V poletje s festivalom pohodništva Ta teden poteka prvi festival pohodništva, s katerim želijo v Kamniško-Savinjske Alpe privabiti čim več ljubiteljev gora in narave. Ana Šubic Kamnik – S strokovnim po­svetom na temo vključeva­nja planinskih koč v turizem in gorniškim večerom v Ter­mah Snovik, katerega gost je bil trikratni dobitnik zla­tega cepina, kamniški alpi­nist Marko Prezelj, se je v torek začel prvi Festival po­hodništva v Kamniško-Sa­vinjskih Alpah, ki so ga za­snovale turistične organiza­cije občin Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava. Petdnevni festival se bo kon­čal v nedeljo, do takrat pa se bo zvrstilo kar okoli petdeset različnih dogodkov. Kamniško-Savinjske Alpe predstavljajo svet mogočnih vrhov, privlačnih dolin in igrivih potokov, s pestro in marsikje nedolžno podobo pa ponujajo pravi raj za raz­iskovanje in doživljanje gor­ske pokrajine, poudarjajo organizatorji: "Naravne reli­efne danosti omogočajo celo paleto različnih možnosti za planinarjenje, od lahkih sprehodov po alpskih doli­nah, do zahtevnih poti za že izkušene gornike v visoko­gorju. Tu najdemo celo pale-to naravnih in kulturnih za­nimivosti, ki še popestrijo doživetje pohodniških izle­tov; Velika planina kot naj­starejša in največja pašna planina v Sloveniji, bistre in skrivnostne alpske reke Ka­mniška Bistrica, Kokra, Sa­vinja s svojimi izviri, slap Rinka, izviri mineralnih voda, Planšarsko jezero, Snežena in druge jame, cer­kve in kapelice ..." Kot je pojasnila Alenka Hri­bar z Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, je po­buda za festival prišla s stra­ni vseh že omenjenih občin v Kamniško-Savinjskih Al­pah: "Že prej smo se turistič­ni delavci dobivali na sestan-kih in razmišljali, kako bi promovirali pohodništvo in Kamniško-Savinjske Alpe nasploh. Lani smo naredili nekaj pohodniških paketov, na pobudo Združenja za po­hodništvo in kolesarjenje, ki letos pripravlja vseslovenski projekt Slovenija hodi, pa smo se tudi mi odločili orga­nizirati večdnevni pohodni­ški festival." Kamniški podžupan Matej Slapar je ob odprtju festivala poudaril, da je vesel, da je v tem projektu združilo moči več občin, saj vse prevečkrat gledamo samo do občinskih meja. "Tu pa gre za nadob­činski projekt, ki ima velik potencial. Upam, da bo po­hodniški festival začetek na­šega daljšega sodelovanja ter da bo v nas, prebivalcih teh občin, zbudil čustva in pozitiven odnos do naših naravnih lepot in da bomo te znali tudi ponosno razka­zovati naprej." V. d. direk­torja kamniškega zavoda za turizem in šport Franci Kra­mar pa si želi, da bi festival postal tradicionalen in pre­poznaven ter da bi z njim privabili veliko turistov in ljubiteljev gora. Podobno razmišlja tudi direktor Term Snovik Ivan Hribar in doda­ja, da predvsem turistični ponudniki od festivala priča­kujejo veliko. Najbolj pestro dogajanje bo konec tedna, tudi v kamni­ški občini. Danes ob 17. uri se lahko v Snoviku spreho­dite po poti palčka Snovička, v Gostišču Pri planinskem orlu v Stahovici pa bo ob 18. uri predstavitev projekta Ve­lika planina – inovativni tu­ristični produkt. Prav na Ve­liki planini bo jutri še poseb­no živahno: obiskovalci si bodo lahko ogledali prikaz sirjenja po starem in izdela­vo trniča, obiskali jamo Ve­trnico, se v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok poučili o alpskih rastlinah, se razgibali po pastirskem naselju in zaplesali na zaba­vi pri Domžalskem domu na Mali planini. Jutri se obe­tajo trije pohodi: ob 8. uri se bo izpred Doma v Kamniški Bistrici možno podati preko Macesnovca na Kamniško sedlo, iz Stahovice bo prav tako ob 8. uri pohod na Veli­ko planino, ob 9. uri pa bo z Glavnega trga v Kamniku pohod po Koželjevi poti do izvira Kamniške Bistrice. V sklopu festivala bo jutri do­poldne v centru Kamnika tudi tržnica Okusi Kamnika – Podeželje in eko. V nede­ljo sta načrtovana dva poho­da: ob 8. uri izpred Doma v Kamniški Bistrici mimo Kalc na Kokrsko sedlo in ob 10. uri iz Puba pod skalo do Budnarjeve domačije. Dolina Kamniške Bistrice ponuja tudi možnost špor­tnega ribolova, ki ga bodo ribiči jutri in v nedeljo ob 9. uri predstavili v Keršmanče­vem parku. Alpinistični od­sek Kamnik pa bo že 13. leto zapored konec junija pripra­vil plezalni tabor na Petko­vih njivah pod Korošico. Kolesarski konec tedna v Kamniku Kamnik bo prvi julijski konec tedna v rožnati in modri barvi. Prihajata namreč ženska dirka Giro Rosa in Maraton Alpe Scott. Nika Vrhovnik Kamnik – V Kamniku se prvi julijski konec tedna obeta pravi kolesarski praznik. Me­sto bo v soboto, 4. julija, go­stilo start prve etape medna­rodne ženske dirke Giro Rosa, ki bo prvikrat v 26-le­tni zgodovini potekala izven meja Italije. Nedelja, 5. julij, pa bo kot že nekaj zadnjih let rezervirana za enega najlep­ših in najbolj zahtevnih kole­sarskih maratonov pri nas – za Maraton Alpe Scott. Maraton Alpe Scott bo udele­žence že deveto leto zapored vodil okoli slikovitih Kamni­ško-Savinjskih Alp čez tri alp­ske prelaze – Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec, ob štirih alpskih rekah in skozi enajst občin pri nas in na av­strijskem Koroškem. Pred kolesarji je 130 km in 2000 m višinske razlike. Iz Kamni­ka se bodo kolesarji zapeljali med polji po Gorenjski v do­lino Kokre vse do Jezerskega vrha, ki je prvi prelaz na poti. Od tam se pokrajina odpre na sever proti avstrijski Koro­ški. Pred njimi je spust po lepi turistični cesti proti Žele­zni Kapli, nato pa vzpon na Pavličevo sedlo, ki velja za najbolj strm prelaz na poti. Najtežji del poti je hkrati naj­lepši, saj slikovita cesta pelje mimo gorskih kmetij vse do višine 1400 metrov. Sledi spust v Logarsko dolino, nato pa vožnja skozi Solčavo, Luče in Ljubno, ki kolesarjem pri­čara vso lepoto doline ob reki Savinji. V Gornjem Gradu je čas za oddih in pripravo na zadnji vzpon – Črnivec. S Čr­nivca se pogled odpre proti Alpam, ki so jih kolesarji ob­vozili. Pred njim je le še spust v mesto Kamnik in krog oko­li Kamniško-Savinjskih Alp je sklenjen. .10. stran Kolesarim, da pomagam Snovik – Lions klub Kamnik in Terme Snovik pripravljajo do­brodelni dogodek Kolesarim, da pomagam, ki bo v petek, 3. julija, ob 17. uri, namenjen pa je vsem rekreativnim športni­kom in ljubiteljem narave. Kolesarji si bodo lahko izbrali de-set ali 22 kilometrov dolgo progo, zmagovalci pa bodo vsi, saj časa ne bodo merili. Krajša, družinska proga bo potekala na trasi Terme Snovik–Potok–Vaseno–Sidol–Šmartno–Buč–Po­tok–terme, daljša pa po trasi Terme Snovik–Potok–Vaseno– Sidol–Pšajnovica–Laseno–Veliki Takitovec–Liplje–Laze– Šmartno–Buč–terme. Startnina za odrasle je 15 evrov, za mla­de osem in za otroke štiri evre. Lions klub Kamnik bo vsa zbrana sredstva namenil socialno ogroženi družini iz občine Kamnik. Po kolesarjenju bodo v termah pripravili druženje z glasbeno skupino WOW. V primeru dežja bodo prireditev prestavili za en dan, na soboto, 4. julija, ob 17. uri. J. P. Mednarodni miting Veronika 2015 Kamnik – Plavalni klub Veronika bo v soboto, 11. julija, orga­niziral že 14. mednarodni plavalni miting Veronika 2015, eno največjih plavalnih tekmovanj v Sloveniji. Tekmovanja se vsako leto udeležijo najboljši slovenski plavalci, saj nudi eno izmed zadnjih možnosti za izboljšanje osebnih rezultatov pred državnimi prvenstvi. Lani se ga je tako udeležilo kar 455 tekmovalcev iz 29 klubov, podobno udeležbo pa priča­kujejo tudi letos. Miting se bo začel ob 9. uri s tekmovanji mlajših selekcij, popoldanski del od 15. ure dalje pa bo v znamenju velikih finalov v 50-metrskih disciplinah (prosto, prsno, hrbtno in delfin). Organizatorji pripravljajo tudi sre­čelov za obiskovalce. Vstop je prost. J. P. AKTUALNO IZ NAŠIH KRAJEV ZANIMIVOSTI ŠPORT Podjetniki ustanovili Duplica stara Ljubezen do Dan vaterpolistov svoj klub šeststo let drugačnosti Tretji junijski konec tedna je bil na kamniškem bazenu žeV sredo, 10. junija, je svoja V soboto, 13. junija, so prebi­Člani Foto kluba Kamnik in tradicionalno športno obar­vrata v vhodni stavbi nekda­valci krajevne skupnosti Du­zavoda Cirius so organizirali van. Tekmovalno druženjenje smodnišnice tudi uradno plica obeležili svoj krajevni nekoliko drugačen mednaro­so odprli člani Vaterpolskegaodprl KIKštarter, druženje pa praznik, ki pa je bil nekaj po­dni fotografski natečaj, kot društva Kamnik, ki so pripra­so podjetniki izkoristili tudi sebnega. Na Duplici letos smo jih vajeni. Poudarili so vili že 22. Dan vaterpolistovza prvo srečanje Podjetni­namreč praznujejo 600. temo drugačnosti, k sodelo-Slovenije. škega kluba Kamnik. obletnico prve pisne omem­ vanju pa povabili tudi hendi­be svojega kraja. kepirane fotografe. stran 6 stran 9 stran 11stran 5 Občinske novice Zapore cest Zaradi kolesarskih tekem bo od petka, 3. julija, do nedelje, 5. julija, v središču mesta zaprta večina cest in parkirišč. Jasna Paladin Kamnik – Zaradi kolesarske dirke Giro Rosa 2015 bodo v petek, 3. julija, ob 20. uri za promet zaprli Trg prijatelj­stva (zgornji del pri občini), parkirišče na Frančiškan­skem trgu, parkirišča pred Albrehtovo hišo, parkirišča na Glavnem trgu (od TIC-a do kavarne in pri pošti), par­kirišča za kavarno Veroni­ka, parkirišča pri parku Evropa. V soboto, 4. julija, od 5. ure zjutraj dalje bodo za promet zaprte ceste od pošte do Malograjskega dvora in od pošte vse do Šutne. Popolna zapora bo tega dne v teh urah veljala tudi za Frančiškanski trg in Prečno ulico. Vse zapore, povezane s to prireditvijo, bodo veljale do sobote, 4. julija, do 12.30. Glavni trg (od pošte do Šutne) bo zaprt tudi zaradi kolesarske dirke Maraton Alpe 2015, in sicer od 4. julija od 12.30 do 5. julija do 17.30. V nedeljo, 5. julija, bo veljala tudi popol­na zapora za Glavni trg (od pošte do sodišča) med 7. in 12. uro, za odsek Medvedo­va–Glavni trg–Maistrova od 12. ure do 17.30. Za promet pa bo v nedeljo med 12. uro in 17.30 zaprt tudi odsek ceste med rondojem na Fužinah do Tunjiške ceste. Obvozi bodo urejeni. Nov promocijski film o Kamniku Jasna Paladin Kamnik – Na Zavodu za turi­zem in šport v občini Kam­nik so ob začetku letošnje poletne sezone posneli nov promocijski film o turizmu v občini z naslovom Come to Kamnik (Pridite v Kamnik). »Že nekaj let je v nas zorela ideja o novem promocijskem filmu o Kamniku. Pred krat­kim osveženo celostno grafi­čno podobo smo namreč želeli dopolniti še s primer-no © razglednico© celotne des­tinacije, s katero bi v Kamnik privabili še več turistov. Leto­šnje leto je prelomno tudi zaradi predstavitve na svetov­ni razstavi Expo v Milanu, na kateri bomo obiskovalce v Kamnik vabili s sloganom Recipe for good time,« pravi Sara Vidmar z Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, ki je zaslužna za scenarij in režijo filma, pro­jekt pa so tehnično izpeljali v Video produkciji Luka. Sko­raj dve minuti in pol dolg promocijski film predstavi staro mestno središče Kam­nika z Malim gradom in možnostjo porok na njem, Golf Arboretum, Zdravilni gaj Tunjice, Arboretum Vol­čji Potok, Terme Snovik in Veliko planino, poudarek pa je na pohodništvu, kolesarje­nju in dobri hrani z Okusi Kamnika na čelu. Kot še pra­vijo na zavodu, v prihodnosti načrtujejo posneti še nekaj krajših filmov, posvečenih posameznim tematikam. Obvoza Košiše in stolnik nič več potrebna Kamnik – Občina Kamnik sporoča občanom, da so včeraj, 25. junija, ukinili obvoza Košiše in Stolnik, saj so zaključili z asfaltiranjem ceste. Območje Laniš ima tako že normalen dostop po novi cesti, medtem ko se za območje Tunjic obvozi nadaljujejo, in sicer tokrat skozi Komendo, saj bo izvajalec v prihodnjih dneh nadaljeval z deli od križišča do mostu čez Tunjščico. j. P. Urednica: OglasnO trženje: Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 OdgOvOrna Urednica: Zahvale, Osmrtnice: Marija Volčjak Renata Frakelj marija.volcjak@g-glas.si malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 K AMNIŠKI OBČAN – Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel 17. julija, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 9. julija 2015. Blagoslovili Park spomina in opomina s slovesno blagoslovitvijo kapelice ter Parka spomina in opomina so se na Kopiščih v Kamniški Bistrici poklonili žrtvam druge svetovne vojne in povojnega revolucionarnega nasilja, ki tam počivajo v do zdaj prikritih grobiščih. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – V obči­nah Kamnik in Komenda je poznanih šestnajst grobišč, kjer naj bi bilo pokopanih skoraj osem tisoč žrtev povojnih pobojev, od tega jih je v Kamniški Bistrici evidentiranih šest. V soboto, 13. junija, so na Kopiščih tudi uradno odprli Park spomina in opomina, ki združuje vsa omenjena grobišča, projekt pa je pove­zal številne partnerje na občinski in državni, celo mednarodni ravni. Za sam park so najbolj zaslužni čla­ni črnogorskega Združenja Otkrićemo istinu – Dušan Niklanović iz Budve, ki so v celoti financirali postavitev kapelice, ter predstavniki Društva Demos na Kamniš­kem in Občine Kamnik. Poleg številnih Kamničanov se je je udeležilo tudi okoli sto Črnogorcev. »Sedemdeset let je minilo od druge svetovne vojne, ki je pustila trajne posledice mnogim rodovom. Milijoni pobitih, ranjenih, preselje­nih, izseljenih in mučenih. Vse to v imenu ideologij, ki sta želeli izbrisati druge narode z obličja zemlje. Ker nasilje vedno rodi novo nasi­lje, je bila naša zemlja takoj po koncu vojne prepojena z novo krvjo, vloge so se zamenjale. Moramo se zave­dati, da to ni slovenska pose­bnost, to se je dogajalo po vsej Evropi. Ne prikazujmo Slovenije v slabši luči, kot si zasluži. Državo in narod sestavljamo ljudje, ki nismo nezmotljiva bitja. Na kraju, kjer smo danes, so svojo pot končali pripadniki vojska, ki so se znašle na napačni stra­ni zgodovine, misleč, da imajo pravo poslanstvo. Današnja slovesnost nima in ne sme imeti namena opravičevati njihovih med­vojnih dejanj, jih rehabiliti­rati ali spreminjati njihovo vlogo v zgodovini. Danes gre za izpolnjevanje naloge biti človek. Slovenci veliko damo na urejanje grobov svojih bližnjih. Težje, skoraj nemogoče pa postane vpra­šanje pokopavanja nasprot­nika. A v Kamniku to zmo­remo. Ponosen sem, da smo prestopili ovire, ki jih ni bilo malo,« je zbrane nagovoril župan Marjan Šarec. Zahvalo vsem, ki so s svojim prispevkom pomagali zamolčanim mrtvim urediti in označiti grob, je izrekel tudi predsednik Društva Demos na Kamniškem mag. Igor Podbrežnik, ki je povedal še: »Smo v globoki krizi vrednot, ki bi nas morale združevati. To se nam je zgodilo, ker so več sto tisoč žrtvam nerazumne­ga revolucionarnega divjan­ja odrekli pravico do groba. To pa je zavržno dejanje, ki žali dostojanstvo posamez­nika in skupnosti in razkra­ja cel narod. Naša rana je tako globoka, da je komajda moč še zaznavati njeno uso­dnost. Krivda pa ne bremeni samo tistih, ki so morili ter umorjene desetletja zamol­čali; pač pa tudi nas vse, ki smo obmolknili za dolga desetletja in niti danes na ves glas ne zahtevamo, da dobijo pobiti grobove in nji­hove duše zasluženi mir.