Zbornik o položaju žensk v slovenski zgodovini Rock n'Bndimi kot Stonesi Goriški gostinci za skupno mizo
Primorski
št. 84 (21.017) leto LXX.
Enduro treh dimnikov
5 .U.Pr
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
šepet ulice
Montecchi
/
18
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
Kriza, ki je izziv za vse
Martin Brecelj
Strokovnjaki radi opozarjajo, da beseda kriza izvorno v stari grščini pomeni odločitev. O krizi bi zatorej morali govoriti predvsem tedaj, kadar odločitev postane problem in s tem izziv. Prej ali slej se to primeri vsakomur, ki je zmožen sprejemati odločitve, pa naj bo posameznik ali skupnost.
Izhajajoč iz teh ugotovitev, smemo pričakovati, da bodo na današnjem slovensko-italijansko-hrvaškem filozofskem simpoziju v Trstu na temo krize v središču pozornosti zelo različne kritične situacije, od tistih, v katerih se nahajajo države sodelujočih filozofov, vse do onih, s katerimi se sooča sama filozofija ali vsaj nekateri načini filozofiranja. A prav tako smemo upravičeno pričakovati, da bo na simpoziju odjeknila tudi kriza, ki bolj ali manj izziva vse ljudi v današnjem globaliziranem svetu.
Tu ne mislim na gospodarske težave, ki so izbruhnile leta 2008 in ki jih marsikje še nismo preboleli. Ta kriza v resnici ni tako globalna, kakor včasih slišimo, saj je zajela predvsem šibkejše predele bogatega Zahoda. Nekdaj nerazvita gospodarstva namreč v tem obdobju beležijo izreden napredek. To je pravzaprav tudi vzročno povezano s težavami, s katerimi se spopadamo na šibkejših območjih dosedanjega razvitega sveta.
V primežu krize je danes sam razvojni proces, ki se je pred nekaj stoletji rodil v Evropi in zdaj zajema skorajda ves svet. Navadno mu pravimo modernizacija, opredeljujejo pa ga znanost in tehnika, tržno gospodarstvo ter liberalna demokracija. Problem je v tem, da modernizacija, kakor je danes zastavljena, ne zagotavlja trajnostnega razvoja. Naj omenim le raziskavo, ki jo je po naročilu ameriške vesoljske agencije NASA pred nedavnim izvedla interdisciplinarna skupina strokovnjakov pod vodstvom matematika Safa Motesharreia in ki v sozvočju z mnogimi drugimi opozarja, da človeštvo drsi v katastrofo.
Je mogoče to preprečiti? Kakšne odločitve bi to zahtevalo? Kako naj bi te odločitve sploh sprejeli? Bi bilo mogoče zagotoviti trajnostni razvoj znotraj procesa modernizacije? Bi morali z njim delno ali v celoti pretrgati?
Kadar se tako sprašujemo, ne bi smeli prezreti, da je modernizacija v preteklosti že zašla v krizo, in to še preden bi preplavila svet. Kot alternativa so se ji postavljali predvsem razni fašizmi in komunizmi. To se danes nemalokrat v novih oblikah ponavlja. Tudi to bi bilo vredno kritičnega pretresa, še zlasti pri filozofih, ki so omenjene alternative vsaj posredno izkusili.
dnevnik
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
PETEK, 11. APRILA 2014
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
ITALIJA - Pozitivno mnenje javnega tožilca
Berlusconi bo kazen verjetno prestajal v ustanovi za invalide
TRST - Do l. 2018
52,5 milijona za škedenjsko čistilno napravo
UKRAJINA - Začasni predsednik
Turčinov za pomilostitev proruskih separatistov
KIJEV - Proruski separatisti, ki živijo na vzhodu Ukrajine, bodo pomi-loščeni, če bodo položili orožje in zapustili javne ustanove, ki jih zasedajo, je včeraj obljubil začasni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov. Tur-činov je na seji parlamenta v Kijevu dodal, da je celo pripravljen podpisati odlok o amnestiji. Zakon o amnestiji pa se mu ne zdi potreben, je še menil.
