LA
Četrtek 23.januarja 1947.
Stev. 20., Leto II.
SPITAL M DLAVI
i
t—/
'LONDON. Včeraj je jugoslovanski pooblaščenec dr«,Jože Vilfan na seji namestnikov zunanjih1 ministrov yistmeno obrazložil in branil jugoslovanske zahteve naprsni Avstriji«, Dr .Vilfan je izvajali "Mirovnavpogodba z Avstrijo mora biti eden bistvenih sestavnih delov bodočega miru. Avstrijska odgovornost za zadnjo vojno ni samo rezultat ,,Anschlussa", ampak je mnogo starejšega izvora* Temelji1 v glavnem v že stari nemško-avstrijski germanizaciji slovenskega- ' ozemlja. Značilno je dejstvo, da je na jugoslovanski listi m d 2443 nemškimi vojnimi zločinci 2^62 Avstrijcev, Jugoslavija zahteva, da se Avstriji v mirovni pogodbi ne dovoli osnovanje vojnih sil niti polvojaških organizacij. Na ozemlju, ki ga sedaj.zahteva Jugoslavija od Avstrije, živi kakih 120 do 150 tisoč Slovencev in le 60 tisoč Nemcev. Mirovna pogodbo mora zagotoviti pravice Slovencev na Koroškem in Štajerskem in Hrvatov na Gradiščanskem* Škoda, ki. jo je povzročila na jugoslovanskem ozemlju nemško-avstrijska okupacija znaša horendno vsoto 11 milj ard 600 milijonov ameriških dolarjev. Škoda samo na. malem ozemlju sever n j Slovenije znaša nad 530 milijonov dolarjev,
To so bila v glavnem uvodna izvajanja dr« Vilfana# N at.o so namestniki zunanjih ministrov stavili dr. Vilfanu nekatera vprašanja.
Britanski zastopnik je vprašal, zakaj osnavlja Jugoslavija svoje teritorijalne zahteve na ljudsko štetje iz leta 1846 in ne na štetje iz leta 1910. Dr. Vilfan je odgovoril, da ljudsko štetje iz leta 1910 radi - nasilne germanizacije slovenskega ozemlja ne kaže objektivne slike in dejanskega položaja« Na nadalgno vprašanje britanskega zastopnika, zakaj Jugoslavija ne priznava plebiscita iz leta 1920, ko se je ta vendar vršil pod nadzorstvom zavezniške komisije in po predhodni zasedbi jugoslovanske vo.jske, je dr« Vilfan odgovoril, da • je bil plebicit nepravičen - ta jugoslovanska pripomba ni nova, ampak že stara -das^ jo prebivalstvo takrat na dveh tretjinah spornega ozemlja izreklo za priključitev k Jugoslaviji, večino za Avstrijo pa so izvojevala mesta in trgi, kjer je bilo nemško prebivalstvo -koncentrirano. Jugoslovanska zasedben« čete pa so se morale umakniti tik pred plebiscitom. Francoski zastopnik je pripomnil, da se je število Slovencev zmanjšalo radi izseljevanja v Jugoslavijo »M' to pripombo je dr. Vilfan odgovoril, da izseljevanju v Jugoslavijo ni bilo veliko, pač pa znatnejše v Združene dr zave.in to radi gospodarskega pritiska in nasilne germanizacijo„
PARIZ. Ramadieru se je sinoči posrečilo sestaviti novo francosko vlado. V vladi je 9 socialistov, 5 katolikov, 5 komunista/, 3 radikali in 3 predstavniki zmerne desnice. Mesto zunanjega ministra jv zasedel Georges Bi~
. >,l//«V^ault.
