L I S T E K Problem. Job Peresnik je našel problem. Iskal ga je dolgo, tako dolgo skoraj kakor igralci okrog rulete v Monte Carlu. Našel ga je prav za prav že lani, ali šele letos mu je bilo dano, da ga je preizkusil. Kako ga je našel, tega skoro sam ne ve. Ko je lani prebiral v uradu referate o štedenju, da jih pošlje na »nadležnost«, kakor se v tehničnem izrazu pravi, tedaj se mu je bila rodila misel, da bi ga iskal. Iztrebil je vsa zrna iz referatov, jih lepo uredil in problem je bil tu. Ko ga je Job Peresnik imel, je šel po kapital, da svoj problem plodonosno naloži. Obiskal je tovariša in ga po pogovoru o vremenu, politiki in krizi pridobil za to, da mu bo porok za 726 Din. S tem kapitalom je stopil v knjigarno in kupil najstarejšemu sinu knjige za prvi razred realne giinnazije. Ko je Job prišel domov in Tazvrstil skladovnico učenih knjig po mizi, je dejal svojim trem sinovom: »Tako torej! Poslušajte! To so nove knjigc. Nove so pa zato, da bodo delj časa trajale Letos jih bo rabil najstarejši, prihods nje leto srednji, a tretje najmlajši. Modri Bog je žq vedel, zakaj ste prišli na svet v tako kratkih presledkih. Če bi prišli v daljših, bi knjige zastarele, preden bi jih mogel naslednji rabiti. Te so pa najnovejše izdaje in bodo uporabljive najmanj pet let. Torej, sedaj veste! Ko jih najmlajši ne bo rabil več, jih prodamo! Za polovično ceno. Za 363 Din. Temu se pravi štedenje. Če bi najstarejšemu kupil letos knjige za polovično ceno, bi potrošil 363 Din. Ali zato bi bile knjige prihodnje leto zastarele. Kajti pro= dajajo po polovični ceni le knjige starejših izdaj. Torej bi moral Ieto za letom kupiti za 363 Din knjig. Skupaj 1089 Din. Ali ra= zumete?« Razumemo!« so zarjoveli vsi trije nade« budni Peresnikovi sinovi. To je bilo lani Vse je šlo v redu. Naj« starejši je bil med letom sicer parkrat te* pen, ker niso bile knjige vedno enako snaž* ne, Peresnik je ob mesecu zdihoval, ko je vračal obroke izposojenega kapitala, ali drugih motenj ni bilo. Letos je Peresnik šel dalje v preizkuševanju svojega problema. Izposodil si je 900 Din, da nakupi knjig za drugi razred srednjih šol. Ni lahko storil tega, ali vedel je, da bo trajalo le še letos in prihodnje leto. Potem bo mir in bo moral le dokupovati. »Tako!« je dejal, ko je dal knjige najstarejšemu. »Sedaj sta oba preskrbljena!« In si je mel roke, ko je pomislil, da je prifrranil stroške za knjige srednjega sina. Šola se je začela in Job Peresnik je pr= vega šolskega dne veselo stopal proti domu. Ali doma ga sprejme huronsko vpitje. Sred« nji se je drl na vse pretege, ker so mu po* vedali, da so knijge zastarele in da bo treba novih. Job Peresnik je pobledel in mu je aktovka padla na tla. Sedel je k mizi, ali ne da bi kosil, temveč ker so se mu kolena za* šibila Tak je bil. da je še žena pozabila na pripravljeno pridigo. Položila mu je roko na rame in ga tolažila: »Pogum, Job, pogum. Bomo že prenesli!« Hvaležno jo je Job pogledal in odšel iskat novega posojila. Vse se je lepo ure= dilo, Knjige je moral sicer kupiti nove za srednjega in mesečni obroki -posojila so se mu povišali, ali s tem, da se je odpovedal tobaku, bo vendarle tudi to breme zmogel. Otroci, kakor da bi se bila peza domačih razmer tudi nanje prevalila, so bili prvi te= den izredno mirni in pridni. Učili so se do pozne noči in se. niso pri tem prav nič šči= pali. Job Peresnik je izgubil sicer vero v svoj problem, ali pridobil si je vero v svoje otroke. »Drugim je še hujše!« je dejal nekega dne ženi. »Drugi imajo stroške in še sitnosti z otroki povrhu!« Komaj da je izrekel, se vrata odpro in domov prituli najstarejši sin. »Kaj pa je?« se vznemiri Job. »V drugo šolo moram!« ihti sin. »Kako v drugo? Kakšno drugo?« »V drugo. Preveč nas je pa so nas razdelili tako, da nas bo na vsaki šoli enako število!« Job Peresnik se oddahne: »Ah, tako! No prava reč! Boš pa šel v drugo Šola je šola. Vseeno je v katero boš hodil. Kedaj pa se boš selil?« »Saj sem se že! Danes sem že bil v novi!« stoka sin. »No prav! Si pač v novi. To je pač vse= eno. Povsod uče isto!« Sin pa le tuli dalje in se ne more umiriti. »Nehaj vendar!« se jezi Job. Ali sin: »Uu — novih knjig bo treba!« Job Peresnik izbuli oči: »Kaj, kako!« Novih!« jeclja študent. »Troje novifi, drugačnih. V tej šoli se uče iz drugih knjig ..,« Job Peresnik ni več poslušal Odšel je v sobo, sedel za mizo in začel znova iskati problem. J. Ribičič.