« Obred blagoslovitve kapelice so opravili ljubljanski nad­škof in metropolit msgr. Stanislav Zore, cetinjski nadškof in črnogorsko-pri­morski metropolit dr. Amfi­lohije Radović in škof Evan­geličanske cerkve augsbur­ške veroizpovedi v Republiki Sloveniji gospod Geza Filo. S pesmijo je blagoslovitev pospremil Mešani pevski zbor Odmev. O imenu knjižnice še enkrat Odlok o preimenovanju kamniške knjižnice se bo na eni od naslednjih sej znova znašel na dnevnem redu občinskega sveta. Jasna Paladin Kamnik – Preimenovanje Matične knjižnice Kamnik v Knjižnico Franceta Balanti­ča Kamnik, ki so ga svetniki Občin Kamnik in Komenda potrdili na aprilski seji, je številne občane močno raz­burilo. Menijo namreč, da ena od osrednjih kulturnih ustanov v občini ne sme nositi imena domobranca, čeprav je bil Balantič odličen pesnik. Ker preimenovanja ne podpirajo, so na pobudo Iztoka Čebaška organizirali peticijo, ki pa so jo po tednu že umaknili, saj so, kot nam je povedal Čebašek, dosegli svoj namen. Na odzive občanov, nezado­voljnih z novim imenom, se je namreč odzval župan Marjan Šarec. »V naši stran­ki Lista Marjana Šarca – Naprej Kamnik smo se odlo­čili, da bomo točko o tem vprašanju ponovno dali na glasovanje v občinskem sve­tu Občine Kamnik. Nekate­re moti Balantič, druge pa kakršnokoli poimenovanje. Tako bomo omogočili javno­sti širši vpogled v celo zade­vo, predvsem pa umirili tre­nutno stanje, ki meče slabo luč na celotno občino. V jav­nosti se razplamtevajo delit­ve, ki niso dobre za narod. France Balantič potrebuje svoj mir, tako kot mi vsi. Podajmo si roke tisti, ki smo danes tukaj in zdaj, mrtve pa pustimo pri miru,« je zapisal župan. »Zar adi suma spornosti postopkov« so za ponovno odločanje tudi v Listi Dušana Papeža, medtem ko v stranki NSi vztrajajo pri novem imenu. »Pesnik France Balantič, ki ga po kvaliteti umetniškega ustvarjanja lahko postavimo ob bok Francetu Prešernu, si zasluži, da knjižnica v nje­govem rodnem mestu nosi njegovo ime. V 21. stoletju je čas, da ljudi prenehamo presojati po barvi kože, ver­skem ali političnem prepri­čanju, temveč jih sodimo po njihovih delih,« so nam spo­ročili iz stranke. Ker odlok z novim imenom že velja, knjižnica deluje kot Knjižnica Franceta Balanti­ča Kamnik, © zamrznili© pa so izpeljavo nove grafične podobe, da zaradi vnovične­ga preimenovanja ne bi imeli nepotrebnih stroškov. Občinske novice Diplomski večeri v Poklon padlim kamniški knjižnici Milena Glušič na Menini planini Kamnik – Knjižnice so poleg skrbi za knjižnično gradivo zakonsko zavezane izobra­ževanju, predvsem pa na lo­kalnem in državnem nivoju V Češnjicah domačini in predstavniki Združenj borcev za vrednote NOB že štirideset let pripravljajo slovesnost v spomin na dr. Petra Držaja, stotnika Charlesa Fisherja in njune soborce, ki so v letih delujemo kot informacijski 1944 in 1945 v teh krajih padli za svobodo. Tako je bilo tudi 14. junija letos. Jasna Paladin Češnjice v Tuhinju – Števil­ni domačini, predstavniki občine in borčevskih ter ve­teranskih organizacij, pra­porščaki, predstavniki ame­riškega veleposlaništva, čla­ni narodne garde iz Kolora­da in drugi so se poklonili dr. Petru Držaju, vodji ame­riške vojne misije, kapetanu Charlesu Fisherju, dvema ameriškima oficirjema, Juli­usu Rosenbergu in Ernstu Knothu, ter dvema britan­skima oficirjema, majorju Mathewsu in poročniku Ed­wardu Parksu. Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik vabijo na veliko slovesnost ob sedemdeseti obletnici osvoboditve na Menino planino, v soboto, 4. julija, ob 11. uri. Ob zvokih Mestne godbe Ka­mnik in vezni besedi Barba­re Božič, ki je orisala uredi­tev spominskega obeležja na obrobju vasi Češnjice, sta se zbranim za plemenito ohra­njanje spomina zahvalila predstavnik ameriškega ve­leposlaništva major podataše Tom Walsh in legendarni komandant preboja na Me­nini planini Franc Sever -Franta. S 15-minutnim spon­tanim govorom pa je navzo­če, ki so mu namenili števil­ne vzklike podpore, aplavz in čestitke, navdušil slavno­stni govornik, župan Marjan Šarec. Z besedami se je dota­knil številnih aktualnih stva­ri, povezanih z drugo svetov­no vojno, tudi nedavnega odprtja spomenika povoj­nim žrtvam v Kamniški Bi­strici in preimenovanja ka­mniške knjižnice v Knjižni­co Franceta Balantiča Ka­mnik. »Občina Kamnik je v svoji zgodovini dala veliko življenj v drugi svetovni voj­ni. Tukaj so posejana mnoga medvojna grobišča, kjer so padli partizani zato, ker so dali življenje za tisto, v kar so verjeli. Nihče, tudi v Zvezi borcev, ne pove, da prvi par­tizani oziroma tisti, ki so od­šli iskreno v boj, niso imeli ničesar skupnega s tistim, kar se jim danes očita. Mno­gi partizani so bili verni. In to se danes premalo poudar­ja. Zato, ker se skuša na vsak način partizanom obesiti, da so proti vsaki veri. Da so pro­ti vsemu, kar diši po osebni svobodi. Vendar ni tako. Par­tizani, iskreni partizani, so šli v boj zato, ker so želeli obvarovati svoje domove pred fašizmom, nacizmom in vsemi ideologijami, ki so nas želele izbrisati. Včeraj smo v Kamniški Bistrici po sedemdesetih letih obeležili grobišče, ki je nastalo po voj­ni. Vedno sem in vedno bom povedal, da brez vojne tudi povojnih pobojev ne bi bilo. Še vedno si izmišljamo ta­kšne in drugačne zgodbe, zakaj je kdo prijel za puško na kateri strani, ne znamo pa priznati, da je edino naro­dnoosvobodilni boj tisti, ki nas je osvobodil. Pa ne glede na vse, tudi povojne zmote, ki jih ni bilo malo. Kajti kdor dela, dela tudi zmote in dela tudi napake,« je med dru­gim povedal župan. Dodal je še, da največji sovražnik slovenskega naroda niso do­godki izpred sedemdesetih let, ampak seme zla, ki se s strani posameznih politi­kov, večinoma na desni strani, širi po Sloveniji, pa neuspešno sodstvo, ki osvo­baja tiste, ki so bili že prav­nomočno obsojeni, in neo­posredniki. Glede na zaznano potrebo smo se odločili, da v skladu s svojimi zmožnostmi in kom­petencami pripomoremo k promoviranju mladih po za­ključku formalnega študija. Odgovor, kako bi slednje rea­lizirali, smo našli v ideji Di­plomskih večerov. Diplomski večeri so avtorski projekt Knjižnice Kočevje, ki jih izva­ja že peto leto. V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik se pridružujemo dobri praksi. Glavni namen Diplomskih večerov je dati zainteresira­nim možnost, da predstavi­jo svoje delo (diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo) lokalni skupnosti. Kot se je v praksi že večkrat izka­zalo, promocija zaključnega dela v lokalnem okolju pri­pomore k boljšemu izhodi­šču za nadaljnjo karierno pot. Pri projektu Diplomski večeri je knjižnica prostor in hkrati medij, prek katerega kandidat promovira svoje delo. Lokalno okolje na ta način spozna svoje rojake in njihovo strokovno znanje, popularizirata se znanje in znanost, krepi se domolju­bje in pripadnost kraju, kar je ena izmed pomembnih vrednot v času globalizacije in ne nazadnje po tej poti potencialni zaposlovalci iz­vejo za strokovne kadre. Pogoj za javno predstavitev svojega dela v knjižnici je, da je avtorica oziroma avtor pre­bivalec občin Kamnik in Ko­menda. Možnost predstavitve imajo naloge iz različnih stro­kovnih področij (tehnika, na­ravoslovje, družboslovje, umetnost idr.). S projektom Diplomski večeri bomo začeli jeseni, zato vse zainteresirane vabimo, da se nam oglasite. Vse dodatne informacije do-bite na elektronskem naslovu milena.glusic@kam.sik.si. Kamnik na svetovni razstavi EXPO v Milanu perativna vlada. Ter dejstva, da naši politiki ne znajo lo­čevati med dogodki iz prete­klosti in dnevnopolitičnimi dogodki. Za program so poskrbeli godbeniki, učenci Podru­žnične šole Zgornji Tuhinj, častna enota Slovenske voj­ske in člani Kulturno-zgodo­vinskega društva Triglav. Jasna Paladin Kamnik – Med 15. in 17. ju­nijem se je na svetovni raz­stavi EXPO v Milanu pred­stavil tudi Kamnik z okolico. Kot so sporočili z Zavoda za turizem in šport v občini Ka­mnik, je bil Kamnik prva izmed občin, ki se je pred­stavila v okviru predstavitve osrednjeslovenske regije. »Obiskovalce sta najbolj očarala pastirja s trničem z Velike planine, otroke je navdušil palček Snoviček iz Term Snovik, ki je predsta­vljal pohodništvo, golfista iz Golfa Arboretum pa sta pre­pričala aktivnejše obiskoval­ce. Za kuliso pred paviljo­nom so z očarljivo fotografi­jo Velike planine izvrstno služila drevesa iz Arboretu­ma Volčji Potok, predstavni­ki Zdravilnega gaja Tunjice pa so za obiskovalce poskr­beli z vajami za sproščanje.« Velik poudarek so namenili tudi Okusom Kamnika, ki jih je predstavljal Primož Repnik iz Gostilne Repnik. Obiskovalci so lahko degu­stirali ocvrto tuhinjsko filo s kislim mlekom, ajdove kra­pe z albuminsko skuto in trničem ter kamniško ka­jžerco z ženofom. Za urgence tudi na proteste Župan Marjan Šarec in direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj sta minulo sredo organizirala posvet glede reorganizacije nujne medicinske pomoči, namenjen predstavnikom slovenskih občin in zdravstvenih domov. Jasna Paladin da se predlagani pravilnik zdravstvo na tem področju jo. Sodišča pa se na primere, ne bi sprejel. Sašo Rebolj je sedaj deluje dobro, zato tega ki vključujejo kršitve člove-Kamnik – V dvorani Doma znova predstavil argumente nima smisla poslabševati. kovih pravic s strani države, kulture Kamnik se je zbralo proti pravilniku, odločno ne-Na posvet so povabili tudi slabo odzivajo,« je dejal. okoli petdeset predstavnikov strinjanje zbranih pa je bilo pravnika dr. Andraža Ter-Zbrani so soglašali, da bodo občin in zdravstvenih do-moč razbrati tudi v dveurni ška. »Pravno gledano je to, močneje pritisnili na vsa tri mov iz vseh koncev Sloveni-razpravi, kjer so govorniki kar se predlaga, nespreje-interesna združenja občin je. Kot je uvodoma pojasnil vsi po vrsti zatrjevali, da bi mljivo. Žal pa bodo v tej in poslance, da bodo ustano­župan, so posvet organizira-predlagani pravilnik poslab-zgodbi mnogo bolj kot prav-vili Skupino za zaščito NMP, li zato, da bi preverili, koliko šal razmere na primarni rav-na na voljo politična sred-in da bodo podoben, a še ve­so občine pripravljene stopi-ni, da dostop do zdravnika stva. Živimo v družbi popol-čji posvet organizirali v Lju­ti skupaj, ter zato, da bi se in nujne medicinske pomo-ne pravne ignorance, ko o bljani. Če še vedno ne bodo dogovorili o nadaljnjih kora-či za državljane s podeželja nas odločajo ljudje, ki stvari slišani, bodo organizirali kih v svojih prizadevanjih, ne bi bil enakopraven in da ne razumejo in ne obvlada-različne proteste. Mnenja, aktualno Iz poslanskih klopi Za nižje davke Pretekli teden smo v NSi pred­stavili paket ukrepov za nižje davke. Razbremeniti želimo najšibkejše z minimalno plačo, srednji dohodkovni razred, visokokvalificirane inženirje in male podjetnike. Gre za celovi­te ukrepe, ki prinašajo občutne razbremenitve namesto skrom­nih in nepomembnih poprav­kov. Samo koreniti in pogumni ukrepi so lahko znak za gospo­darstvo in ljudi, da se okolje v Sloveniji spreminja in da ima smisel namesto o selitvi iz države razmišljati o vlaganju v svoje znanje, gospodarsko deja­vnost in delovna mesta. V svojih ukrepih predlagamo, da bi bilo 3300 evrov prihodka na letni ravni neobdavčenega. V primeru minimalne plače tako ne bi bilo treba plačati pri­spevkov za del minimalne plače (275 evrov), kar konkretno pomeni, da bi delavci z mini­malno plačo dobili petdeset evrov višjo plačo vsak mesec. Predlagamo tudi razbremeni­tev srednjega dohodkovnega razreda, in sicer tako, da bi spremenili vstopne prage v posa­mezni dohodninski razred. Danes padete v 41-% dohodnin­ski razred že, če zaslužite nekaj več kot 1000 evrov na mesec. Mi bi to mejo pomaknili na 1350 evrov, kar pomeni, da bi bilo večina tistih s povprečno plačo še vedno v 27-% dohodninskem razredu. Predlagamo tudi spre­membo obdavčitve božičnice. Danes je božičnica pretirano obdavčena, zato se delodajalci ne odločajo zanjo. Mi si želimo, da bi za božičnico veljal isti režim kot za regres. Če vam danes delodajalec izplača 700 evrov božičnice, jo vi dobite na vaš račun le 458 evrov. Po našem predlogu bi jo dobili 588 evrov. Predlagamo še številne ukrepe, ki bi razbremenili mala in mikropodjetja ter tako poma­gali ustvariti nova delovna mes­ta. V današnji kolumni sem uspel predstaviti le delček naših ukrepov, zato vas vabim, da si vse podrobnosti ogledate na naši spletni strani. Ob koncu je treba odgovoriti še na ključno vprašanje; koliko bo znižanje davkov stalo državo. Za državni proračun naši ukrepi pomenijo 600 milijonov evrov izpada, ki pa bodo nado­meščeni na naslednji način: 1. Zaradi večjih prihodkov držav­ljanov se bo več nateklo v prora­čun preko dohodnine. 2. Zaradi večjih prihodkov državljanov se bo povečala potrošnja, kar pomeni, da se bo več nateklo preko DDV-ja. 3. Zaradi izbolj­šanja gospodarske situacije računamo, da bi delo dobilo (zmanjšanje brezposelnosti) dvajset tisoč državljanov. Vse tri točke skupaj znesejo okrog 600 milijonov evrov, kar pome­ni, da gre za proračunsko nev­tralno operacijo. Predlagane razbremenitve so dovolj veliko­potezne, da bi prinesle odločil­no spremembo v poslovno okolje in dohodkovni položaj ljudi. Matej Tonin, poslanec ZA Knjižnico Franceta Balantiča! Pesnik France Balantič, ki ga po umetniškem ustvarjanju postavljamo ob bok Francetu Prešernu, si zasluži, da knjižni­ca v njegovem rodnem mestu krogi že zdavnaj sprejeli kot nesporno dejstvo. Knjižnica je novo ime dobila v usklajevanju knjižničnih aktov z zakonoda­jo, preimenovanje je bilo izpe- Rad pomaga Graditi moramo na ljudem v stiski turizmu Anton Iskra, svetnik LMŠ – Naprej Kamnik Lara Jemec, svetnica LMŠ – Naprej Kamnik Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? »Star sem 63 let, po pokli­cu elektrotehnik. Sem upo­kojenec. Kljub visoki sto­pnji invalidnosti, ki me spremlja že od otroštva in se z leti stopnjuje, me v živ­ljenju ni nikoli zapustil optimizem. Nisem se pre­pustil samopomilovanju in sem se vse življenje kosal s povsem zdravimi ljudmi. Uspelo mi je zgraditi tudi lastno hišo. Rad pomagam ljudem v stiski.