, &
>
Ptm Predsednik republike De Nicola je poveril sestavo no 7.. vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku De Gaspariju«, De Gaspe-ri se bo danes posvetoval .najprej s predsednikom skupščine Saraga-tom, potem pa z voditelji strank.,
- o -
STALIN:	*N
O J
S K E i
3e
v
Moskva. Sin rajnega ameriškega predsednika Roosevelta raj olcisial Stalina^in mu dni "12 vprašanj s prošnjo?naj ti’ Stalin nje odgovoril,, Vprašanja so se v glavnem tikala spora med zahodom vzhodom .Eno izmed vprrsanj se je glasilo tudi. ali "bo po Stalinovi "bi izbruhnila nova vojska»Na tc vprašanje je Stalin odgovoril,da bo nove vojske,ker so vsi narodi utrujeni! in si nove vojsko ne Sele ”3rez ljudstva pa - je dejal Stalin « ne more biti vojske o1* V teku svojih ndgovorr.v je Stalin tu'li izrekel gel j o, na j bi . se zastopniki velike tfojice večkrat se^li0
na
in
sod-
ne
JUGOSLAVIJ
IN G H C
A
Atene. Jug .slovanska vlada je grbki vladi poslala’ poročilo, da namerava odpoklicati,sv-jega vojaškega atašeja iz Aten»Istočasne pa?csi grgko vlado,naj tudi ona odpokliče gr&kega vojaškega atašeja iz A Belgrada.Grgka poročila,ki o tem por o ča j o,na^laša j c,£a je jugoslovansko poročilo utemeljila a tem, da so sedanji diplomatski 5dno si med Grčijo in Jugoslavijo taki,da zaradi, njih ni potrebna navzoonost to™ jaških atašejev-	,
LORI' B E V E I B G E MED BEGUN
Znani angleški sccir.;
g 1 rd
tolikanj zavzemal za begunce in tudi
Beveridge,ki se je' doslej z predseduje., odboru za pomoč be-
guncev, je zdaj nastopil . popot- vanje p., Evropi,ia bi se prepričal o razvierah,v katerih' Žive begunci.Zdaj je pr igel v Nemčijo»Brgkone bc obiskal tudi Avstrijo in.bo prišel pogledat tudi v begunska taborišč;
ATENE. Nocoj pozno po nooi je gr&d. ministrski predsednik Calda-ris podal ostavko svoje vlade.Sodijo , da bo po predhodnem sporazumu med strankami v teku današnjega dne sestavljena Kiroka koali ~ oljska'vlada.
RIM. De Gasperi je sprejel 'o d predsednika republike mandat za sestavd nove italijanske vi .''de«,
RIM. Včeraj se je v'Kiou začela s^dna obravnava zoper morilce socialističnega voditelja Matteot-tija,ki so ga bili fašisti ob začetku svojega pohoda leta 1922 zahrbtno ukorili.Na obtoženi kl-pi sede 4 obtoženci,zoper druge 4 pa se obravnava vodi v odsotnosti„ Glavna obtoženca sta Cesare r.ossi in Francesco Giunta.
LONPON. Avstrijski p-.r^oevalec je včeraj izrekel sv^je začudenje, ker Juge slavij a zahteva sna*i vi Avstri j aj. me imela nobenih vo j a iških forma«!j.Pravi,da se mu to ČuIn -zdi,ko pa je v pogodbah s satelitskimi državami * 11 ali j o; liumuni j c 7
Bolgarijo in Madžarsko dol oeno, da te smejo 'imeti vojaške formaci-
je .In vendar so
bile
to
ske drž1've Hitlerjevega regima, Avstrija pa je bila le .njegova i ktfiv,
OSKVA. Nov val mraza prihaja iz Sibirije .Včeraj so ponekod po Sibiriji namerili do 65 stopinj mrazaeIstooaon- pa so po nekaterih sovjetskih delih osrednje Azi= je namerili 20 stopinj' '"nad ničlo.
PARIZ«, V novi francaviadi sta 2 podpredsednika in sicer komunistični v. gen* Paki 3 največjih strank ter 2c resornih ministrov*Vejn' ministrstvo imn-jo komunisti?zun. minister je ?:L-lault (MR?)9 finančno MRP (Sohu -soc ia 11 st 7 nar c dno socialist , higij eno
man)P vzgojo g.-ispcdarstvo 2-;. munist.
..ASHINGTONc BivK.i amer .predsednik Hoover je prevzel-- imenovanje za prehranjevalnega no. Dornika v amer. cuni Nemčije I11 ^vs tri je«
ditelj. Thorež in MR?: Til -je s--1 v njej 3 predstrvn:
 »W'za'vTaYo_ceno ~.............................