Na 11. strani
MILAN - Pred milanskim sodiščem se je včeraj odvijala obravnava o tem, kako bo Silvio Berlusconi prestajal enoletno zaporno kazen, ki jo mora odsedeti zaradi pravnomočne obsodbe v primeru Mediaset. Tožilstvo se je izreklo za to, da bi Berlusconi namesto hišnega zapora kazen prestal z družbe-nokoristnimi deli. Zahtevo za tovrstno prestajanje kazni je sodišču predložila že Berlusconijeva obramba.
Mnenje tožilstva za sodišče ni obvezujoče. Odločitev bo sodišče objavilo v naslednjih dneh tednih prek sporočila za javnost, je ob koncu včerajšnje obravnave dejal predsednik sodišča Pasquale Nobile de Santis. 77-letni Berlusconi na obravnavi ni bil prisoten. Njegovi odvetniki so zahtevali, da bi Berlusconi družbenokoristna dela opravljal v ustanovi za invalide.
Na 11. strani
LJUBLJANA
Mladinska knjiga z novim lastnikom
LJUBLJANA - Družba Učila International je včeraj na dražbi kupila 51,2 odstotni delež, ki sta ga v založbi Mladinska knjiga imeli Abanka Vipa in Nova ljubljanska banka po stečaju Zvona Dva. Po mnenju ministra za kulturo Uroša Grilca se je s tem končalo obdobje negotovosti pri založbi, pred novim večinskim lastnikom pa je velika odgovornost.
Direktor Učil International Srečko Mrvar je na vprašanje novinarjev, ali je s ceno zadovoljen odgovoril, da »mora biti«.
SESLJAN - Intervju z menedžerjem družbe
Portopiccolo bo kmalu zaživel
TRST - Za tržaško ozemlje velika in strateška investicija, ki bo ustvarila delo in prinesla rezultate glede kakovosti okolja. Tako so na tržaškem županstvu včeraj prikazali poseg za posodobitev čistilne naprave pri Škednju, ki je »težek« kar 52,5 milijona evrov. Pripravljalna dela so se že začela s polaganjem novih cevi v Miramarskem drevoredu, končala pa naj bi se leta 2018, ko se bodo v novo čistilno napravo stekale vse tržaške odplake.
Na 4. strani
Tržaški prostorski načrt: razprava o popravkih pozno v noč
Na 4. strani
Grljan: odprli stopnišče za miramarski park
Na 6. strani
V Tržiču merita emisije še dve napravi
Na 14. strani
Zelišča kot poslovna priložnost
Na 14. strani
SOVODNJE - Glasbena matica
Skupaj zaigrale komorne skupine iz treh pokrajin
Trg Svetega Antona,
Trst 10.-13. april od 09. oq
do 20.00
\CTSLDKA M®
9771124666007
2
Petek, 11. aprila 2014
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Nov lastnik osrednje slovenske založbe
RAZISKAVA - Mladi
Družba Učila International Največ rabijo internet na dražbi kupila večinski a mu na>man> zaupa'° delež Mladinske knjige
LJUBLJANA - Na včerajšnji javni dražbi je založba Učila International kupila 51,2-odstotni delež, ki sta ga v Mladinski knjigi založbi (MKZ) imeli Aban-ka Vipa in Nova ljubljanska banka po stečaju Zvona Dva. Po mnenju ministra za kulturo Uroša Grilca se je s tem končalo negotovo obdobje za MKZ, pred novim večinskim lastnikom pa je velika odgovornost. Podatek o vrednosti posla je poslovna skrivnost, je po dražbi povedal Uroš Vejnovič iz Abanke Vipa. Sporočil je le, da je bila tretja dražba za prodajo večinskega paketa delnic Mladinske knjige založbe uspešna in da je prodajanih 631.117 delnic kupila družba Učila International. Transakcijo bo po njegovih besedah izpolnila predvidoma maja.