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odlo­čili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »V politiko sem stopil sora­zmerno pozno. Zato nimam dolgega političnega staža. V tem kratkem času pa sem vseeno spoznal, da je mnogim politikom malo mar skupno dobro. Ker sem sam invalid, veliko bolj občutim težave, s katerimi se srečujemo invalidi v vsa­kdanjem življenju. Zato večino svoje energije v poli­tiki namenjam izboljšanju pogojev za invalide in sta­rejše občane, ki jih prav tako kot invalide tarejo mnoge težave.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik? »Podpiram prizadevanja za razvoj kmetijstva, turizma in malega gospodarstva. V kmetijstvu ne bi smeli spre­gledati ugodnega geograf­skega položaja, ki ga ima občina za ohranjanje avtoh­tone kranjske čebel e. Pomembno se mi zdi priza­devanje občine za ohranjan­je kulturne dediščine in polepšanje starega mestne­ga jedra. Naj spomnim, da v ulici za občino na delu stare- Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Morda sta trenutno najve­čja problema vodovod in kanalizacija, ki pa ju skuša­mo z dobro strategijo občin­ske uprave uspešno reševa­ti. Problem je tudi, kako uničeno gospodarstvo dvig­niti na raven nekdaj cveto­čega industrijskega mesta. Turizem se srečuje s prob­lemom, kako turiste, ki sicer niso tako redki, čim dlje zadržati v občini. Prob­lem so parkirišča za Malo­grajskim dvorom – kako naj hotel funkcionira brez last­nega parkirišča.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Dobro urejeni so razni zavodi in društva, do neke mere skrb za starejše. Soci­alno šibki se lahko posluži­jo brezplačnega obroka hrane.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Športne aktivnosti. Poleti veliko kolesarim, pozimi pa plavam in obiskujem fitnes. Športna aktivnost mi pomaga ohranjati zdra­vje in fizično moč, kar je zame kot invalida izredno pomembno.« Življenjsko vodilo? Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? »Sem mati dveh punčk, svoj prosti čas zato najraje preži­vljam v krogu svoje družine. Po končani gimnaziji sem leta 2012 diplomirala na Fakulteti za turistične študi­je – Turistici. Trenutno sem za pos len a v po dje tju TMG-BMC, d. o. o.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odlo­čili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »Političnih izkušenj do sedaj nisem imela. Župan me je povabil k sodelovanju zaradi svežih idej, ki jih imam, in ker rada poma­gam ljudem.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinska svetnica? »Predvsem je treba delati na večji prepoznavnosti Kamni­ka kot turistične destinacije in na razvoju podjetništva. Zagotoviti je treba trajni turi­stični razvoj občine Kamnik, kakor tudi ustvariti podjetniš­tvu prijazno okolje. Imamo Veliko planino, Terme Sno­vik, Arboretum in še prene­katere dobre turistične desti­nacije in na tem lahko gradi­mo. Na področju podjetniš­tva pa je pred kratkim zaživel KIKštarter. Idej je še veliko.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Največji problem vidim v pomanjkanju nastanitvenih kapacitet. Če želimo na eni strani turiste privabljati v svoj kraj, je treba zanje tudi ustrezno poskrbeti s preno­čišči. Poleg tega bi lahko s povečanjem nastanitvenih kapacitet ponudili možnost razvoja mladinskega in t. i. šolskega turizma.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Zelo veliko je urejenih in dostopnih dogodivščin za otroke in družine. Kot mlada mamica se zavedam, da je pre­življanje prostega časa v naravi pomembno. V Kamniku ima­mo veliko možnosti za različ­ne dogodivščine. Veliko je možnosti pohodov, meni naj­ljubša Velika planina, potem Arboretum z zelo dobro ponu­dbo otroških igral ali pa ne nazadnje tudi urejene poti ob Kamniški Bistrici, ki jih najra­je raziskujemo kar s kolesi.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Družina, prijatelji, potova­nja, tuje kulture, knjige, šport.« Življenjsko vodilo? »© Ne facias alteri, tibi quod minime fierei vis.© ali © Ne stori drugemu tega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi.© « OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da je na spletni strani www.kamnik.si objavljen javni razpis za dodelitev finančne pomoči dijakom in študentom za šolsko oz. študijsko leto 2015/2016. Marjan Šarec l.r.ŽUPAN W W W.K AMNIK.SI nosi njegovo ime. Čas je, da ljano demokratično v štirih ga obzidja raste zelenje, kar »Pomagati sočloveku po ljudi nehamo presojati po barvi obravnavah na kamniškem in nam ni v ponos.« najboljših močeh.« kože, verskem ali političnem prepričanju, temveč jih sodi­mo po njihovih delih. Balanti­čev pesniški opus je vtisnil neizbrisni pečat slovenski besedni umetnosti 20. stolet­ja, kar so literarni in kulturni komendskem občinskem sve­tu. Kamnik je odprto mesto, ki ceni delo vseh naših rojakov, ne glede na njihovo politično prepričanje. Nova Slovenija Kamnik Pisma Kaj nam je storil France Balantič? France Balantič je bil v prvi vrsti Kamničan in poleg tega umetnik najvišjega ranga. Do Slodnjakove objave v tujini so Od kod želja po izbrisu Balan­tičevega imena iz simbolnega zemljevida mesta Kamnik po desetletjih kulturnega molka? Svetniki so najprej soglasno (!) potrdili pobudo za preime­novanje knjižnice. Po dveh tednih smo od (ne)odvisnega lokalnega medija, ne od kak­šnega društva, dobili (do moje intervencije sprva anonimno) peticijo, zaradi katere so poli­tiki kaj hitro ugotovili, da je pesniku – domobrancu. In to je edini © argument© proti. »Držati za puško« v slovenšči­ni pomeni puško uporabljati za streljanje Balantič ni nikogar ubil, bil pa je ubit. Menda danes ni več treba pre­verjati politične (partijske) primernosti nekoga, ki na področju politike sploh ni delo­val in je »resničen pesnik« (p. dr. Edvard Kovač), ki je pisal »čisto poezijo in sodi med la samo z življenji pesnikov, temveč tudi s pomeni njihove poezije Zgodbo padlega pesnika je prekrila zgodba padlega domobranca. In zgo­dilo se je, da se je Balantičeva usoda še dolgo po njegovi smrti iztekala v izbris.« Ob teh besedah zbledi vsak politično pogojen protiargu­ment (ki to niti ni, saj se ne opira na vsebino). to javno priznavali vsi. Potem pri glasovanju prišlo do © napa-najvišje slovenske pesnike.« dr. Blaž Komac, Kamnik je bila Balantičeva literatura ke© . Kako se lahko celoten Njegov sonetni venec pa (edi­prepovedana, Slodnjak pa Občinski svet zmoti?! Ali tudi ni) »v nekem smislu presega Simbolični pripis: Je slučaj, da izgnan z Univerze. Še konec sicer glasuje nezbrano in Prešernov sonetni venec« lesene dele spomenika v spo­ 80. let je bil nekdo, ki je živel v neodgovorno, napačno? V (akad. Janko Kos). min Francetu Balantiču pri Kamniku, sodno preganjan protibalantičevi peticiji, ki naj Boris Paternu leta 1999: ZD grizejo mravlje, njegovo zaradi diplomske naloge o – bi ironično priznavala njegovo »Nasilje sočasne zgodovine je podnožje pa razpada zaradi Balantiču! pesniško veličino, je govora o bilo tolikšno, da ni razpolaga-zmrzali? Mnenja, aktualno Pisma Podjetniki ustanovili O iskanju ljudi za vse čase svoj klub Nezadovoljstvo občanov za­radi imenovanja knjižnice po Balantiču, »po domobran­cu«, na predlog nerazkritih V sredo, 10. junija, je svoja vrata v vhodni stavbi nekdanje smodnišnice tudi uradno odprl KIKštarter, intelektualcev, je razumljivo. prostor za »coworking«, druženje pa so podjetniki izkoristili tudi za prvo srečanje Podjetniškega V EU oživlja fašizem, prišli kluba Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Kot smo že poro­čali, je KIKštarter v vhodni stavbi nekdanjega KIK-a Ka­mnik ustvarila skupina mla­dih prostovoljcev iz Mladin­skega centra Kotlovnica. Prostore jim je za simbolno najemnino (ki jo plačuje ob­čina) odstopilo podjetje Is­kra Mehanizmi, po večme­sečnih obnovitvenih delih, pa so v stavbi uredili pisar­ne, delovne prostore in opremo, namenjeno mla­dim, samozaposlenim, ki bodo v KIKštarterju lahko delali in delili svoje zamisli. Kot je zbranim povedal vod­ja KIKštarterja Matjaž Jug, so pri njih dobrodošli vsi re­sni mladi podjetniki z ideja­mi, ki prinašajo dodano vre­dnost. T. i. souporaba pro­stora znaša 25 evrov na me­sec, lastna pisarna pa 70 evrov mesečno. V KIKštar­terju že pripravljajo tudi raz­lična izobraževanja, preda­vanja in predstavitve uspe­šnih podjetij. Po slavnostnem rezanju tra­ku na vhodu v KIKštarter, se je na dogodku zbralo pribli­žno petdeset uspešnih ka­mniških podjetnikov, ki so prisluhnili okrogli mizi z na­slovom Razmišljajmo global-no – delujmo lokalno, na ka­teri je svoje uspešne podje­tniške poti z vsemi začetni­škimi težavami, vzponi in padci v zelo sproščenem vzdušju iskreno in ponekod tudi duhovito predstavilo pet uspešnih kamniških podje­ tnikov in direktorjev: Joc Pe­čečnik, direktor skupine In­terblock, Urban Bergant, di­rektor podjetja Elektrina, Ivan Hribar, direktor Term Snovik, Matevž Kirn, gene­ralni direktor podjetja Calcit, in Tomaž Lah, direktor pod­jetja Nektar Natura. Okroglo mizo je vodil prodorni mladi novinar časnika Finance Ka­mničan Jure Ugovšek. »Današnja udeležba dokazu­je, da smo tu z resnim name­nom. Da smo na pravi poti. Saj je čas, da se resno pogo­vorimo, kako v Kamniku urediti pogoje za podjetni­štvo, da bo le-to zaživelo v še večji meri. Gospodarstvo je namreč temelj razvoja. Če bo šlo dobro gospodarstvu, bo tudi za vse ostalo. Mladi pod­jetniki, ki bodo šele začeli svojo pot, ki bodo zbrali ta pogum, tudi pod vašim men­torstvom, bodo lahko naredi­li kakšno zgodbo, tudi zgod­bo o uspehu,« je zbrane na­govoril župan Marjan šarec in jim zaželel, naj pri svojem delu držijo skupaj. Sklepno dejanje večera, ki je minilo v zelo pozitivnem in optimističnem vzdušju, je bila neformalna ustanovitev Podjetniškega kluba Ka­mnik. Idejo, namen in način delovanja je zbranim pred­stavil podžupan Matej Sla­par. »V devetdesetih letih je podobno združenje v Kamni­ku že delovalo, a nato razpa­dlo in zdaj potrebujemo le novo energijo, da to znova zaženemo. Na nocojšnje sre­čanje smo povabili jedro ka­mniškega gospodarstva, šest­deset največjih kamniških podjetij – največjih po zapo­slovanju, prihodkih in dobič­ku. Člani bi se dobivali na pol leta, tudi predsednik klu­ba bi se zamenjal na pol leta. Klub bi bil družbeno odgovo­ren, pomagal bi KIKštarterju in mladim podjetnikom, medsebojno pa bi si poma­gali tudi vi sami, in sicer pri nastopih na tujih trgih, pri evropskih razpisih « Podje­tniki so se strinjali, da bo klub, v katerem bo članstvo za zdaj še brezplačno, do no­vembra, ko naj bi se znova srečali, vodil Urban Bergant, katerega glavna naloga bo tudi ureditev društvenega statuta. naročil njeno uničenje. Pri­merjali smo jih z dotlej ne­znanim izvirnikom iz NUK. Opazili smo Debeljakovo po­udarjanje temnih misli, slu­tenj in z ognjem povezanih besed. Grozote so žal neizo­gibni del vojn, ki dolgo delu­jejo na ljudi. Balantič je zgo­rel, strašljivo smrt pa nekate­ri z igranjem na čustva ves povojni čas uporabljajo v protipartizanske namene. Debeljak je Balantiča po smrti nenadoma začel hvali­ti in ga uvrščati med »naj­boljše slovenske pesnike«. Drugi literarni kritiki ga ce­nijo kot talentiranega in obe­tavnega, na začetku pesniške poti, kar je najverjetneje re­snica o mladem pesniku z majhnim opusom, saj je za­četna dela sam uničeval, kar je pisal kot član vaških straž v Grahovem, pa njegovo de­kle. Kako velik »problem« je Balantič v Kamniku, sem spoznala po selitvi. Balanti­ča in vse domobrance, ki niso imeli na vesti konkretnih zločinov, in so ljudje vedeli, kako so zašli mednje, so marsikje sprejemali strpno. Kot pesnika ga strokovno analizira F. Pibernik, v »pr­vem poskusu kritične izdaje Balantičeve poezije« (1991). Celovito gledano Balantič nosi sporočilo za bodoče čase, ne škodi idealom NOB in ne brani kvizlinštva. Bolj gre za vprašanje, ali bomo Slovence z njim še dalje razdvajali, sočasno pa spregledovali nove pojave fašizma. Skriv­nostnost imenovanja knji­žnice ustvarja sum, da vod­stvi občin, ustanoviteljic knjižnice, ki jo pretresajo obilni notranji problemi, ko­ketirata z določeno politiko, za katero se zdi, da prek skrivnostnih »intelektual­cev« kroji tudi Kamniški zbornik, Kamniško-komen­dski biografski leksikon in občinska priznanja ter tako z javnimi sredstvi ustvarja svojo zgodovino in sedanjost. Vanda Rebolj, Kamnik Joc Pečečnik: »Denar nikoli ni bil moja motivacija. In tako kot se mora uspešen podjetnik znati obkrožiti s pametnejšimi od sebe, se mora znati tudi pravi čas umakniti, sicer gre njegova zgodba lahko le še navzdol.« / Foto: Gorazd Kavčič Matevž Kirn: »Ni vse le v start up podjetništvu, pomembno je, da mladi dobijo tudi neke konkretne izkušnje v realnem sektorju. Zato je pomembno, da gredo mladi delat v tovarne in podjetja, šele nato bodo Elektro Ljubljana ukinil znali ceniti delo in dobiti ideje.