V Ameriki izhajajoči "Yugoslav Kerald" v svoji november-ski Številki prinaša članek»v katerem pretresa vprašanje miru "za vsako c en®”.Iz tega članka pas nemarno te le "bistvena misli;
"Pred nedavnim smo v nekem emigrantskem assopisu brali debelo tiskano geslo "Ne rair.*>mpak svobodo za vsako ceno \ r,To geslo je za na 3 čas zelo značilne ,kc svet koleba na raz petju, ali žrtvovati svobodo* za mir„ali mir za svr.bodo ,Pri tem v prvi vrsti mislimo svobodo duha, „ .Nemogoč e je ustvariti -nir ”za vsako ceno",ker ta beseda K e s ar a pw sebi izključuje tisto,kur ptn»eri beseda "mir". Mir ni nekaj strogo abstraktnega, marve o je M st o konkretna dragocene s* na vseh področjih človeškega Šivijenja.6 "mirom" je zdaj nekake tako,kakor je z "demokracijo"?ko sc zdaj iznAsil "čisto”, "vzhodno", "zahodno " , "mlado" in "star«" d. e mo."k raci j o »Tako tudi zdaj g®vo- * re o "cberogenem" miru, "relativnem miru", "pravem -riru", z "miru»ki ga prinaša vzhod""ki ga -prinaša z ah« d" -itd. Svet si zdaj riti misliti ne more več,kakšne' naj bi bile nekatere vrednote.Govori "o na primer 9 "mir o ■‘/ni konferenci" , pa bi bilo 'c olje, ko bi govorili o "pogovorih o niru" „
lahko je doseči " nir za vsako cen.?",kar diplomaciji ni nc->ena umetnogteA'ipak nevaren je takwmir za vsako ceno" tisti n,ki ga ustvarjajo «Ce so to zahodne sile rbo demckracj. ja dsig.rola. če je to Sovjetska zveza, se bo morala najmanj u ?. akni ti za svoje -e j e,Vsekakor pa bo porazen tisti,ki bo takemu miru iz utrujenosti in naveličanosti pritrdilnSvat je vojske tako sit,ds si prisedeva uresničiti mir prej, preden bi bil "bodoči vdjr.i • izzivao" pripravljen izzvati novo vojsko »Kdo bo to dirko dob.il ,nam bo pokazala' prlbcdn j.cst« Na jasnem pa si moramo biti, da bi mir., kakršne ga si zamigljaj m .d sme kretske sile,ogrožal sedanjo komunistično diktaturo na vzhodu,Ali tista nagic.sanj e ' "demokratskih svoboščin'1,ki naj bi bile temelj" bodočega mira,ne pomeni še nekako grožnjo za sedanji "mirAli to ni it e nekar ka bojna napoved onim,ki bi se izvajanju takega miro uprli? Seveda je vse odvisno od tega,kako in s kakv silo bi zakolne sile hotele svoj. namen doseči »Sat o je res teško reči, kdo bi v resnici bil .pravi vojni hujskač; ali tisti, ki govori,da je mir treba zgradi tj, na demo -kr.atskih'svoboščinah»ali pa tisti,ki govori manj dj.plomotsko in kar odkrito poveda sla vzhod.in zahod dva svetova,ki njuni cilji nujno vodijo k novi vojni„
Ne Šeligo si vojne,kakor si je ne šele niti tisti,ki: c njej govore.Ker pa pozna.no doslednost in odločnost komunistične partije, težko verjamemo ,,da bi se hotela prostovoljno umakni ti »Pri siliti pa komunizem k umiku »bi bil večji uspeh kak ur pa je vojaška' zmaga, ker bi to ’ bil ideološki poraz,kar'. Tri več pomenilo kakor je bila vojaška zmaga nad nacisti in fašisti.In komunizem se ideološkega boja mnog® bolj boji kakor, pa vojne z croSjem*Ko uriistične nauke izpodbiti v hajširših ljudskih plasteh,razkrinkati njegovo taktiko in mirno izvesti socialne reforme - to1*1 bilo "njegov konec .Njegovo pri 'lepe tevan j e k oboroženim vstajam in sabotažam bi povsod naletela na'gluha ušesa,
V deželah vzhodno od "gelesnega zastora" j e ta ideološki boj še davno odločen v korist nasprotnikov ko uniz.ma,Ne mere pa to priti do izraza,dokler tam in okoli stoje sovjetske armade„V teh de-2; el ah se je to odločilo še mn? go prej kaker pa v drugih delih, demokratskega sveta n Sat® pa tudi drugod niso razumeli tistega dogajanja tam. ' in zato toga gibanja ni o o podprli tisti, ki bi še po naravi' 'io-rali biti. zoper vse krvave revolucijo »Sat.; je prišel na dan. vi*d e z navideznega .kolabcraci jonizma,kto so narodi vzhodne Evrope stali pred izbiro ; ali z Nemci proti ko runi stom in s .tern vsaj navidezno proti priljubljenim zahodnim zaveznikom,od katerih so v'si ti narodi priča-
kevali pomeči,kateri pa se v svojem interesu "kolaborirali s kemu-nizrnom” - ali pa s komunisti proti Nemcem in s tem za uvedbe navidezne "diktature- proletari jata" ,ki naj l)i sledila faMistični tiraniji. Zavezniki pa tega niso hoteli niti razumeti niti priznati,šli so v skrajnost ter zagrenili hudo napako...Danes je zato pajem "kolaboracij oni st a 11 i zgulil svoj prvoten po2nen,kar loka zu je jo razni sed-ni procesi v nekaterih vzhodnih deželah.