Direktor Učil International Srečko Mrvar je na vprašanje novinarjev, ali je s ceno zadovoljen, odgovoril, da »mora biti« in dodal, da »je bila kar prava«. Kaj včerajšnja dražba pomeni za prihodnost slovenske knjige in knjigotrštva, je po Mrvarjevih besedah še prezgodaj govoriti, napovedal pa je, da bodo nadaljevali delo Mladinske knjige, saj »drugega, kot sta založništvo in knjigotrštvo, niti ne znajo«. Pregnal je bojazen, da »stvari ne bi šle naprej«.
Po besedah ministra Grilca je pred novim lastnikom zelo pomembna naloga
-	da še naprej razvija položaj Mladinske knjige znotraj slovenske kulturne krajine. Kulturni kapital Mladinske knjige so slovenski avtorji, slovenske knjige in revije ter knjigarniška mreža in to je, tako Grilc, edini resnični kapital, ki je sedaj dan v roke založbi Učila International, ki naj ga čuva in neguje.
Glede na to, da je Mladinsko knjigo kupila druga največja slovenska založba, se lahko po ministrovih besedah nadejamo, da bo prišlo do nekaterih siner-gij, ki bodo slovensko založništvo spodbudile. Če bo prišlo do razvoja in povezave obeh knjigarniških mrež in če se bo povečala njuna kakovost, bo slovenska knjiga dostopnejša.
Pred kratkim upokojeni urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša meni, da o prihodnosti Mladinske knjige ni mogoče reči ničesar, ker novi lastnik pač še ni ničesar rekel. »Toliko je treba biti fer. Je pa treba hkrati dodati, da od direktorja Učil International Srečka Mrvarja ni bilo fer, ker se ni hotel izjasnit o načrtih ob nakupu. To ni dobro znamenje,« je Duša dejal za STA. Kot drugo »zloveščo podrobnost« Duša navaja skrivanje vsote, ki jo je lastnik Učil International odštel za nakup.
Tretje, kar po njegovem prepričanju ne govori v prid pozitivnemu scenariju, je zadolženost Mladinske knjige. Po njegovih besedah je tudi vprašanje, kaj bo z avtorji
-	ali bo založba nastopala kot njihov zaščitnik in partner ali bo delala po načelu: če vam kaj ni prav, lahko dobimo cenejše. Vprašanje pa je tudi, kaj bo s knjigarnami. Učila bodo namreč prevzela najmočnejšo knjigarniško mrežo v Sloveniji ravno v času, ko knjigarniška prodaja pada, v času, ko se knjigarne prestrukturirajo in spreminjajo v kulturne centre.
Nekdanji direktor Javne agencije za knjigo RS pisatelj Slavko Pregl pa je za STA izrazil upanje, da bo to, kar je javno izjavil novi lastnik, čez čas preverljivo in točno. Mrvar je namreč po dražbi napovedal, da bodo delo Mladinske knjige nadaljevali.
Zdi se mu, da bi ob prodaji večinskega deleža založbe lahko pomembnejšo vlogo odigrala država. Izjava ministra za kulturo Uroša Grilca, da skupaj z vlado skrbno spremljata razvoj dogodkov, je po njegovem mnenju »za spoznanje premalo« na področju knjige kot temeljnem poglavju kulture na majhnem jezikovnem ob-
Sedež slovenske založbe
močju. Poleg tega bi »ideja o tem, da se država ne sme vtikati v gospodarstvo, imela večjo težo, če ne bi iz dosegljivih podatkov vedeli, da je subvencionirala gospodarstvo v zadnjem obdobju s tremi milijardami evrov, pri čemer banke niso vštete«, je dejal Pregl.
Strah slovenskih založnikov, da ne bodo imeli prodajne poti do kupcev, ker je Mladinska knjiga takorekoč edina knjigotrška mreža v državi, je po njegovem mnenju utemeljen. »Če novi lastnik ne bo držal besede, bo velika težava dostopnosti slovenske knjige po Sloveniji,« je prepričan Pregl.Včerajšnja dražba je potekala po principu »vse ali nič«, kar pomeni, da so se vrednostni papirji prodajali izključno kot paket v celoti, ki ga ni mogoče deliti na manjše pakete delnic.