« / Foto: Gorazd Kavčič nadzorništvo v Kamniku so na srečo tudi znaki sprave. Ali Balantiča poznamo? Na gimnaziji v Ljubljani so nekoč Balantiča predstavljali kot v veri vzgojenega mlade­ga pesnika, študenta slavisti­ke, ki se je priključil OF, za­radi odklanjanja fašizma ni dobil štipendije, po aretaciji je bil interniran v Gonarsu. Po vrnitvi se je pridružil do­mobrancem, ker se ni mogel opredeliti za komunizem, po roški ofenzivi med partizani vse bolj opazen. Končal je kot žrtev vojne. Po literarni raz­vrstitvi je bil katoliško usmer­jen in metafizični ekspresio­nist. Talentiran in obetaven. Slabo, kot nespretnega in nezrelega pesnika, ga je za življenja ocenjeval Tine De­beljak, domobranec, ki je ka­sneje deloval v Argentini. Kot dijakinji sva s sošolko pripra­vili nalogo o izvoru motiva groze v Balantičevi poeziji in se pogovarjali z njegovimi so­dobniki. Omenjali so pesni­kove stiske in iskanje sebe, ga hvalili, poudarjali njegovo narodno zavednost. Zaradi prepovedi objavljanja so bile pesmi manj dostopne. Nekaj prepisov Balantičevih rokopisov so iz NUK prinesle profesorice, nekaj tiskanih zbirk smo uplenili. Prema­ganci iz druge svetovne voj­ne, ki so se zatekli v Argenti­no, so pesnika izdatno upo­rabljali kot »municijo« proti zmagovalcem v domovini, Debeljak pa ga je posthumno popravljal. Ne le stopic, tudi vsebino in poudarke. Tiskani zbirki je uredil Debeljak. Pe­smi od tam je v 60. letih pov­zela celo DZS, a je CK ZKS Jasna Paladin Kamnik – Minuli petek, 19. junija, je svoja vrata zaprla pisarna Elektra Ljubljana, Nadzorništvo Kamnik, ki je zadnjih trideset let delovala na Ulici Kamniško-zasa­vskega odreda. Vsi zaposle­ni iz tega do sedaj enega največjih nadzorništev Elektra Ljubljana so se pre­selili v enoto v Podrečje pri Domžalah, kjer bodo odslej morali tudi občani Kamni­ka urejati vse v zvezi s svoji­mi električnimi priključki. Kot so sporočili z Elektra Ljubljana, Nadzorništvo Ka­mnik sicer ostaja, spreme­nili so zgolj sedež, za seli­tev pa so se odločili zato, ker je bila lokacija v Kamni­ku za opravljanje njihove dejavnosti vse bolj nepri­merna. Gre namreč za sle­po ulico znotraj strnjenega naselja, kjer so prebivalcem s svojim voznim parkom in dejavnostmi povzročali veli­ko nemira. Na Elektru Ljubljana oblju­bljajo, da bodo v povezavi z ukinitvijo kamniškega nad­zorništva poskrbeli za pri­merno informiranje obča­nov. Lokacija nadzorništva v Domžalah se nahaja na na­slovu Podrečje 48, za števil­ne intervencije pa se občani lahko obrnejo tudi na njihov enotni klicni center. Foto: Gorazd Kavčič Iz naših krajev Vroče Miniperovanje Po "ta pravem" Perovanju smo se v Športno-kulturnem društvu Dober dan odločili še za Miniperovanje za radožive perovske družine. Ivana Skamen Perovo – Čeprav je bilo pet­kovo popoldne, 12. junija, peklensko vroče, so drevesa na športnem igrišču in zele­nicah, v samem »centru« KS Perovo, ponujala razkoš­no senco, Perovčice iz Šole zdravja pa vsestransko pomoč in bistro perovsko vodo. Za pravo vzdušje, ki je pometlo z vročino in priva­bilo na igrišče številno perovsko mladež s sprems­tvom, pa so poskrbeli nasto­pajoči. Najbolj atraktivno naši sokrajani, gasilci iz PGD Kamnik, ki so s svoji­mi »vedrovkami« poskrbeli za obilico veselja in osvežu­jočo prho vse popoldne. Pre­cej gneče je bilo tudi okoli spretnih gasilk, ki so prika­zovale nudenje prve pomoči in postopek oživljanja, kar so otroci tudi sami preizku­sili in bili nadvse navdušeni. Zgodba prikaza, učenja in preizkusa uporabnih veščin in spretnosti se je tega popoldneva še večkrat pono­vila: z mladimi karateisti iz Karate kluba Center Kam­nik, s taborniki iz Roda bis­triških gamsov Kamnik, z ekipo ameriškega nogometa Mammoths Kamnik, s kam­niškimi mažoretkami in s Perovčicami iz Šole zdravja. Ponudbo dogodkov so pope­strili še knjižnica pod kroš­ njami, otroški bolšjak, reci­klarnica, srečelov, delavnica tatujev in mavrični poligon zabavnih pripomočkov iz ŠAD Mavrica. Miniperovanje je prineslo obilico veselja pa tudi prese­nečenj. Ena takšnih sta zagotovo citrarka, mažoret­ka, baletka, akrobatka Pina Lenart iz Zgornjega Perovega in obetavni mladi bodoči reševalec in gasilec Izak. Po navdušenju sodeč pa ne bo nikakršno presene­čenje, če se bo nastopajočim klubom in ekipam že jeseni priključil tudi perovski pod­mladek. To pa je bil poleg zabavnega druženja tudi namen Miniperovanja – spodbuditi mlade in njihove starše k zabavnemu in kori­stnemu preživljanju proste­ga časa. Duplica stara šeststo let V soboto, 13. junija, so prebivalci krajevne skupnosti Duplica obeležili svoj krajevni praznik, ki pa je bil nekaj posebnega. Na Duplici letos namreč praznujejo 600. obletnico prve pisne omembe svojega kraja. Jasna Paladin Duplica – Duplica, s 4.500 prebivalci danes največja kra­jevna skupnost v občini Kamnik, je bila v pisnih virih prvič omenjena v listini z datumom 23. marec 1415, ko je avstrijski nadvojvoda Ernest Železni podelil Juriju Guštanjskemu, deželnemu upravitelju na Kranjskem, razne fevde, med njimi tudi kmetije na Duplici, takrat zapisani kot Dewplitcz. Kraj je bil vse do konca 18. stoletja pretežno kmetijsko naselje (leta 1868 je bilo na Duplici in Bakovniku sku­paj devetnajst kmetij), z izgradnjo Krulovčevega mli­na ter Okornovega mlina in žage, še posebno pa z usta­novitvijo Bahovčeve parke­tarne v začetku prejšnjega stoletja, pa se je Duplica začela naglo razvijati v indu­strijsko naselje. Najmočneje je na ta razvoj vplivala Rem­čeva tovarna upognjenega pohištva in kasnejši Stol. Te in mnoge druge zgodovin­ske zanimivosti na starih fotografijah si lahko ogleda­te na razstavi Duplica skozi čas, ki so jo predstavniki KS Duplica uredili v svojih pro­storih. Na starih fotografijah Petra Nagliča so med dru­gim zabeleženi blagoslov gasilskega doma na Duplici leta 1929, gradnja Remčeve vile, postavitev mostu čez Bistrico, prestavitev ceste pri Škricu, vlačenje zvona v stolp in mnogo drugega, na ogled pa je tudi nekaj sodo­bnih fotografij, tudi tistih iz zraka, za katere sta poskrbe­la Primož Hieng in Franc Svetelj. Slednji je kot predsednik Kra­jevne skupnosti Duplica na praznovanju obletnice opozo­ril tudi na nekatere težave, s katerimi se krajani soočajo danes. »Čeprav je videti, da v tako strnjenem naselju, ki se razteza na dobrem kilometru vzdolž Kamniške Bistrice, nimamo nobenih problemov, to v resnici ne drži. Na to so opozorili tudi krajani v anke­ti, ki smo jo v začetku našega mandata opravili med vsemi prebivalci naše krajevne sku­pnosti. Najpogostejši predlo­gi so se nanašali na ureditev prometa in prometno var­nost, na problem pomanjka­nja prostorov za potrebe kra­janov in društev, na ureditev železniške postaje Dupli­ca-Bakovnik in podobno. Zavedamo se, da lahko precej težav in zagat rešimo sami. Zato ne potrebujemo nobe­nih finančnih sredstev, tem­več predvsem dobro voljo in pripravljenost za sodelovan­je,« je povedal Franc Svetelj in poudaril, da so zavoljo bolj­šega informiranja krajanov v začetku leta prenovili spletno stran KS, predvidevajo pa tudi postavitev oglasnih omaric na Ljubljanski cesti ob avtobusni postaji in na Klavčičevi ulici. Svet KS Duplica je ob letoš­njem jubileju razpisal literar­ni in likovni natečaj z naslo­vom Duplica, naša krajevna skupnost, na katerega so se s štirinajstimi literarnimi in Razstava fotografij Duplica skozi čas je v prostorih Krajevne skupnosti Duplica na ogled vsak torek v času uradnih ur, in sicer med 12. in 15. uro. desetimi likovnimi deli odz­vali učenci OŠ Marije Vere. Ob tem so podelili devet knjižnih nagrad, za najboljše pa so razglasili Živo Javornik in Hano Cedilnik za literarni prispevek ter Kajo Rihtar za likovno delo. Zbrane Dupličane je ob pra­zniku nagovoril tudi župan Marjan Šarec, praznovanje pa so s kulturnim in druža­bnim programom popestrili Trio Kamniški grad, otroci iz vrtčevske enote Pestrna in učenci OŠ Marije Vere, ple­salke Plesne šole Miki, Vokalna skupina Veronika, Fantje treh krajev in Ljud­ske pevke Predice. Tunjice skozi objektiv V prostorih Občine Kamnik je do konca avgusta na ogled fotografska razstava z naslovom Iz skrinje spominov – Tunjice skozi objektiv. Jasna Paladin ljivo dediščino. Razstavljeno pa datirajo tudi pred njo. koraku, kar je ljudi zbliževa­ gradivo nas namreč hkrati Fotografije prikazujejo živ-lo, povezovalo in omogočalo Kamnik – Razstavo so prip-seznanja tudi z znatnimi ljenje krajanov KS Tunjice polnejše življenje. Danes se ravili člani Društva Tun© ški spremembami, vidnimi v pri vsakodnevnih kmečkih žal ti pristni stiki s skupnos­glas, ki so lani praznovali posegih v naš življenjski pro-opravilih, prostočasnih in tjo izgubljajo. Ti spomini dvajsetletnico izhajanja isto-stor in odmikih, ki jih je med športnih dejavnostih, šegah tako niso pomembni le za imenskega glasila. © nekdaj© in © zdaj© prinesla in navadah ter drugih dogod-domačine, temveč za vse, ki Zbrane je ob odprtju, 10. vsakovrstnim modernizaci-kih, povezanih z njihovim cenijo našo kulturno dedišči­junija, nagovorila predsed-jam podvržena sodobnost življenjem, ki ljudi združuje-no, skupnost in družino,« je nica Društva Tun© ški glas družbenega, skupnostnega jo in povezujejo. Večina povedala Milena Erbežnik Milena Erbežnik Klanšek. in osebnega bivanja. Zato kmečkih in drugih opravil se Klanšek in se zahvalila »Z razstavo nazorno odpira-toliko bolj znamo ceniti je namreč odvijala v skupno-Romanu Hribarju za pomoč »Tunjice so kraj, ki živi in drugim nagovoril župan mo shrambo spominov, nazorna pričevanja, fotogra-sti, znotraj družine, prijatel-pri postavitvi razstave, vsem, diha skupaj. Ta razstava je Marjan Šarec. Za kulturni oživljamo prizore z navzoč-fije, ki segajo petdeset in več jev, znancev ter sosedov. ki so zanjo prispevali foto-bogat dokument časa, pova-program so poskrbeli še eni nostjo prednikov, obujamo let nazaj. Večina na današnji Medsebojno sodelovanje, grafije, Miri Rifl za okvirje bite ljudi, da si jo ogledajo, jubilanti iz Tunjic – Tunjiš­spomine na vse bolj odmak-razstavi jih je bila posnetih pomoč in vzajemnost so bili ter Marinki Štupar in Tanji kajti vredno je truda ustvar-ki oktet, ki letos praznuje njen čas in njegovo pomen-po 2. svetovni vojni, nekatere tako prisotni na vsakem Zabavnik za pogostitev. jalcev,« pa je zbrane med tridesetletnico. Zanimivosti Klapaši gostovali v Italiji Klapa Mali grad se je odzvala vabilu na praznovanje dneva svete Lucije med moliškimi Hrvati. Boris Selko Kamnik – Streljaj od ostroge na italijanskem škornju se nahaja pokrajina Molise. Pred približno petsto leti so tja iz zaledja jadranske obale in Dalmacije pred turškimi vpadi pribežali Hrvati. Najsta­rejšo manjšino naših sosedov tvori okoli tisoč tako imenova­nih moliških Hrvatov, ki pre­bivajo po večini v krajih Acquaviva Collecroce (Kruč), San Felice del Molise (Filiči) in Montemitro (Mundmitar). Potomci prebeglih Hrvatov govorijo svoj jezik, nekakšno mešanico hrvaščine, staroslo­vanščine in deloma italijan­ščine. Ko so prišli prek ja­dranskega morja – to naj bi bilo nekega petka v maju, so s seboj prinesli tudi kipec svete Lucije. Ker ne vedo, kateri je bil, prav vse namenjajo čašče­nju svetnice, in kar je sila ne­navadno za katoliško cerkev, se te dni ne postijo. Zadnji petek v maju pa je še zlasti slavnostno, saj je takrat višek praznovanj (dela prost dan) z mašami, procesijo in »fešto« v Mundmitru. To je bil tudi razlog za gostovanje klape Mali grad iz Kamnika, ki so jo tja povabili člani Hrvaškega društva Ljubljana. Slednje je v kraje med Apenini in Jadra­nom povabila tamkajšnja manjšina in jih prosila, da po­skrbijo tudi za kulturni pro­gram. Odločili so se za Klapo Mali grad, klapo Lavanda in dekliško vokalno skupino Svit. Glasbeni sestavi niso imeli kaj veliko prostega časa, saj so za­peli in zaigrali na sprejemih pri županih mest, mašah, pro­cesijah in na koncertih. Seve­da pa so bili tu še nastopi »za svojo dušo«, ki so tri dni trajali pozno v noč. Klapska pesem se je slišala tudi na vožnji, ki je vodila mimo tržaškega zaliva, beneške lagune, Padove, Bolo­gne, med Republiko San Ma­rino in Riminijem, mimo An-cone, Pescare in Vasca, kjer pot naposled zavije v provinco Molise z glavnim mestom Compobasso. Prav vsako go­stovanje v tujini (ni jih malo), Sledi v glini in lesu Bojana Klemenc Kamnik – Delo z glino in le­som ju pomirja. Odpira nove perspektive. Zatrjujeta, da te lahko tako les kot glina popolnoma začarata, ko ju enkrat zares primeš v roke. Material, ki ostaja ves čas živ, organski del narave, v katerega se zapisuje življe­nje in s katerim so se pove­zovali, preživljali in bili pre­poznavni že naši predniki, vsak dan znova opogumlja Sando in Izaka, da sledita svojim ustvarjalnim sanjam. Sanda v obliki keramike, Izak z lesom. Od spomladi v Ateljeju LiK, ki sta ga skupaj odprla v prostorih nekdanje tovarne Alprem. Les in glina vzbujata prija­zno domače vzdušje in nas prizemljujeta. To začutiš, ko stopiš v atelje in ju opazuješ pri delu ali druženju s tečaj­niki na delavnicah. »Več kot vem o glini, bolj široko, ča­robno in neraziskano se mi zdi to področje rokodelstva, obrti in umetnosti,« opisuje svojo dolgoletno ljubezen do gline Sanda Kürbus Zore, Izak Mrgole pa z na­smeškom doda: »Les je snov, ki nam sama po sebi narekuje, zakaj in kako jo uporabiti. Vedno pridejo do izraza njegove naravne la­stnosti. Leseni predmeti so prijetni za oko in na dotik, ki nas povezuje z naravo.« V ateljeju najprej stopiš v ga­lerijo, kjer so trenutno raz­stavljene njune stvaritve. Iza­kov najljubši izziv je izdelava glasbil in uporabnost unika­tnih izdelkov, Sandini prsti pa čudovito oblikujejo okra­sne in uporabne predmete ali večje skulpture. Želita si, da bi v njuni galeriji predsta­vljali svoja umetniška dela tudi drugi kamniški ustvar­jalci. Poleg lastnega dela v ateljeju že pripravljata razno­like ustvarjalne delavnice za občane, saj ravno v teh časih po njunih izkušnjah ljudje še kako potrebujejo in iščejo poti do lastnega kreativnega izražanja. »Oblikovanje gline ni le delo na vretenu, ta je le pripomo­ček za hitrejše delo. Je veliko več. Če delaš ročno, drugače začutiš glino, stik je pri­stnejši in delo bolj kontroli­rano,« razlaga svojim učen­kam na delavnici v eni sobi, medtem pa Izak v drugi sobi predstavlja svoj inovativni pogled na les osnovnošol­cem. Oba uporabljata tudi material iz okolice Kamni­ka, že nekaj časa pa razvijata možnosti povezave lesa in gline v njune skupne stvari­tve. Z navdušenjem opazu­jeta ustvarjalni zagon posa­meznikov po mestu v za­dnjem letu. »Mesto je v za­dnjem času res umetniško zaživelo in lepo je, da se ve­dno več ljudi združuje in povezuje,« je prepričan Izak, Sanda pa doda: »Lju­dem je treba pokazati, kako se izdelek naredi, koliko dela in energije, ne naza­dnje tudi poguma je bilo vlo­ženega vanj. Jim dati mo­žnost, da tudi sami poskuša­jo kaj narediti. Tako spozna­vajo razliko med ročnim in industrijsko narejenim iz­delkom. Tako postajajo roč­na dela spet bolj cenjena.