Kakor je nekdaj SBC propagiral *’T»oj proti nacistom za vsskc ceno",kar je vzhodne nabode privleklo v kenunistično diktaturo in kar je "bilo pagubno za vse,prav tako pogubne je pravile "mir za vsaka ceno", k:.r je najboljši način,da si bo Be ostali svet v doglednem času nalomil na rame boljšcvički jarem=ln tisti,ki ss danes preti revoluciji in nasilnim prevratom,bi tedaj bili najbolj vneti zagovorniki krvave revolucije -• zoper k«:iunizemJ" \/
. o mmrn -vrem mu '
Agencija FND poroda iz Lr: o sk ve ; " S o v j e t s ko glasilo "Pravda"
obgirno piše o sklenjeni francosko-angleški zavezniški pogodbi.List med drugim dobesedno pravi:"Uspehi pogovorov med Blumom in Attlee-jem so za Francijo kaj mal© razveseljivi," Po Člankarjevi sedsi Britanci Francijo z vojaško zvez«? le vlecej« ,da bi jo pomirili,da isteonsn® lahko nemoteno oživljajo industrijsko in vojaško silo Nemčije»Hkrati izrabljajo sedanjo slabost Francije,ko na njo pritiskajo z nemškim premogom$ki ga francosko gospodarstva potrebuje «V Ms s.e-vi ae tudi bsje.da bi se Francija utegnila priključiti anglo-ameriškemu dogovoru glede poenotenja oborožitve.Tega dogovora sovjetski krogi ne vidijo radi.
DRCBNE NOVICE.
;/:ALTI JE britanska vlada dovolila novo ustavo,ki obsega široko avtonemi je.
POLJSKEGA ZLATEGA ZAKLADA Anglija Poljski . br&kone ne bt> vrnila,dokler bo vladala tam vlada, ki je izšla iz volitev dne 19»I.
V	PORURJU so z dnem 17.januarja nakfspali 214.3COvton premega, kar je doslej najve o po vojski.
JUNKERJEVE LETALSKE TC VARNE v Dessau so de ontirali.Pustili pa so stroje za avto .obilske generatorje.
POGAJANJA Z BIRKC so,kakor nagla & a birmanska delegacija v Londonu, tako napredevala,da bo Birma docela svobodna.
J/ED FRANCIJO IN KITAJSKO je na. stal spor i:a posest otoka Faracel v Kitajskem morju.
AVSTRIJSKI LISTI sc v Italiji prepovedani.
LEG AR razsaja v oboinah okoli Du» naja.
4C0 .OOC ITALIJANSKIH TEKSTILNIH EELAVCEV grozi s stavko, če ne debe nove kolektivne pogodbe.
NA GRŠKEM stavkajo državni u-ralniki,ki zahtevajo 200poviška k plači Zaprte sr pošte,sodišča in ministrstva.
MALI CGLhSI.
ILOVAR NEgA naj se zglasi v baraki 38/1, kjer jo čakata dva paketa iz Amerike.
PRODA-,T zapestno, ure ali zamenjam. za dobre hlače ali suknjič. Baraka 27/3.
KAPRuDAJ so orne škornje Štev. 42 ter hlače. Poizve še v baraki 26.?soha 9.
IZGUBILA sen re£ni venec v velikonočnem pirhu iz blaga.Ker je drag spe r.in na birme ,prosim, naj ga najditelj vrne v bar. 55., soba 4 . ^
NAŠEL se je ključ od sobnih vrat. Dobi se v naši upravi.
Izgubljena je bila srebrna fclica od barake 4 do otro&ke kuhinje. Prosim.naj se vrne V o-t r o s ki lcoh.1 n ;j .i „	\
IvlAJHNA KLAVIRSKA HAR 'ONIKA naprodaj , baraka 16/13«	»