Pregled obdelovanskih razredov in dotične mere na Kranjskem.*) ----- 35 — Ta pregled kaže, da so se njive, travniki, vrti, vinogradi in gozdi, potem jezera, močvirja in bajarji p o-m no žili, planine in pa pašniki se zmanjšali, in od teh zemljišč največ je v gozde na veliko škodo živinoreje naše prešlo. Pri tej priliki naj se omenimo, da se je uže leta 1849., io sic^r 14.583 oralov pašnikov in 1239 oralov planin odstriglo in od teh zemljišč 12017 oralov gozdom prištelo. v Ce se bode z našimi pašniki in planinami tudi vprihodnje tako ravnalo, bodo naše planine v malo letih popolno zginile, in pašniki se bodo na prav male prostore skrčili. Kam pa potem z našo živino na pašo? Prav je prav, da se za obstanek potrebnih gozdov v deželi skrbi, al to mora v pravi razmeri s poljedelstvom biti, in vse ne sme gozd postati. V gorah, kjer ljudje večidel od živinoreje žive, morajo tudi potrebnih planin in pašnikov za svojo ži- *) V zadnjih „Novicah*' pri dopisu „iz Ljubljane" o nega davka (morebiti ea kakega pol milijona) prieavovati" bei kakega pol milijona čistega prinosa) manj kakor ga imamo z vino imeti; in če teh nimajo, kje pa hočejo o poletnem času svojo živino preživeti, pa tudi s čem svoj potrebni živež nadomestiti, ako se živinoreja zatre. Našim državnim poslancem pa ne moremo dosti gorko priporočati, da, kedar nova gozdna postava v državnem zboru v obravnavo pride, naj naše potrebe skrbno varujejo in delajo na to, da ostane paša neomejena na prostorih, ki so od nekdaj za planine in pašnike odločeni in kateri so v prejšnji meri tudi kot planine in pašniki vpisani, če na tistih tudi les raste, in naj se v postavi odločno izreče, da se c. k. oblasti in njih organi na takih prostorih v gospodarstvo nimajo vtikati, ampak je lastnikom tacih prostorov prepuščeno, da jih vživajo, kakor jim bolje kaže. Sekvestracijski stroški in kazni, katere smo na Gorenjskem prestali in ki na tisoče in tisoče goldinarjev znašajo, so nam še v prežalostnem spominu, in zato je treba pred enakimi nasledki uže o gozdni postavi zavarovati se. vceuitvi zemljišč namesti: „smemo zdatnega zmanšanja grunt-i: „smemo zdatnega zmanjšanja gruntnega davka (na podlagi daj, pričakovati. Po novi vcenitvi mamo: Po stari meri, kakor to dokazuje Felsenbrunova knjiga od leta 1865., imamo tedaj v dotičnem obde-lovanskem razredu po novi meri jB . zemljišč sedaj zemljišč >aQ posamesno skupaj ¦ več manj oralov 'r-^ - i oralov LJ. sežnj.l isoznj. oralov D sežnj. oralov D sežnj. 256.269 1 1286 njiv vrstečih se z le dino .... njiv, vrstečih se s praho .... njiv s trtami . . . •?f?9 611 1380 2854 2642 1244 874 144 267 236.488 929 19781 357 travnikov .... 298.569 1025 travnikov .... travnikov z drevjem travnikov s sadnim drevjem . . . ¦223.01.0 49.586 9799 1589 833 689 282.401 1511 16167 1114 12.919 1413 malih vrtov . . . velikih vrtov . . . 1771 908 378 1355 2680 133 10239 1280 ----- vinogradov .... 20.283 1348 vinogradov . . . 16.767 265 16.767 265 3516 1083 ----- — pašnikov .... 271.160 155 pašnikov .... pašnikov s sadnim drevjem . . , pašnikov z lesom . 266.669 1149 86.916 1338 478 1482 354.736 98 83575 1543 23.299 780 41.710 1127 41.710 1127 ----- ----- 18411 347 jezer, močvirja in ba-jerjev .... 770.617 2794 55 1274 črnih gozdov . . listnih gozdov . . 647.255 58.479 166 852 496 1261 290 447 705.901 852 447 447 64715 1942 1208 827 ------ ----- skupaj . 1,665.914 936 — ----- 1,641538 1.57 116363 1069 101987 290