« Mažoretke posadile svoje drevo Jasna Paladin Kamnik – Članice Društva kamniških mažoretk Vero­nika so v torek, 16. junija, v Parku Evropa zasadile dre­vo, ki so jim ga ob letošnjem jubileju – dvajsetletnici de­lovanja – podarili njihovi prijatelji iz Mestne godbe Kamnik. Sadno drevo sorte šmarna hrušica so skupaj zasadili predsednica mažo­retk Katja Krošelj, podpred­sednica Katja Trpotec in druge mažoretke ter predse­dnik Mestne godbe Kamnik Boris Selko, dirigent godbe­nikov Martin Dukarič in žu­pan Marjan Šarec. Po uspe­šni posaditvi so svojemu plodnemu sodelovanju in številnim načrtom tudi naz­dravili. je za kamniške klapaše po­sebno doživetje. Če pa se od­praviš na pot, ki je malo skriv­nostna, saj se o manjšini mo­liških Hrvatov do nedavnega ni vedelo prav veliko (tudi na Hrvaškem), ji to daje prav po­seben čar. Čeprav je na pot odšlo samo pet članov, to ne pomeni, da svojega programa nismo opti­malno izvedli. Prav na za­dnjem koncertu v mestu Filiči se je to še zlasti dokazalo, kajti program na trgu so izvedli brez ozvočenja, kar je nastopu dalo nek poseben čar. Morda je bil razlog za to dejstvo, da je mestece nekaj let pobrateno z dalmatinskim Omišem, ki je zibelka klapskega petja in sveti kraj za klape. Po nastopih je bilo treba marsikomu razloži­ti, kje leži Kamnik in da to ni del Dalmacije, temveč mesto v Sloveniji. Nad tem dejstvom so bili sila navdušeni. Za promocijo bo klapa Mali grad še poskrbela, saj smo do­bili povabilo, da ponovno pri­demo zapet na praznik svete Lucije, in to naj bi se morda zgodilo že prihodnje leto. Kultura Gostili smo zbor iz Avstrije Prvi konec tedna v juniju je Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi povabil v goste zbor Village Voices iz Avstrije. Fani Zore Srednja vas – Pred dvema letoma so se začele tkati vezi med zboroma. Gasilski društvi iz Srednje vasi in Rauchenwartha sta pobrate­ni že vrsto let in nastala je pobuda, da bi sodelovali tudi na kulturni ravni. Prvič smo se srečali lani, ko smo bili mi v gosteh. Letos pa so nas obiskali oni. V petek so se po nastavitvi in osvežitvi odpravili na piknik na Goro pri Sv. Miklavžu. Druženje z nami se je zavle­klo pozno v noč, ko so se ob petju in z lučkami vrnili do avtobusa, ki jih je čakal ob vznožju. Naslednji dan so se gostje odpravili na ogled Kamnika. Navdušeni so bili nad razgledom na čudovite gore, saj prihajajo iz kraja, kjer je sama ravnina (okolica Dunaja). Po kosilu, ki smo ga postregli v dvorani Kultur­nega društva Tuhinj, smo imeli vaje, nato pa so se gos­tje odpravili na počitek in kopanje v Terme Snovik. Večer je bil v znamenju dru­ženja in petja. Najlepše je bilo, ko smo ob zaključku koncerta vsi skupaj zapeli pesmi v obeh jezikih, zaklju­čili pa s slovensko Angelček varuh moj. Na koncertu so bili tudi župan Rauchenwar­tha Ernest Schuller, podžu­pan občine Kamnik Igor Žavbi, predsednik KS Sred­nja vas Damjan Zdovc ter predstavniki PGD Srednja vas. V gostilni Pri Čibru smo se okrepčali z večerjo, zaple­sali ob živi glasbi in prepeva­ li. V nedeljo so gostje v živo­pisanih nošah prepevali pri sv. maši v cerkvi v Šmartnem v Tuhinju. Maša je potekala delno tudi v nemškem jezi­ku, za kar je poskrbel domači župnik Simon Lorber. Po maši smo se fotografirali in se odpravili na Turistično kmetijo pri Trebušaku na Ravne. Postregli so nas z odličnim kosilom, nato pa smo se poslovili od svojih prijateljev. Čas, ki smo ga preživeli skupaj, je bil prava obogatitev za vse. Kamniška industrija v likovnih upodobitvah Kamnik – V Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zapri­ce so minulo soboto, 20. junija, v okviru Poletne muzejske noči odprli razstavo z naslovom Industrija – nostalgija: Kamniška industrija v likovnih upodobitvah. Razstava je nastala ob sočasni razstavi Kam so šle vse fabrike? avtorja Marka Kumra, le da tokrat pozornost usmerja le v likovna dela različnih umetnikov, ki so tako ali drugače upodobili kamniške industrijske objekte. J. P. Bayani z jubilejno produkcijo Letna produkcija KUOD Bayani – letos že jubilejna deseta – je pred polno dvorano Doma kulture Kamnik znova postregla z raznolikimi čutnimi orientalskimi in indijskimi plesi. Bojana Klemenc Kamnik – Prvi plesni koraki s kamniškimi plesalkami pred domačo publiko so se zgodili zaradi veselja in ljubezni do orientalskega plesa. Danes celo bolj kot kdajkoli prej še vedno navdušujejo zvesto publiko s svojo strastno pre­danostjo tej plesni umetnos­ti. Ustvarjalna sila kamniške­ga KUOD Bayani Nataša Kočar si pred desetimi leti ni niti v najbolj drznih sanjah predstavljala, da bo Kamnik danes tako rekoč središče orientalskega in indijskega plesa v Sloveniji. V Kamniku so navsezadnje leta 2005 začele s prvimi predstavami orientalskega plesa v Slove­niji, obenem pa so bile tudi med prvimi organizatorkami plesnih delavnic. Plesalke KUOD Bayani, ki je prav v lanskem letu prazno­valo svojo desetletnico, so svoje prvo skupno plesno desetletje v nedeljo, 14. juni­ja, zaznamovale z izdajo prvega zbornika in mistično plesno letno produkcijo v dvorani Doma kulture Kam­nik, prve dni julija pa v mes­tu odpirajo svoj prvi studio orientalskega in indijskega plesa. Letne plesne produkci­je Raks Bayani se je na pova­bilo Kamničank udeležil tudi njihov učitelj klasičnega indijskega plesa kathak in bollywooda Hemant Devara iz Puškarja v Indiji, ki je konec tedna vodil nekaj dela­vnic indijskega plesa. Na kamniškem odru je na tokratni produkciji svoje plesno znanje predstavilo sedemdeset plesalk, Kamni­čankam pa se je pridružilo še dvajset plesalk Kultur­no-plesnega društva Moon-sun iz Kopra in Skupine Hayami iz Slovenske Bistri­ce. Produkcija je bila razde­ljena na dva dela, na indijski ter orientalski, saj si plesi med seboj niso nič podobni. Plesalke so na ta način žele­le gledalcem predstaviti raz­nolikost in barvitost plesov. Dve solo točki je odplesal tudi gostujoči učitelj Hemant, tako so lahko obi­skovalci produkcije dobili vpogled, kako pleše indijski profesionalni plesalec. V Kamniku je tako pri plesal­cih kot pri gledalcih še ved­no več zanimanja za orien­talske plese, saj so indijski še zelo neznani, hkrati pa tudi zelo zahtevni. A Hem­nat Devara, ki je bil v Kam­niku že trikrat, je nad znan­jem plesalk in našim mes­tom očaran. Z žarom v očeh dodaja: »Navdušen sem nad čudovito vzpodbudno publi­ko v Kamniku, česa takega nisem doživel nikjer drugje v Evropi.« Kamniške plesalke tudi poleti ne mirujejo, saj že ustvarjajo novo plesno pred­stavo Hamsa, za katero obljubljajo, da bo dvignila slovenski orientalski ples na višjo raven. skih skladateljev: Ave Marijo mladega Ambroža Čopija in Tartinijevo Salve Regina iz davnega 18. stoletja. V prazničnem decembrskem času ste nas dva večera lahko videli in slišali na kamniških in ljubljanskih ulicah, kjer smo z božičnimi pesmimi prispevali svoj delček v sne­ženi pravljici. Resnobna, ponižna in pobožna drža, ki je navdihnila tudi naš nastop na Reviji pevskih zborov ob letošnjem kulturnem prazni­ku, nam pevcem ni prav dol­go odgovarjala. In ko je zadi­šalo po pomladi, smo se lotili novih, svežih, pozitivnih pesmi, ki smo jih predstavili na dobrodelnem koncertu za Od sakralnih do ljudskih Pevke in pevci Komornega pevskega zbora Šutna z zborovodjo Primožem Leskovcem smo v petek, 12. junija, v kulturnem domu v Šmarci predstavili presek dela minule, osemnajste sezone. Helena Štrukelj Šmarca – Jeseni smo se malo odmaknili od ljubezen­sko-svatovske tematike, ki je bila naša rdeča nit lansko leto, in se poklonili božji, duhovni ljubezni in molitvi s koncer­tom sakralnih pesmi v žup­nijski cerkvi na Šutni v Kam­niku, ki smo ga nato ponovili v župnijski cerkvi v Šmarci. Letni koncert smo začeli v tem duhu s pesmima sloven-otroke s posebnimi potreba­mi v Šmarci in na Pozdravu pomladi v Kamniku kot gos­tje PSPD Lira. Vrnili smo se tudi k nam ljubim ljudskim, narečnim, čustveno nabitim pesmim. V sklopu teh smo na koncertu zapeli furlansko Oj Božime – Sdrindulaile, prekmursko Vüra bije, tržaš­ko Dekle je pralo srajčki dvej in belokranjsko Aj zelena je vsa gora. V nežnejšem, in če dovolite bolj svetovljanskem delu kon­certa smo izvedli What a Wonderful World v prevodu in aranžmaju Nade Žgur, filmski Moon River in The Lion Sleeps Tonight, When I© m Sixty Four tandema McCartney-Lennon ter For The Longest Time Billya Joe-la. Nikjer in nikoli se skorajda ne moremo in niti ne želimo izogniti ljubezni. Zato smo ji posvetili vso zasluženo pozor­nost s pesmima Dan ljubezni v aranžmaju Primoža Leskov­ca in Brez besed, ki jo je na klavirju pospremila naša stal­na gostja prof. Marija Holcar. Zadovoljni in obogateni z novimi izkušnjami in doži­vetji smo že v polnem zago­nu s pripravami na nove projekte. Ohranjamo svojo značilno majhno zasedbo, a smo vse leto odprti za nove pevke in pevce. Hvaležni naši dragoceni publiki, dru­žinam in prijateljem za naklonjenost in podporo vas vljudno vabimo, da ste z nami tudi v prihodnje – morda že na ponovitvi let­nega koncerta jeseni v Kamniku. Zanimivosti Ljubezen do drugačnosti Člani Foto kluba Kamnik in zavoda Cirius so združili moči in organizirali nekoliko drugačen mednarodni fotografski natečaj, kot smo jih vajeni. Poudarili so namreč temo drugačnosti, k sodelovanju pa povabili tudi hendikepirane fotografe. Jasna Paladin Kamnik – V torek, 23. junija, so v zavodu Cirius odprli za­nimivo fotografsko razstavo z naslovom Ljubezen do drugačnosti, ki je plod prav posebnega fotografskega na­tečaja, ki so ga organizirali pod okriljem Fotografske zveze Slovenije in mednaro­dne zveze FIAP. »V Foto klubu Kamnik in Centru za izobraževanje, re­habilitacijo in usposablja­nje (Cirius) Kamnik smo se odločili, da organiziramo poseben dogodek, fotograf­ski natečaj, s katerim bi radi povezali različne ljudi z vse­ga sveta in jih za kratek čas združili v fotografskem raz­mišljanju o drugačnosti, o položaju drugačnih ljudi v posameznih občestvih, o odnosih do drugačnosti, o njenem sprejemanju ali za­vračanju, o bogastvu, ki ga zagotavlja prav drugačnost in različnost ljudi. V zvezi s fotografijo in ranljivimi družbenimi skupinami je treba omeniti spoznanje, da postaja fotografska dejav­nost zaradi svoje dostopno­sti, priročnosti in uporab­nosti še posebno zanimiva za osebe s posebnimi potre­bami. Ljudje z različnimi telesnimi okvarami lahko uporabljajo fotografski apa­rat kot pripomoček, s kate­rim nadomestijo prizadeto funkcijo. Osebe v procesu rehabilitacije lahko s pomo­čjo fotografskih vaj izbolj­šujejo kognitivno, čustveno in vedenjsko delovanje. Za ljudi z govorno jezikovno motnjo je primerna, ker po­nuja možnost izražanja in komunikacije na drugačen način, za gibalno ovirane je primerna, ker ne terja veli­ko fizične moči in spretno­sti itn. V Foto klubu Ka­mnik imamo že veliko izku­šenj z organizacijo medna­rodnih natečajev, saj smo med drugim že petkrat or­ganizirali Exposed, daleč največji natečaj FIAP v Slo­veniji, v Ciriusu pa se že nekaj časa ukvarjajo s foto­terapijo kot obliko psihoso­cialne pomoči. Upamo, da nam je s tem natečajem uspelo vsaj za kratek hip povezati različne ljudi iz vsega sveta v razmišljanju o položaju tistih, ki so na ka­kšen način odstopajo od © normalnosti© , a niso zato nič manj kreativni,« nam je povedal predsednik Foto kluba Kamnik Aleš Senože­tnik in dodal, da je bil odziv fotografov s celega sveta zelo dober. Na natečaju je sodelovalo 119 ljubiteljskih in poklic­nih fotografov iz kar 34 dr­žav, skupaj pa so poslali 678 fotografij v dveh temah – prosta in hendikep. V prvi temi so prejeli 134 fotogra­fij, v drugi pa 83, izbrana dela pa je pregledala stro­kovna komisija, ki je izbrala najboljše. Podelili so enain­dvajset različnih priznanj in medalj, med nagrajenimi pa sta tudi član Foto kluba Kamnik Klemen Brumec, ki je prejel zlato medaljo FZS za fotografijo z naslo­vom White Queen (Bela kraljica), in pa Nino Rako­vič, ki je prejel zlato meda­ljo FIAP za fotografijo z na­slovom Mirror (Ogledalo). Obiskovalci so si na odprtju lahko ogledali projekcijo vseh izbranih fotografij, na­grajene pa bodo v prostorih Ciriusa na ogled na stalni razstavi. Koncerti Vox Annae Pevke iz Tunjic in okolice, ki delujemo tretjo sezono, smo letos pripravile tri koncerte s sakralno tematiko. Marina Koželj itzer), Hodie Christus natus se župnikoma g. Piberniku iz est (Palestrina), Ave Maria Mekinj in g. Razingerju iz Tu- Tunjice – Tokrat so se naši (C. Vremšak) in druge. njic ter g. Špenku, ključarju s glasovi razlegali po treh cer- V cerkvi Marijinega vnebovze­ Šmarne gore, ki so nam omo­ kvah. Petje v akustičnih cer­ tja v Mekinjah smo nastopile gočili koncert. kvah je posebno doživetje in 30. maja, 6. junija v cerkvi sv. Sezono zaključujemo na ob­ repertoar pesmi, ki ga je iz- Ane v Tunjicah in 14. junija na činski proslavi v Komendi, bral naš mladi zborovodja Šmarni gori. Program je z ve­ sledi krajši dopust, jeseni pa Aleš Sedušak, je navduševal zno besedo povezoval Anže regijsko tekmovanje pevskih tako poslušalce kot pevke. Slana, na Šmarni gori pa je zborov Gorenjske ter novi Naj navedem nekaj skladb, zbor predstavila naša predse­ izzivi. Ker nas združuje ve­ ki smo jih zapele: Laudate dnica Marjeta Čimžar. Za zah­ selje do petja, se rade odzo- Pueri (F. Mendelssohn), tevno, a občuteno odigrano vemo povabilu na kak dogo- Ave Maria (J. Brahms), orgelsko spremljavo je poskr­ dek ter ga s svojim petjem Sancta Maria (J. Schwe­ bel Tilen Bajec. Zahvaljujemo še polepšamo. Stare razglednice v zapuščenih izložbah Sabina Romšak Kamnik – Ni bolj preproste­ga načina, kako polepšati vi­dez mestne ulice, jo narediti še bolj zanimivo za turiste in domačine ter se hkrati srečati s preteklim časom mesta Kamnik, kot je urediti zapuščene izložbe mesta. Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik smo želeli, da sicer zanemarje­ne izložbe s svojimi umrli­mi podobami ne bi opozar­jale nase in se odločili, da jih opremimo s folijami, na katerih so stare razgle­dnice Kamnika, ki so del kulturnega projekta Pisa­ne drobtinice iz naše zgo­dovine. Od začetka tedna naprej so tako v obliki nalepk razsta­vljene na nekaterih zapušče­nih izložbah na Šutni. Moti­vi izbranih razglednic so različni, vsako izložbeno okno nosi »svojo zgodbo«. Kot zanimivost: nekatere od njih so tudi dela znanih Ka­mničanov, in sicer fotografa Franca Aparnika, tiskarja Antona Slatnarja in založni­ka Ivana Koželja. Najstarej­ša razglednica datira v leto 1898, na njej pa je prikaza­no mesto Kamnik s Kamni­ško-Savinjskimi Alpami v ozadju. Seveda so bili nekateri la­stniki pripravljeni sodelovati pri projektu, spet drugi so to zaradi različnih razlogov za­vrnili. Tako opremljene iz­ložbe so namenjene lepše­mu videzu pročelja hiš, marsikateremu domačinu in turistu pa se ob sprehodu po ulici oko lahko ustavi na lično urejenih oknih, na ka­terih so predstavljene pisa­ne drobtinice iz preteklosti. Če boste hiteli po Šutni, se za trenutek le ustavite in se zazrite v »zgodbe« izložbe­nega okna, ki jih ne smemo pozabiti in bi jih morali po­znati ne le meščani, temveč tudi tuji obiskovalci mesta. Šport Odlični uspehi gorskih tekačev Štirje tekači KGT Papež v reprezentanci Slovenije za EP na Portugalskem, Cvet in Čufarjeva državna prvaka, Božič podprvak, kar sedemnajst tekačev pa na zmagovalnih stopničkah na gorskem Teku na Ratitovec. Mira Papež Kamnik – Tradicionalni 20. Tek na Ratitovec je štel za državno prvenstvo v katego­rijah članov in mladincev. Obenem pa je bila tekma tudi izbirna za evropsko prvenstvo na Portugalskem in tekma za svetovni pokal. Državna prvakinja med mla­dinkami je postala Ana Čufer (3,6 km, 33:03), Oreh­kova je bila četrta, Pevčeva pa šesta. Mladinec Aljaž kar tri zmagovalne stopnič­ke: zmagovalec Izak Poljan­šek, drugi Tomi Bajc in tre­tji Maj Križnar, Žan Grčar je bil osmi. Med deklicami je bila druga Hana Dobovšek, Tjaša Uršič četrta, pri deč­kih pa so bile spet zmagoval­ne stopničke rezervirane za tekače KGT Papež: prvi Aleš Prelovšek, drugi Rok Pod­bregar in tretji Miha Pod­bregar. Med starejšimi dečki je bil drugi Rok Sušnik, četr­ti Nejc Uršič, od 5.