Abanka Vipa in Nova ljubljanska banka sta postali solastnici Mladinske knjige ob stečaju večinskega lastnika Zvona Dva. Konzorcij bank je založbo neuspešno prodajal več kot leto dni.
Učila international imajo v lasti knjigarne Felix. Založba je znana po izdajah žepnih knjig, biografij slovenskih estrad-nikov, svetovnih prodajnih uspešnic, kot je Petdeset odtenkov sive, in otroških knjig. Za večinski delež Mladinske knjige so se potegovali že pred včerajšnjo dražbo.
Založba Mladinska knjiga je osrednja slovenska založba s skoraj sedemdesetletno tradicijo izdajanja knjig, učbenikov in revij. V tem času je izdala 100 milijonov knjig. Njen knjižni program sega od leposlovja do zahtevnih priročnikov in enciklopedij. Izdaja tudi izvirne otroške slikanice z ilustracijami slovenskih avtorjev ter izvirno leposlovje za mladino in odrasle.
Založba Mladinska knjiga po podatkih na njihovih spletnih straneh zaposluje več kot 450 ljudi, pod njeno okrilje sodi tudi Cankarjeva založba. Je del Skupine Mladinska knjiga, ki je prisotna tudi na trgih v Srbiji, BiH, Makedoniji in na Hrvaškem. Celotna skupina ima približno 1200 zaposlenih. (STA)
LJUBLJANA - Podatki raziskave Mladi in mediji, izvedene v 11 državah jugovzhodne Evrope, kažejo, da mladi od medijev najpogosteje uporabljajo internet, a mu tudi najmanj zaupajo. Po mnenju udeležencev razprave, ki jo je po predstavitvi raziskave pripravil Inštitut za elektronsko participacijo, je treba mlade medijsko aktivirati in jih spodbujati h kritičnosti. Po podatkih iz raziskave, ki so jo izvajale nevladne organizacije, je tako v Sloveniji kot v drugih državah internet najbolj koristen medij pri vsakodnevnih aktivnostih mladih na mnogih področjih, med drugim na področju izobraževanja, zabave, informiranja in komuniciranja. Spletne novice dnevno bere 64 odstotkov mladih, tisk pa 24 odstotkov mladih, devet odstotkov mladih iz raziskave ni nikoli bralo časopisa, je predstavila Mateja Delakorda iz Inštituta za elektronsko participacijo.
Po njenih besedah internet mladi uporabljajo za družbene interakcije, za delo v povezavi z izobraževanjem in kariero ter za politično aktivnost. Velika večina mladih v Sloveniji (98 odstotkov) uporablja družbena omrežja, okoli polovica mladih je že podpisala spletno peticijo, nekoliko manj kot polovica je na spletu že izrazila svoje mnenje, nekoliko manj kot petina pa jih je na spletu pisala blog. Tako kot v regiji jugovzhodne Evrope so mladi tudi v Sloveniji na spletu najbolj prisotni pri vsebinah s področja zabave, najmanj pa s področja politike. Po ugotovitvah raziskave mladi informacije tradicionalnih medijev dojemajo kot nekoliko bolj zanesljive in točne v primerjavi z informacijami na internetu, kot najmanj zanesljive pa dojemajo informacije na družbenih omrežjih. Kot najbolj zaupanja vreden medij so mladi označili radio. Nekoliko manj kot desetina mladih meni, da so informacije v medijih popolnoma resnične, več kot polovica pa jih meni, da so novice v medijih propagandno-politično zasnovane, je še pokazala raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 16.800 mladih, ki so stari od 15 do 30 let. Med njimi je bilo okoli 1400 mladih iz Slovenije, v raziskavo pa so vključili tudi medijske in mladinske organizacije.
Kot je pojasnil predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik, je eno ključnih razvojnih vprašanj, ki si jih postavljajo medijska uredništva po svetu, kako pritegniti mlade. Stepišnik opaža, da je pri mladih premalo kritične selekcije, kateri mediji ponujajo dejansko neko poglobljeno analizo in uvid v družbene procese in kateri prinašajo instantne zgodbe. Po Stepišnikovih besedah bi bilo treba mlade opismeni-ti, da bodo znali prepoznati medijsko kakovost, hkrati pa bi bilo treba mlade tudi spodbuditi, da postanejo aktivni soudeleženci medijskega prostora.