–7. mesta Za gorske tekače bo 4. julij pomemben dan: štirje člani KGT Papež bodo zastopali Slovenijo na EP na Madeiri. Isti dan pa bo v Švici potekalo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, kjer je med favoriti tudi Mitja Kosovelj, večkratni svetovni prvak. V reprezentanci sta tudi Bojan Ambrožič in Urša Trobec (vsi KGT Papež). Božič je zasedel drugo mes­to, Marino Mekiš pa enajsto. Pri članih absolutno je zma­gal Miran Cvet (12,1 km, 1:04:46), Gašper Bregar je bil četrti in Rok Bratina peti. Za reprezentanco za EP so izbrani Cvet, Božič, Bregar in Čufarjeva. Med mlajšimi deklicami je zmagala Maša Viriant, peta je bila Lana Poličnik, osma Zoja Kran­jec, deseta Viktorija Dolin­šek, sedemnajsta Iza Škrtič. Mlajši dečki pa so zasedli so sledili Miha Oražem, Grega Zagorc in Žan Kran­jec. Pri mlajših veterankah je slavila Petra Mikloša, Urša Trobec je bila tretja. Med člani je bil Gašper Bregar drugi, Rok Bratina pa tretji, med mlajšimi veterani je slavil Miran Cvet, Metod Bregar je bil šesti. Tudi med starejšimi veterani je zmaga šla v KGT Papež s Franci­jem Teražem, Bojan Kožuh je bil tretji. Kolesarji na Črnivec Bernard Jarc Snovik – V soboto, 13. junija, je potekal že tradicionalni deseti gorski kolesarski vzpon Snovik–Črnivec, ki ga skupaj organizirajo TD Tuhinjska Dolina in Terme Snovik. V lepem sončnem vremenu se je zbralo 54 kole­sarjev, ki so se pomerili v odrasli in otroški kategoriji. V odrasli kategoriji je zmaga pripadla cestnemu kolesarju Roku Korošcu iz KD Rog, ki je izboljšal tudi rekord pro­ge. Drugo mesto je osvojil Boštjan Hribovšek iz KD Calcit Bike Team, tretje mesto sta si delila Peter Zupančič in Jure Belak. Naj­mlajši tekmovalci so se pomerili na razgibani dva in štiri kilometre dolgi progi okrog term. Po povratku v Terme Snovik je ob prijet­nem druženju in jedači pote­kala tudi razglasitev rezulta­tov. Najboljši trije tekmoval­ci na najdaljšem vzponu so poleg praktičnih prejeli tudi denarne nagrade. Na povezovalki je hrumelo V Kamniku je bilo v nedeljo, 14. junija, v zraku čutiti pravo dirkaško vzdušje. Bojana Klemenc Kamnik – Kamniškemu klu­bu Sport Touring Club Pan­ther Kamnik je v nedeljo, 14. junija, uspelo prvič za pro-met zapreti povezovalno cesto med Duplico in kam­niško obvoznico. Na povezo­valki je vseeno hrumelo, saj se je pod okriljem kamniš­kega moto kluba odvijala prva štiriurna vztrajnostna moto dirka motorjev do 50 ccm za Veliko nagrado Kamnika. Triintrideset dir­kalnih mopedov in amater­sko vztrajnostno dirkanje tričlanskih ekip, ki na krož­ni stezi v štirih urah z vme­sno enourno pavzo prevozi­jo največ krogov. Tekmovale so tudi tri domače ekipe. Na prizorišču so člani STC Panther v soorganizaciji AMD Kamnik skrbno prip­ravili progo z ravno prav odprtimi ovinki, največ pozornosti pa so seveda namenili varnosti udeležen­cev in gledalcev. Organiza­tor dirke in predsednik klu­ba Brane Prezelj je z nedelj­sko prireditvijo zelo zadovo­ljen. Do sedaj so člani kluba uspeli pripraviti nekaj večjih moto prireditev, denimo motoslalome in spretnostne vožnje, vztrajnostno moto dirko pa so letos organizirali prvič. Brane Prezelj o dirki: »Nad letošnjim poligonom smo navdušeni, tako organi­zatorji kot tekmovalci. Leži jo nadaljnjih prireditev. Kamniški klub STC Panther si želi, da bi tekma na tem prizorišču postala tradicio­nalna in tako obudila staro tradicijo kamniškega avto-moto športa, ki je bila v Kamniku že močno prisot­na pred več kot dvajsetimi leti. Brane poudarja, da jim idej ne primanjkuje, zatika se le pri finančnem vložku. Močno upa, da jim bo v pri­hodnje uspelo izvesti tudi veteransko dirko in reli. Glavni namen nedeljske pri­reditve je bilo organizirano druženje motoristov, krepi­tev kolektivnega delovanja in vztrajnosti, obvladovanje motornega kolesa ob upoš­tevanju pravil – spoznavanje signalizacije, spoštovanje drugih udeležencev – kaz­nuje se vožnja, ki ogroža voznika ali drugega udele­ženca in obvladovanje tehni­ke – priprava in servisiranje kolesa s pomožnim motor­jem. Na koncu je z največ prevoženimi krogi na mope-du slavila ekipa Ciao racing team pred Modrimi dirkači. blizu centra mesta in je zanimiv za gledalce, a hkrati tudi nemoteč za okoliške prebivalce. Seveda pa za tek­movalce ni zanemarljiva bli­žina bencinskih črpalk.« Tudi s številnimi gledalci ob progi, še zlasti v dopoldan­skem delu tekme, so Kam­ničani zadovoljni, kar jim daje energijo za organizaci- Uspešna konca tedna triatloncev Za člani Triatlonskega kluba Trisport Exoterm sta dva tekmovalna konca tedna na slovenski obali. Nataša Planko Kamnik – V nedeljo, 7. juni­ja, se je kar 46 kamniških Trisportovcev udeležilo Dnevnikovega triatlona v Portorožu. V super sprintu je bila abso­lutna zmagovalka Tjaša Vrtačič, med fanti je Jan Škrjanc stopil na drugo sto­pničko. V sprintu je absolut­ni zmagovalec postal Matevž Planko, Klemen Bojanc pa je osvojil tretje mesto. Naj­mlajši so se pomerili v dveh različnih razdaljah akvatlo­na. Na drugo mesto so se uvrstili Zarja Pančur, Lina Ilar, Nik Belaj in Nal Ilar, na tretje pa Ema Bernot in Anže Dežman. V popoldanskem času se je v portoroški marini in v cen­tru Portoroža odvijalo tek­movanje v olimpik triatlonu, kjer je na tretjo stopničko v absolutni konkurenci stopil Žiga Podbevšek. Nič slabše se nista odrezala veterana Miro Kregar in Matic Rom­šak, ki sta v svoji kategoriji osvojila prvo in drugo mes­to; prvi je bil v svoji katego­riji tudi Bojan Trojar. V soboto, 13. junija, pa so koprsko plažo in ulice v njeni okolici preplavili udeleženci Triatlona za pokal Istre 2015. Najprej se je na progo podalo 44 udeležencev akvatlona za vsakogar, med katerimi je nastopilo sedemnajst Trispor­tovih tekmovalcev. Na stopni­čke so stopili: Zarja Pančur, Anže Dežman, Lina Ilar (vsi 1. mesto), Pija Šporn, Arne Pilih, Aljaž Berlec (vsi 2. mes­to), Ema Bernot, Nik Belaj in Domen Bojanc (vsi 3. mesto). Sledil je start super sprint Eppinger triatlona za otroke, kjer smo bili ponosni na dobi­tnike medalj: Tjašo Vrtačič, Ajdo Ahačič, Jana Škrjanca, Vito Pilih in Urško Brnot. Zadnje tekmovanje v sprint triatlonu, ki je obenem štelo tudi za državno prvenstvo, pa je bilo namenjeno najbolj pripravljenim. Start je pote­kal v dveh delih, najprej so se na preizkušnjo podali tek­movalci v štafetah in ženske, nato skupina moških. V absolutni konkurenci je za Kolesarski konec tedna v Kamniku .1. stran Ne samo naravna kulisa, tudi odlično vzdušje ob pro­gi in glasni navijači so raz­log, da Maraton Alpe udele­žencem ostane v kar najlep­šem spominu. Prav zato so organizatorji pripravili pose­ben natečaj za naj navijaško skupino. Izziv, ki ga ponuja maraton, ni majhen, zato je prav, da so kolesarji deležni Start prve etape Gira Rose bo v soboto, 4. julija, ob 12. uri, start Maratona Alpe Scott pa v nedeljo, 5. julija, ob 9. uri na Glavnem trgu. Predvidena časovnica Maratona Alpe: Komenda – 9.10, Cerklje – 9.20, Preddvor – 9.35, Zgornje Jezersko – 10.00, Jezerski Vrh – 10.30 Pavličevo sedlo – 10.50, Logarska dolina – 11.00, Solčava – 11,10, Luče 0- 11.20, Ljubno – 11.35, Radmirje – 11.40, Gornji Grad – 11.50, Črnivec – 12.20. Davidom Plešetom in pred Jako Kaplanom v cilj pritekel član TK Trisport Exoterm Matija Meden. Državni prva­ki po kategorijah so postali: Matija Meden, Miro Kregar, Bojan Trojar in Andreja Gra­dišar. Tretje mesto sta osvoji­la še Matevž Planko in Žiga Podbevšek. Medaljo in prak­tično nagrado sta si prisluži­la tudi Aleš Dragar in njegov spremljevalec Aleš Rode, ki sta triatlonsko razdaljo pre­magala v tandemu. Treba je še omeniti, da sta v tem mesecu naši članici Lina Ilar in Tjaša Vrtačič postali še lastnici naziva šol­skih državnih prvakinj v akvatlonu, Nal Ilar pa je pos­tal šolski podprvak. kar največje spodbude ob progi. Najbolj izvirne in gla­sne navijaške skupine bodo tudi nagradili. Giro Rosa z najboljšimi svetovnimi kolesarkami V soboto, 4. julija, se bodo na Glavnem trgu zbrale najboljše svetovne kolesar­ke, pred katerimi bo prva etapa mednarodne dirke Giro Rosa. Giro Rosa se bo uradno začel v petek, 3. juli­ja, s prologom v središču Ljubljane. Šport Nogomet v Trofaiachu Občina Kamnik je od pobratene avstrijske občine Trofaiach prejela vabilo za sodelovanje na nogometnem turnirju veteranov v počastitev sedemdesetletnice obstoja tega avstrijskega kluba. Jože Arko Kamnik – Turnir je potekal v soboto, 13. junija. Sodelova­lo je osem ekip, od tega šest domačih, dve ekipi iz Ma­džarske in ekipa Kamnika. Domačini so se izkazali kot zelo prijazni gostitelji in odlični organizatorji. Poskr­beli so tudi spremljevalko in prevajalko, čeprav so se ne­kateri člani naše ekipe izka­zali z dobrim znanjem nem­škega jezika. Tudi vreme je služilo prireditvi, čeprav bi bile nižje temperature ugo­dnejše za igranje. Tudi za ekipo Kamnika, ki je bila najstarejša. Uvodne tekme so igrali v dveh skupinah. Po prikazanem in rezultatih se je tekmovanje nadaljevalo za razvrstitve za sedmo, peto in mesta pri vrhu. Naj­uspešnejša je bila domača ekipa, kamniška pa je z za­dnjo zmago dosegla sedmo mesto, kar je bilo glede na starost ekipe, razpoložljive zamenjave, nogometno zna­nje in telesno pripravljenost pričakovan rezultat. Seveda ni bil pomemben zgolj športni rezultat. Naša ekipa se je izkazala po športnem obnašanju in prejela pokal za fair play. Za ekipo Kamnika smo na­stopili: Robert Klopčič, Brane Modrijan, Simon Lorber, Milan Hočevar, Tomo Delibašić, Srečo Da­car in Jože Arko. Za prevoz in druge tehnične stvari je poskrbel Uroš Resnik. Do­mačini so se izkazali tudi z zaključno slovesnostjo, na kateri so sodelovali najvišji predstavniki kluba in obči­ne Trofaiach. Slavljencem smo ob jubileju v imenu Občine Kamnik predali spominsko sliko Malega gradu, ki so je bili domači­ni veseli in so se zanjo is­kreno zahvalili. Člani KD Alpe uspešni na Franji Nika Vrhovnik ka Kureta, ki je tekmo med moja,« je povedal Kuret. Na amaterji zaključil z zmago. nedeljskem Maratonu Fra-Kamnik – V sklopu Marato-»Največja neznanka letos je nja sta zelo uspešno nasto­na Franja je med 12. in 14. bil obrat v Domžalah, kjer je pila tudi Grega Filipič in junijem potekalo državno pr-vsaka napaka pomenila izgu-Tone Klemenc, ki sta v svo­venstvo v vožnji na čas (kro-bo časa in mest. Prav vse se jih kategorijah osvojila nometru), ki je predstavljalo je poklopilo in vesel sem, da odlični tretji mesti, Filipič je vrhunec sezone tudi za Izto-je majica državnega prvaka bil absolutno četrti. Sanjska sezona Mojce Božič Odbojkarice Calcita Volleyballa so letos drugič prišle do naslova državnih prvakinj, slovenska ženska reprezentanca pa se je prvič v zgodovini uvrstila na evropsko prvenstvo. Pri obeh podvigih je imela pomembno vlogo tudi Mojca Božič, organizatorka igre kamniške ekipe. Miha Štamcar Kamnik – Z dvema zmaga­ma proti Franciji v doda­tnih kvalifikacijah za na­stop na evropskem prven­stvu, ki bo konec septembra in na začetku oktobra v Bel­giji in na Nizozemskem, so slovenske odbojkarice iz­polnile sanje vseh dozdaj­šnjih generacij. »Čeprav je od tega podviga minilo že skoraj mesec dni, se še vedno ne zavedam v popolnosti, kaj nam je uspelo. Zagotovo je to ena od prelomnic za slovensko žensko odbojko. V mlajših kategorijah smo že igrale na evropskih prvenstvih, lani so bile mladinke celo druge, zdaj pa bomo konč­no na njem zaigrale tudi v članski konkurenci. Resnič­no smo si želele zmage pro­ti Franciji, na pripravah smo trdo delale in to se nam je obrestovalo,« je o velikem uspehu slovenske ženske izbrane vrste pove­dala Božičeva, ki je sodelo­vala tudi pri uvrstitvi mla­dinske reprezentance na EP 2010, kar je bila sploh prva uvrstitev katerikoli sloven­ske ženske odbojkarske eki­pe na najpomembnejše tek­movanje v Evropi. V tej ge­neraciji je recimo igrala tudi Petra Vrhovnik, odlič­na sprejemalka Calcita Vol­leyballa. »Imela sem to sre­čo, da sem igrala v tej gene­raciji. Od tiste ekipe so v članski reprezentanci še Valentina Založnik, Marina Kaučič, Živa Recek, Nika Blagne in seveda Petra Vr­hovnik. V Srbiji smo bile tisto leto osme, kar je bil za nas velik uspeh,« se Mojca spominja obdobja pred pe­timi leti. Na evropskem pr­venstvu v Belgiji in na Nizo­zemskem bo slovenska članska reprezentanca tež­ko ponovila ta uspeh. V skupini z domačinkami pr­venstva, Italijankam in Po­ljakinjami bodo v Apeldoor­nu težko prišle do zmage, toda »Najbolj pomembno je, da bomo igrale na evrop­skem prvenstvu. Dejstvo je, da je skupina izredno težka, vendar so na evropskem pr­venstvu vse tekme težke. Volje in motiva pa tudi želje po napredovanju nam ne manjka. Prepričana sem, da bomo na EP odšle dobro pripravljene. Predale se za­gotovo ne bomo. Uspeh bo že vsak osvojeni niz, a ima­mo tudi svoje skrite cilje.« Uvrstitev na evropsko pr­venstvo je bila za kamniško organizatorko igre samo še pika na i sijajne klubske se-zone, v kateri so Kamničan­ke prišle do naslova držav­nih prvakinj. »Zame je to najboljša sezona v karieri. V sezoni smo imele s Kamni­čankami veliko padcev, tu predvsem mislim na pokal Slovenije, in vzponov, kon­čala pa se je na najboljši mo­žni način. Pred leti sem si vedno želela priti do naslova članske državne prvakinje. Lani mi s Calcitom ni uspe­lo, letos mi je, tako da bi lah­ko rekla, da je za mano sanj­ska sezona,« se je klubskega dogajanja dotaknila 23-letna odbojkarica, ki še ne ve, ali bo tudi v prihodnji sezoni nosila dres slovenskih dr­žavnih prvakinj. »Govorila sem že s trener­jem Gašperjem Ribičem, pogovarjala sem se tudi s predsednikom kluba Gre­gorjem Hribarjem in mi-slim, da smo na dobri poti, da se dogovorimo. Moja že­lja je, da bi ostala, kajti v le­tošnji sezoni bo Calcit Volle­yball igral v ligi prvakinj, kar mi predstavlja dodatni iz­ziv,« je ob pogovora svojo željo izrazila Božičeva. Dan vaterpolistov Tretji junijski vikend je bil na kamniškem bazenu že tradicionalno športno obarvan. Tekmovalno druženje so odprli člani Vaterpolskega društva Kamnik, ki so pripravili že 22. Dan vaterpolistov Slovenije. Jasna Paladin Kamnik – Vaterpolisti so v petek in soboto, 19. in 20. junija, pripravili tradicio­ nalen dan vaterpolistov, na katerem so se pomerile mlajše selekcije vaterpoli­ stov in veterani iz različnih slovenskih klubov. Zaradi hladnega vremena je nekaj tekmovalcev udeležbo od­ povedalo, a prav finalni ob­ računi najmlajših so se od­ vili v soncu. Kamniška se­ lekcija U-11 je klonila šele v finalu z 2 : 6 proti Triglavu in tako osvojila odlično drugo mesto. Mladi so pri­ kazali borbeno igro in obe­ tavno vaterpolsko znanje, zanje pa so navijale polne tribune obiskovalcev. Selekcija U-11 Vaterpolskega društva Kamnik – odlično V nedeljo, 21. junija, so ba­razpoloženi pred finalno tekmo na 22. Dnevu vaterpolistov zen zavzeli mladi plavalci v Slovenije tretjem kolu Gorenjske lige, ob 12. uri pa so se naj­ bolj pogumni občani lahko ni Plavalnega kluba Ka­ triatlona Kamnik 2015, ki pomerili na Cooperjevem mnik. Nedeljsko popoldne so ga pripravili člani Tria­ testu, ki so ga pripravili čla­ je bilo v znamenju Ambrož tlonskega kluba Trisport. Zanimivosti Poročili so se POROKE V MESECU JANUARJU 2015 Igor Miletić, Kamnik, Ulica Matije Blejca 20, star 34 let in San­ja Krstevska, Makedonija, Ulica Proleterska br.1, stara 26 let POROKE V MESECU FEBRUARJU 2015 Marko Ahčin, Veliki Hrib 15, star 49 let in Barbara Vehovec, Veliki Hrib 15, stara 30 let Edmond Berisha, Kamnik, Medvedova ulica 13, star 24 let in Monika Škrbinc, Stebljevek 4, stara 27 let Franci Osolnik, Gozd 20, star 36 let in Jerneja Spruk, Bistričica 7A, stara 26 let POROKE V MESECU APRILU 2015 Sebastjan Žnidar, Laseno 7, star 34 let in Nina Ravnikar, Lase- no 7, stara 33 let Aljaž Šter, Cerklje na Gorenjskem, Velesovo 55, star 24 let in Helena Zabret, Godič 65K, stara 24 let Zlatko Brklje, Brihovo 49, Hrvaška, star 33 let in Rebeka Ber­ glez, Slovenske Konjice, Ulica Toneta Melive 6, stara 27 let Blaž Vozel, Litija, Polšnik 21, star 27 let, in Alja Mihevc, Trebnje, Kresetova ulica 11, stara 27 let POROKE V MESECU MAJU 2015 Jaka Grošelj, Cerklje na Gorenjskem, Poženik 52, star 27 let in Jana Kočar, Cerklje na Gorenjskem, Grad 12, stara 28 let Denis Podbevšek, Lukovica, Gorenje 2, star 26 let in Nika Matičič, Mekinje, Drnovškova pot 1, stara 25 let Rok Markan, Ljubljana, Pot na Fužine 33, star 28 let in Teja Eržen, Hrastje 195, stara 23 let Darko Drovenik, Gornja Radgona, Police 102, star 35 let in Tina Aber, Gornja Radgona, Police 102 Matej Golob, Kamnik, Livarska ulica 1, star 32 let in Uršula Mal, Moravče, Zalog pri Moravčah 29, stara 35 let Miha Bolarić, Medvode, Vikrče 35E, star 31 let in Simona Ska­lar, Medno 14, stara 28 let Simon Smolnikar, Gorjuša 7, star 36 let in Saša Gerden, Gorju­ ša 7, stara 36 let Jure Cerar, Radomlje, Trata 20, star 33 let in Tinkara Dimic, Radomlje, Triglavska ulica 7, stara 32 let Sandi Čevka, Bistričica 10, star 37 let in Vesna Griljc, Zagorica nad Kamnikom 18, stara 29 let Zoran Bukarica, Ljubljana, Raičeva ulica 83, star 30 let in Maja Erman, Ljubljana, Litostrojska cesta 16, stara 35 let Primož Tavčar, Ljubljana, Črna vas 189B, star 35 let in Tina Pokec, Ljubljana, Steletova ulica 8, stara 40 let Boris Golob, Krško, Gubčeva ulica 7, star 32 let in Veronika Pezdirc, Rova, Rovska cesta 19, stara 28 let Primož Vaupotič, Gorišnica, Mala vas 20, star 27 let in Katarina Jeklar, Koper, Beblerjeva ulica 3, stara 26 let Franci Petrič, Breg pri Komendi 3, star 27 let in Tina Pogačnik, Godič 55, stara 27 let Robert Kotnik, Kamnik, Ljubljanska cesta 9A, star 50 let in Snežana Žerdin, Kamnik, Ljubljanska cesta 9A, stara 42 let Matic Kutnjak, Kranj, Goriče 65, star 24 let in Eva Krt, Kranj, Struževo 15A, stara 24 let Cirkus iz drugih časov Prvič jih je v Kamniku na poti iz Italije proti Madžarski pred enajstimi leti za teden dni zaustavil februarski snežni metež. V začetku junija jih je cesta proti morju ponovno zanesla k nam. Potujoči cirkus Soluna – sonce in luna je dobra dva tedna na svoji poti navduševal gledalce v Motniku, Cirkušah, na Lokah, Vrhpolju in v Keršmančevem parku v Kamniku. Bojana Klemenc Kamnik – Že na prvi pogled je družina Krappmann za današnji čas nenavadna. Kot bi ušli iz filma Federica Fel­linija ali Emirja Kusturice. A Petra in Stefan s svojimi otroki in občasnimi sopotni­ki, tokrat sta z njima Hari in Noemi iz Madžarske, na tak način potujeta po Evropi že 27 let. Z vozovi in konjsko vprego se pomikajo od vasi do vasi, mestom se radi izog­nejo. Spremlja jih devet konj, enaindvajset kokoši, tri koze in tri ovce, štiri race in gosi, štirje psi in ena mačka. V prav posebni cirkuški predstavi nastopajo vsi, od živali pa le ena domača kura. Nemca Petra in Stefan sta vsako predstavo znova vese­la, da obiskovalci radi pridejo in se zabavajo. Nekateri celo večkrat. Večji izziv predstav­lja iskanje pravega prostora za bivanje in nastopanje, saj so lastniki zemljišč pogosto precej skeptični. Še dobro, da jim priskočijo na pomoč prijatelji. Marsikdo ob pogle­du nanje pomisli, da so Romi, a nemški karakter se takoj opazi pri pisnih dovol­jenjih, ki si jih za vsako loka­cijo priskrbijo, obenem pa poskrbijo, da zares nikogar ne motijo in za seboj pustijo vse tako, kot je bilo. Gremo, gremo ... v druge čase Cirkuški šov se začenja že zgodaj zjutraj. Stefan s hodu­ljami in visokim kolesom glasno naznanja večerno predstavo daleč naokrog. Popoldan Petra in Stefan vsakega gledalca posebej pozdravita in posedeta na tri­buno. Nestrpna radovednost lebdi na vročem soncu. Že pred začetkom predstave se šepeta, da so cirkusantje popolnoma © odbiti© . Zares? Cirkuška družina vsako leto predstavo pod milim nebom spreminja. Letošnja obisko­valce odpelje v drugačne čase, kar med predstavo tudi večkrat zapojejo. Stefan za rumenim pianinom, ki na pol visi z voza, zaigra uvodno pesem, Petra zavrti uro in čas. V predstavi, dolgi uro in petnajst minut, se prešeren smeh menja z začudenostjo in navdušenostjo nad prep­rosto zgodbo z ekološko-poli­tično temo. Rdeča nit pred­stave je zgodba o tem, kako ljudje zastrupljamo okolje in kam nas to lahko pripelje. Čeprav je vse prikazano na šaljiv način, predstava nosi globoko sporočilnost. Stefan razlaga: »S svojo zgodbo nočemo moralizirati ali spre­obračati, želimo le prikazati delček svojega življenja. Pomembno se nam zdi, da vsak živi svoje življenje tako, kot želi. Mi radi potujemo in nastopamo. Dokler nas bo to osrečevalo, bomo na poti, saj ne pogrešamo © varnega© živ­ljenja na stalnem naslovu. Če že kaj, pogrešamo le las­ten zelenjavni vrt.« V cirkusu ni prostora za romantiko »Naše življenje je zelo trdo, dela nam nikoli ne zmanjka, a ga ne bi zamenjala za nič na svetu,« realno doda Pet­ra. Stefan in Petra imata šest otrok, vse sta sama šola­la na poti. Štirje so že uspe­šni v svojih poklicih – trije v teatru v Gradcu in na Duna­ju, ena v Italiji. Šestnajstlet­na Denise se je maja vrnila iz Nemčije, kjer je uspešno opravila vse zaključne izpite in se nato odpravila s starši in štirinajstletnim Fjozo­kom na pot. Družina živi brez televizije, računalnika ali telefona, svoje otroke v tujini pa pokličejo kar s tele­fonske govorilnice na pošti. »Otroci se nikoli niso prito­ževali nad našim načinom življenja,« pravi Stefan in v smehu doda, da se jim pole­ti običajno na potovanju pri­druži nekaj poslovnežev, ki želijo za kratek trenutek uiti stresnemu vsakdanjiku. Vse živali, ki so v cirkusu Solu­na, dajejo hrano. Vsi člani cirkusa so vegetarijanci, Pet­ra pa izdeluje ovčji in kozji sir. Čeprav nimajo elektrike, sta velikokrat na mizi doma­ča kruh in pecivo. Spečejo ju v pečici na sončno energijo, ki jo uporabljajo tudi za elektriko. Za premik cirku­sa, pri katerem sodelujejo vsi, potrebujejo štiri ure. Po navadi pospravljajo dve uri po predstavi, zjutraj pa vsta­jajo ob petih in ob sedmih že lahko odrinejo. Novim izkušnjam in prijaznim lju­dem naproti. Kamniški metulji navdušili V prepolni dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku so v petek, 8. maja, Kamniški metulji, skupina starejših za samopomoč, in njihovi gostje pripravili uro in pol prijetnega druženja. Marjeta Humar Kamnik – Ta prireditev bo, upamo, postala tradicional­na, saj so jo na povabilo Društva sv. Jakoba pripravili že četrtič. Skupina, ki jo vodi Jože Gajšek, je članica medgeneracijskega društva Jesenski cvet iz Domžal. Namen teh skupin je oboga­titi življenje starejših in spo­dbujati njihovo ustvarjal­nost. Prav ustvarjalnost pa je značilnost Kamniških metuljev. Prireditev je bila sestavljena iz petja, recitacij in skečev. Metulji vsako leto povabijo medse goste, mlade in sta­rejše, tako da je res medge­neracijsko srečanje. Tako je bilo tudi letos. Kot gosta sta nastopila Vokalno-instrumentalna skupina OŠ Stranje pod vod­stvom Karle Urh in trio Kamniški grad. Kamniški metulji pa so zaigrali prizor Iz šolskih klopi, ki ga je napisala in režirala Jelica Slavič. Najprej so nastopili učenci OŠ Stranje kot pevci, glasbeniki. Ti so ustvarili prijetno vzdušje z umetnimi in ljudskimi pesmimi, z instrumentalisti in prijet­nim komentarjem njihove zborovodkinje. Igrani del je začela Jelica Slavič, ki je povedala pesem o Bobiki v prleščini. Nato so vsi Kamniški metu­lji nastopili kot učenci z uči­teljico na čelu v prizoru Iz šolskih klopi. Dobra igra in duhovito besedilo sta spro­žala smeh. Kot učenci so nastopili Jelica Slavič, Jože Gajšek, Marjeta Bukovšek, Slavka Korošec, Marija Pla­huta in Miha Šorn, učiteljica pa je bila Tončka Radež. Harmonikar Franc Plahuta je igral samostojno in kot spremljevalec Jožeta Gajška in Metuljev. Skeč Generalno čiščenje je nasmejal poslu­šalce. Nastopili so vsi člani skupine za samopomoč. Izkazali so se z igro in govo­rom v različnih narečjih. Posebno sporočilo so prine­sli mladi glasbeniki iz Stranj – glasba in slovenska pesem povezujeta vse generacije, ne glede na leta. Nastopajočim se je zahvalil Jože Gajšek, v imenu med­generacijskega društva Jesenski cvet iz Domžal pa tudi Marija Radkovič. Zanimivosti Poganja ga tudi sonce Andrej Berlec je združil svoje veselje do kolesarjenja in elektronike in si sestavil unikatno električno kolo. Jasna Paladin sarila sva veliko. S kolesi, ta-nološko dovršeno in pred­ krat še starimi in železnimi, vsem praktično kolo. Osnova Duplica – Morda ste tudi sva bila celo v Dubrovniku, je polno vzmeteno gorsko sami na kamniških cestah Benetkah in marsikje drugje. kolo z dvema baterijama in ali drugje po Sloveniji v za-No, po mnogih športno ak-1500-W pogonom, pa priko­dnjem času srečali kolesarja tivnih letih pa mi je pred pe-lica z solarnimi paneli, vsemi z nadvse nenavadnim kole-timi leti, pri mojih petinštiri-potrebnimi USB-priključki, som, pravzaprav kolesom in desetih, začelo nagajati kole-lučmi in prostorom za prtlja­prikolico, polno solarnih pa-no in zdravniki so me opozo-go. A poudarjam, da gre za nelov, in se spraševali, kdo rili, da moram svoje športne hibrid, kar pomeni, da mo- V TIC po električno kolo V Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik so svojo ponudbo obogatili z dvema električnima kolesoma, s katerima vabijo na potep po okolici. Jasna Paladin Kamnik – »S ponudbo elek­tričnih koles želimo spodbu­diti turiste in izletnike, da oglede z avtom zamenjajo z ogledi z električnim kolesom in tako prispevajo k čistejše­mu okolju. Električna kolesa Foto: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik so priročna tudi za vsako­je lastnik te pogruntavščine, aktivnosti pač prilagoditi. In ram še vedno poganjati, v ki je kolesarjenje spremeni-takrat sem se začel spogledo-tem pa je tudi smisel kolesar­ la v še bolj zabavno prema-vati z električnimi kolesi,« jenja. Še vedno si namreč govanje razdalj. pravi Andrej Berlec, po pokli-želim gibati, sicer bi si pač To je Andrej Berlec z Dupli-cu strojni tehnik, ki je lansko sestavil električni skuter,« še ce, ki je svoje navdušenje zimo zagnal svoje © balkon-pravi Andrej in doda, da je dnevne nakupe v mestu in za vožnjo v službo brez znoje­ nja. Upravljanje električnega pogona je preprosto in pote­ ka prek LCD zaslona, ki pri­ kazuje nivo napolnjenostinad športom in tehniko sko© podjetje, kot se rad poša-samo kolo, v katerega je vlo­ združil v pravi kolesarski li, in doma (na balkonu in v žil več tisoč evrov, težko oko­ inovaciji. »Z bratrancem Ale-dnevni sobi) začel sestavljati li 40 kilogramov, prikolica šem sva od malega rada pre-posebno električno kolo, ki okoli 20, v nepremočljivo baterije, hitrost in prevoženo razdaljo,« je novo pridobitev predstavila Sabina Romšak iz Zavoda za turizem in šport vizkušala in sestavljala razne ga je dokončal nedavno. »Se-torbo na njej pa lahko spravi občini Kamnik, in poudarila,tehnične stvari, pa tudi kole-stavil sem zelo trpežno, teh-še približno 30 kg opreme in da si lahko poleg električnegavse to zadostuje za dolge ko­ Električno kolo je že preizkusil tudi v. d. direktorja Zavoda izposodite tudi mestno kolo.lesarske dogodivščine po za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar. Najem mestnih koles jeSloveniji in Evropi. Po me­prvo uro brezplačen, za vsa­stih in makadamskih cestah. ko naslednjo uro pa boste polniti obrazec o odgovorno-Z letošnjim letom so raz-Marsikatero že ima za sabo, morali odšteti dva evra. sti in predložiti osebni do-širili tudi mrežo ponudni­leta 2017 pa se želi udeležiti Cena za izposojo električne-kument, pa tudi dvajset kov, saj si mestno koloprojekta The Sun Trip, ki ga kolesa je za eno uro pet, evrov varščine, ki jo ob vrni-lahko izposodite tudi vkolesarje s solarnimi kolesi za štiri ure devet, za cel dan tvi kolesa vrnejo. Ob naje-Gostilni Repnik, hostlupopelje od Francije pa vse pa petnajst evrov. Vsak, ki si mu si boste lahko brezplač-Pod Skalo ter v Termah do Kazahstana, do takrat pa želi izposoditi kolo, mora iz-no izposodili tudi čelado. Snovik. bo užival v številnih radove­dnih pogledih, ki mu jih na cestah namenjajo stari in mladi. Ker pa je s svojim ko­lesom zares zadovoljen, si prikolico s paneli želi zašči­titi in tovrstna kolesa sesta- Andrej Berlec s svojim inovativnim električnim kolesom vljati tudi po naročilu. Planinski kotiček Bojan Pollak Novi alpinistični inštruktorji Že dolgo časa je znano, da spada kamniška alpinistična šola med najboljše v Slove­niji. Žal pa dolgo časa ni bilo med alpinisti tistih, ki bi bili pripravljeni postati tudi in­štruktorji in je zato teža usposabljanja ležala pred­vsem na starejših. Letos se je pa to spremenilo. Tečaja za alpinistične inštruktorje so se udeležili kar trije in ga tudi uspešno končali, in si­cer Franci Brcar, Jaka Capu­der in Primož Hostnik. Da pa njihovo na novo prido­bljeno znanje ne bi bilo samo sebi namen, so že 11. junija organizirali in tudi iz­vedli v plezalnem vrtcu Pe­rovo kratek usklajevalni se­minar alpinistične tehnike, pozna se pa tudi njihovo so­delovanje v alpinistični šoli. Tako se ni za bati, da ne bi bila še naprej ohranjena vi­soka kvaliteta kamniške al­pinistične šole. Tečaj za varnejšo hojo Za boljšo usposobljenost obiskovalcev gora in planin vodniški odsek PD Kamnik vsako leto organizira kratek tečaj za varnejšo hojo v ko­pnem in snegu. Snežni tečaj je v decembru, kopni pa v maju. Tudi letošnji kopni te­čaj je imel najprej pet šol­skih ur predavanj, nato pa praktično turo po Furlanovi poti na Gradiško Turo in čez Plaz nazaj. Te se je udeležilo sedem udeležencev, za kate­re so poskrbeli trije inštruk­torji. Trim pohod V letu 1980 so v okviru PD Kamnik začeli s takrat popu­larnimi »trim pohodi«. Ime­li so v programu tri – na Ve­liko planino, na Kamniško in na Kokrsko sedlo. Od vseh teh treh se je do dana­šnjih dni ohranil samo tisti na Veliko planino, ki je že več kot dvajset let na prvo soboto v juniju. V začetku je potekal s Stahovice čez Pas­jo peč gor in čez Dol na Ko­pišča dol. V zadnjih letih pa se je trasa spreminjala, tako da je potekal po vseh kolikor toliko »normalnih« poteh – od Martinj steze do poti čez Podkrajnik, v štirinajstih različnih smereh. Letošnji pohod se je odvijal od spo­dnje postaje nihalke do Pra­ga in nato čez Kuklarje na Gradišče, nazaj pa čez Rigelj do spodnje postaje nihalke. Prireditve Prireditve v juniju in juliju Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO KUFR Sobota, 27. junija, park Evropa, 8.