Ob tem novinarka informativne oddaje za mlade in otroke Infodrom na Radio-televiziji Slovenija Mateja Leban pojasnjuje, da želijo s svojo oddajo vzgajati mlade, da postanejo aktivnejši državljani, da jih začenja vsaj malo zanimati politika. Prav tako pa ne poročajo samo o negativnih temah, v katerih se sicer pojavljajo mladi, ampak v vsaki oddaji prikažejo tudi pozitivno zgodbo iz sveta mladih, je dejala Lebanova.
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc meni, da se raven kritičnosti med mladimi dviguje. Mladi po njenih besedah delajo veliko stvari, a jih včasih pozabijo sporočiti medijem, mladinske organizacije pa bi se morale potruditi in o tem redno obveščati medije.
SENOŽEČE - Po odločitvi divaškega občinskega sveta bo ljudsko glasovanje 25. maja
O umeščanju vetrnih elektrarn bodo odločali na posvetovalnem referendumu
SENOŽEČE - Krajani krajevne skupnosti Senožeče bodo 25. maja na posvetovalnem referendumu odločali, ali se strinjajo, da se na območje skupnosti umešča vetrne elektrarne, poročata Dnevnik in Delo.
Divaški občinski svetniki so namreč v sredo odločili, da se o tem najprej vpraša omenjene prebivalce in da se referendum ne izvede na ravni celotne občine Divača. Po poročanju Dela bo na referendumsko vprašanje o umeščanju vetrnih elektrarn odgovarjalo približno 800 volivcev iz vasi Senožeče, Dolenja vas, Laže, Gabrče, Potoče, Otošče in Senadole, župan Divače Drago Božac pa bo referendum razpisal 18. aprila.
Ocenil je, da je treba po mnenju o vetrnicah najprej vprašati tiste, ki živijo na območju, kjer naj bi družba Vepa postavila do 40 vetrnic, piše časnik. Gre za vetrni park Senožeška brda, ki ga načrtuje družba, zanj pa že teče postopek priprave državnega prostorskega načrta, piše Dnevnik. Izidi posvetovalnega referenduma za državo ne bodo zavezujoči, pišeta časnika. Predlog za njegov razpis je sicer na občino podal svet Krajevne skupnosti Senožeče.
Načrti družbe Vepa o postavitvi vetrnic na območju so v zadnjih mesecih sicer trčili na dokaj oster odziv vsaj dela krajanov. Predstavnik civilne iniciative za zaščito Senožeških brd Diego Loredan je za Dnevnik povedal, da če bodo krajani na referendumu vetrnice podprli, njihova civilna iniciativa vetrnicam ne bo več »a priori« nasprotovala. Zahtevala bo le, da so od bivališč oddaljene najmanj 3,2 kilometra, piše časnik.
Gojko Musič iz podjet'a Vepa pa je za Dnevnik dejal, da bodo vetrnice v vsakem primeru postavili le pod pogojem, da ne bodo vplivale na počutje in zdravje ljudi, s tem namenom pa načrtujejo tudi različne študije. Povedal je še, da bodo lokalni skupnosti ponudili stalno rento, ki bo znašala 20 odstotkov od ustvarjenega dobička od prodane električne energije in bi se razdelila med občino, lastnike zemljišč in krajevno skupnost.
V družbi Vepa so marca dejali, da si želijo visoke udeležbe na posvetovalnem referendumu. Kot je takrat pojasnil direktor družbe Aleš Musič, morajo biti stojišča za vetrnice sprejemljiva tako z okoljskega kot z družbenega vidika, zato želijo pridobiti mnenje vseh. (STA)
Doslej edina vetrna elektrarna se nahaja pri Dolenji vasi, nedaleč od Senožeč
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 12. aprila 2014
3
rim - Veleposlanik Slovenije Iztok Mirošič po uspelem simpoziju in razstavi
Jasen pogled na zgodovino temelj najboljših odnosov
RIM - Glavni organizator rimskega zgodovinskega simpozija in razstave Ko je umrl moj oče je bilo dinamično Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu. Veleposlanik Iztok Mirošič je zelo zadovoljen z rezultatom.