–13. ure Garažna razprodaja – Festna Vesna ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Pozdrav poletju na tržnici Okusi Kamnika – Podeželje in Eko KUD IVAN CANKAR Petek, 3. julija, ob 20. uri, sobota, 4. julija, ob 20. uri in nedelja, 5. julija, ob 18. uri Moj Vinko, komedija v treh dejanjih Antona Žumbarja. Predstava bo v letnem gledališču KUD Ivana Cankarja peskokop Gra­dišče Pet let zabavnega plesa Naše mesto zadnjih nekaj let zares živi in diha s plesom. Vse letne plesne produkcije kamniških plesalcev so z več predstavami in navdušenimi gledalci razprodane. Tudi Plesni klub Šinšin, ki letos praznuje pet let delovanja, je v petek, 19. junija, dvakrat na noge spravil polno dvorano Doma kulture Kamnik. Bojana Klemenc Kamnik – Kar sto plesalk in plesalcev kluba, od najmlaj­ših prvošolčkov do super hip hop mamic, je z devet­najstimi plesnimi točkami publiko poneslo v svet prav­ljic. Srečko Usoda je z govo­rom povezoval pravljično tematiko plesnih nastopov, plesalke in plesalci pa so se v različnih plesnih stilih prelevili v pravljične juna­ke. Na odru so pogumno, samozavestno in odločno sledili plesnim korakom denimo Levji kralji, Rdeče kapice, Mojca Pokraculja, Žabec in Princesa, Mrtva nevesta, vsi pa so dokazali, da so se v zadnjih letih že dobro izpilili v show dancu, jazz baletu, modernu, street dancu, hip hopu, brejkingu ... Nenazadnje na uspešnost in dobro delo kluba, plesnih trenerjev in samih plesalcev kažejo tudi številne odlične uvrstitve na državnih tek­movanjih. Ana Medvešček, vodja ples­ne kluba Šinšin, o preplesa­nih petih letih: »Nikoli si ne bi upala trditi, da bo v Kam­niku ples tako zaživel. Naš plesni center z novimi pot-mi, idejami in uspehi dobro raste. A naš uspeh niso le Modna revija v Marjetici V okviru projekta Varno s soncem smo v vrtcu Sonček, v enoti Marjetica, pripravili otroško modno vsi izvrstni plesalci, temveč tudi vsi naši izvedeni plesni Več plesalcev Plesnega kluba Šinšin se projekti po občini, ki jih v pripravlja na nastope na državnem tekmovanju, zadnjih letih ni bilo malo. dan po produkciji pa je Grega Golob s točko Najbolj pa nas razveseljujejo otroški obrazi, ki z nasme-Mrtva nevesta postal državni prvak. Vsem hom na ustnicah in s torbo mladim tekmovalcem čestitamo. na ramenih odkorakajo iz plesnih dvoran.« Vsi kamniški plesalci, njiho-Medvešček in Maje Krizma-Kamniku ples našel svoje vi starši in obiskovalci polet-nić, ustanoviteljic Plesnega mesto in si želijo, da bi naše ne plesne produkcije se vse-kluba Šinšin, ter vseh ples-mesto z vsemi plesalci še kakor strinjajo z mislijo Ane nih trenerjev kluba, da je v dolgo živelo za ples. revijo. Aida Kralj Kamnik – Vsi dobro vemo, da brez sonca ni življenja, hkrati pa je treba že pri najmlajših opozarjati na zaščito pred soncem, da nas ne opeče. Dobro vemo, da so otroci še toliko bolj dovzetni za dejs­tva, če so jim ta predstavlje­na na njim prijeten, a hkrati poučen način. Zato smo si vzgojiteljice v našem vrtcu v sodelovanju z modno trgovi­no Kim in frizerstvom Lukanc zamislile čisto pravo otroško modno revijo. Priprave na modno revijo so potekale od pomerjanja izbranih otroških oblačil do urejanja pričesk in na koncu še hoja ob glasbeni sprem­ljavi po modni pisti. Seveda so pri tem sodelovali starši, ki so se prav tako pripravili na modno revijo; klobuki, sončna očala, poletna oblači­la, ki niso samo modni tem uživali in se zraven še dodatek, temveč tudi zaščit-kaj naučili. no sredstvo. Tako smo zdru-Pokazalo se je, da je sodelo­žili prijetno s koristnim, pri vanje vrtca z okoljem izje-mnega pomena in da obro­di sadove; občutek pripad­nosti, veselje ob dogodku in nove spodbude za sode­lovanje v prihodnosti, vse to nam daje voljo do novih zamisli in idej za skupne projekte. Zahvale Poletje družinskega branja Poletno družinsko branje je poletna bralna akcija naše knjižnice ter staršev, dedkov, babic in otrok. Sabina Zore Kamnik – Beremo, ker v bra­nju uživamo in ker je navdu­šenje nad branjem najboljša vzgojna popotnica, ki jo starši lahko podarijo svojim otro­kom. V 12. poletju družinske­ga branja beremo od 1. julija do 31. avgusta. Za osvojitev nagrade mora družina vse na­loge opraviti do 5. septembra in oddati tudi izpolnjeno knji­žno kazalko. Letos bere z nami Ivan Mitre­vski, ilustrator in avtor več stripov. O družinskem branju je povedal: »Knjige so izje­mno očarljiva reč. Kot otroka so me najbolj navduševale ilustracije v raznih poljudno­znanstvenih knjigah. Veliki atlasi živali polni ilustracij najbolj nenavadnih bitij. Veli­kanske, detajlno izrisane ilu­stracije različnih naravnih okolij gosto naseljene z vsemi živalmi, ki v njih bivajo. Pre­lepe knjige. Poleg njih so mi bili zelo všeč znanstveno fan­tastični romani. Neverjetni svetovi prihodnosti so burili mladostniško domišljijo. Naj­raje pa sem seveda bral stripe. Na mah sem prebral vsakega, ki mi je prišel pod roko. Še vedno ga. Najbrž ne obstaja napačen razlog, da imate radi knjigo. Eden od razlogov, za­kaj jih imam še vedno rad, je to, da so knjige odlične za druženje. Svojima hčerkama redno prebiram slikanice. In pri tem se noro zabavamo. Najbrž je prebiranje slikanic eden naših najbolj intimnih skupnih trenutkov. Upam, da jima bodo naše bralne urice ostale v prijetnem spominu in bosta kasneje tudi sami po­stali vneti bralki. Kajti kdor ne bere, veliko zamuja. In to je res škoda!« Sodelujočo družino čakajo tri naloge: prva naloga je opravljena, če družina v juli­ju in avgustu vsaj trikrat obi-šče našo knjižnico in si iz­posodi knjige (najmanj pet knjig na obisk). Za drugo Garažna razprodaja: kupi, prodaj, zamenjaj Ajda Špacapan, Kud Kufr Kamnik – Pojem garažne razprodaje je v slovenskem besedoslovju precej svež. Besedna zveza izvira iz an­gleške skovanke »yard sale« oz. »garage sale«. Kot že samo ime namiguje, gre za priložnostni dogodek, kjer posameznik (ali več teh) raz­stavi in ponudi na prodaj svojo kramo, ki je ne potre­buje več. Gre torej za proda­jo nerabljenih stvari, za ka­tero prodajalec ne potrebuje dovoljenja, prav tako je oproščen plačila davka. Ker gre za neformalno in nepri­dobitno obliko gospodar­stva, je pogajanje za ceno nekaj običajnega, prav tako tudi menjava ali kompenza­cija. Garažne razprodaje so onkraj luže nekaj običajne­ga, pri nas pa so se začele uveljavljati šele v zadnjih nekaj letih. Pravzaprav gre za super obliko ekoprodaje in druženja, tržnico »vsega­živega«, od igrač, knjig, Razstava Andreja Pavliča Klavdija Sadnikar Rudnik pri Radomljah – V torek, 16. junija, so v Gale­riji Repanšek odprli razsta­vo akademskega slikarja Andreja Pavliča. Rodil se je leta 1957 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpi­sal na ALU v Ljubljani in leta 1981 diplomiral na sli­karskem oddelku. Od leta 1982 je član DSLU, od leta 1984 pa tudi samostojni li­kovni umetnik. Do sedaj je imel več kot sto samostoj­nih razstav po vsej Sloveni­ji, sodeloval pa je tudi na več kot dvesto skupinskih razstavah doma in v tujini. Udeležil se je tudi številnih likovnih kolonij in simpozi­jev in za svoja dela prejel številne nagrade. Odprtja razstave se je ude­ležilo veliko število ljudi, med drugim tudi ministri­ca za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Po uvodnem govoru Josipa Sadnikarja, ki je predstavil dela umetni­ka in tudi umetnika same­ga, sta goste v svet kitare popeljala Jerko Novak in Žarko Ignjatović. Dela, ki so predstavljena na razsta­vi, so razdeljena na štiri ci­kluse – Predniki, Palimpse­sti, Naprej v preteklost in Variacije. Vsi imajo svoj specifičen izraz in likovni pristop, vendar so med se­boj povezani. Osrednja tema njegovega likovnega ustvarjanja je v formalnem in vsebinskem smislu člo­vek in njegova minljivost. Izhaja iz stališča, da se se­danjost opira na preteklost in iz te raste prihodnost in tako je krog sklenjen. Postavitev razstave so omo­gočili Andrej Pavlič, Josip Sadnikar, Demeter Sadni­kar ter Janez Repanšek. Razstavo si je v prostorih Galerije Repanšek možno ogledati vsak torek in četr­tek od 16. do 19. ure vse do 16. julija. oblačil pa do pohištva, go­spodinjskih aparatov in teh­nologije. Potencial garažnih razprodaj vidimo tudi v dru­štvu Kufr. Z garažno razpro­dajo želimo oživiti park v samem mestnem jedru, park Evropa. Kljub temu da se ga v nekaterih pogledih drži slab sloves, gre za zele­no oazo sredi mesta, ki je premalo izkoriščena. Ponu­ja odlično infrastrukturo za različne dogodke in druže­nja. Zato smo se v društvu Kufr odločili, da priredimo nalogo bo treba zapolniti vseh pet izletniških krogov z žigi s petih različnih izletni­ških točk v občinah Kamnik ali Komenda. Zadnja naloga pa je zaključena, ko družina v celoti izpolnjeno knjižno kazalko prinese nazaj v knji­žnico. In kakšna bo nagra­da? Nagrade bodo letos še zlasti privlačne za družine, ki rade berejo in pohajkuje­jo: zabavno branje, sprosti­tev in poleg lepih spominov, ki si jih boste nabrali na po­tepanjih, še nova knjiga Ire­ne Cerar z naslovom Ka­mniške pravljične poti. Naj se 12. poletje poletnega družinskega branja začne! že drugo garažno razproda­jo v okviru Festne Vesne. Prva Festna Vesna, ki jo je društvo Kufr v sodelovanju z Reciklarnico izvedlo 25. maja, je s svojo uspešnostjo obrodila nadaljevanje doga­janja. Torej, to soboto, 27. junija, vam Festna Vesna v parku Evropa ponuja gara­žno razprodajo in pestro do­poldansko dogajanje do 13. ure. Vabljeni, da sobotne nakupe opravite pod kro­šnjami dreves z limonado v roki. Mali oglasi POGREBNIK d. o. o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) PRODAJA POGREB NE OPREME SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC PREKOPI NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad) Druženje v centru Najlepša je vrtnica Prešeren Prebivalci krajevne skupnosti Kamnik-center so v Člani Društva ljubiteljev vrtnic so v Arboretumu Volčji Potok organizirali že dvanajsti Rožni dan ali soboto, 20. junija, praznovali na Trgu svobode. Dan vrtnic. Jasna Paladin Volčji Potok – V juniju, mesecu rožniku, je v rozari­ju Arboretuma Volčji Potok vedno pisano in cvetoče, 12. junija, na slovenski dan vrt­nic, pa je bilo na tem z vrtni­cami zasajenem predelu parka še posebno veselo. Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije je v sodelovanju s strokovnjaki Arboretuma Volčji Potok organiziralo že tradicionalni Dan vrtnic, ki je na sončno popoldne pri­vabil veliko ljubiteljev teh cvetlic. Srečanje je imelo poučen in družaben značaj. Ob 17. uri so si zbrani pod vodstvom Matjaža Mastnaka najprej ogledali spodnji rozarij, ki nastaja v podalj­šku francoskega vrta, sledil je ogled starega rozarija, v katerem cveti več kot dvesto petdeset različnih sort vrt­nic. Sledilo je odprtje razsta­ve ljubiteljske slikarke Sonje Skvarča v prvem nadstropju pristave, kjer je razstavila čez dvajset portretov vrtnic v tehniki olje na platnu. Ljubi- Jasna Paladin Kamnik – Čeprav je bila deževna sobota vse prej kot obetavna za druženje na prostem, se je vreme popol­dan le uneslo in praznik KS Kamnik-center se je na enem od najstarejših trgov v mestu – na Trgu svobode, le začel. Svet KS je pripravil res bogat program, ki so ga sestavljali posamezniki in organizacije iz samega sre­dišča Kamnika. »Smo prav posebna krajevna skupnost in živimo na zelo lepem kra­ju. Za marsikaj je poskrblje­ telji vrtnic vsako leto izbira-velikim številom glasov – jo tudi najlepšo. Rezultati uvrstila vrtnica Traviata, glasovanja so pokazali, da je rasna Meillanova lepotica z zmagovalna vrtnica tega leta neverjetno zdravim, blešče­z naskokom postala vrtnica čim listjem in s čvrstimi, Prešeren, ki jo je vzgojil potonikastimi cvetovi globo-Matjaž Kmecl. Na drugo ko rdeče, baržunaste barve. mesto se je – prav tako z Druženje ljubiteljev vrtnic se je iz rozarija preselilo na koncertno prizorišče, kjer je koncert z naslovom Simfo­nija ljubezni izvedla sopra­nistka Katarina Kobal ob spremljavi pianistke Irine Milivojević in saksofonista Lovra Ravbarja. no in občina si prizadeva za izvedbo precejšnjih, velikih projektov. Mi kot krajevna skupnost se lotevamo manj­ših projektov. Tisto, kar je dobro, bomo obdržali. Ena takšnih zadev je tudi vsako­letno druženje, ki ga letos postavljamo na Trg svobo­de,« je zbrane nagovorila predsednica KS Ivanka Uča­kar. V programu so sodelo­vali mladi pevci Vrabčki, Reciklarnica in Hiša Belin, Plesni klub Šinšin, kamniš­ki gasilci ter glasbeniki Mar­jan in Melita Spruk, Kalaia in Hulahoop. Pozdrav poletju na tržnici Okusi Kamnika Kamnik – Zavod za turizem in šport v občini Kamnik bo tudi zadnjo junijsko soboto pripravil tržnico Okusi Kamnika – Podeželje in Eko, ki bo potekala med 8. in 13. uro na Glav­nem trgu, tokrat pa bo nekaj posebnega, saj bo v znamenju prihoda poletja. Kamnik bodo obiskali nekdanji tekmovalci oddaje Masterchef, ki bodo pripravljali sladoled s trničem v zeliščnih in sadnih omakah. Nastopili bodo tudi kamniški folkloristi, manjkale pa ne bodo niti stojnice z domačo hrano in pridelki. Otroci bodo lahko od 10. ure dalje ustvarjali na brezplačni otroški delavnici na temo poletja, izdelali pa si boste lahko tudi svoj kovanec s podobo Malega gradu. J. P.