»Dali smo pobudo, a smo iskali tudi italijanske partnerje. Gre za razpravo o preteklosti, ki pa je temelj prihodnosti, saj bodo odnosi med državama vse boljši, tudi kolikor se bodo pojasnjevala boleča poglavja, ki so za nami. Prvič v zgodovini smo dobili pokroviteljstvo italijanske vlade, pobudo pa smo organizirali skupaj z rimskim županstvom, pod katerega sodi Hiša spomina (La casa della memoria)«.
Mirošič je v zvezi s to tematiko večkrat pisal predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in ministrstvu za šolstvo ter za zunanje zadeve in predlagal skupne pobude in celo skupne šolske programe, v katerih bi obravnavali to poglavje v zgodovini obeh narodov. »Razstava, ki smo jo pripeljali v Rim pa je s tega vidika ugodna priložnost, saj so bili otroci najbolj občutljiv element v vojnem dogajanju. Najbrž tudi zaradi tega je ideja naletela na ugoden odziv. Je pa tudi dejstvo, da se klima v državi glede teh vprašanj spreminja glede na preteklost«, je prepričan Mirošič, ki spominja na dejstvo, da je prejšnji teden rimsko tožilstvo ponovno odprlo preiskavo o italijanskih vojnih zločinih na območju nekdanje Jugoslavije in Grčije. Zavedanje, da marsikaj ni bilo v redu, torej vendarle prodira.
»Seveda odprtih vprašanj ne bomo uredili z enim seminarjem, a po pomembnih srečanjih, državniških obiskih, koncertu s tremi predsedniki v Trstu in zanimanju predsednika Napolitana za problematiko, so to pomembni koraki, ki postopoma vodijo k urejanju odnosa do preteklosti«, nam je v pogovoru povedal veleposlanik.
»Ta rimska pobuda je zapustila najboljši vtis. Kot je znano prav rimska občina vsako leto organizira izlet italijanskih srednješolcev v Slovenijo in na Hrvaško v spomin na fojbe. Večkrat sem pisal županu, da je prav, da obiščejo tudi Rižarno. Pa so rekli, da, to je kraj, kjer so bili ubiti Judje in moral sem jim dopovedati, da tam niso umirali samo Judje, temveč predvsem Slovenci in Hrvati. To je bilo tudi izpostavljeno tako na seminarju, kot v nagovoru rimskega župana Marina, ki je z jasnimi besedami govoril o Rižarni, taboriščih za Slovence in je pri tem ocenil, da je to madež v italijanski zgodovini«.
Mirošič je v svojem posegu na seminarju govoril tudi o znanem poročilu mešane slovensko-italijanske komisije zgodovinarjev, ki ga je slovenska država uradno objavila, italijanska pa ne, čeprav je poročilo izšlo na pobudo več organizacij civilne družbe.
Na simpoziju je,kot že povedano sodelovalo več strokovnjakov. Njegov pobudnik je bil dr. Boris Gombač, sicer tudi kurator razstave Ko je umrl moj oče, ki je na simpoziju predstavil knjigo Za hišnim dvoriščem, ki je nedavno izšla tudi v italijanščini. Prof. Dario Mattiussi je v prispevku orisal dediščino fašističnega sistema koncentracijskih taborišč, o tej temi pa je govoril tudi zgodovinar Carlo Spartaco Capogreco. O zgodovini odporništva v Abrucih je govoril prof. Gianni Orecc-hioni, zgodovinar z združenja ANPI. Eksponate na razstavi je prispeval Arhiv Slovenije, v imenu katerega je kot ena izmed kuratorjev na odprtju govorila magistra Metka Gombač.
25 let TV oddaje Dober dan Koroška
CELOVEC - Pretekli teden so v celovškem studiu Avstrijske radio-televizije (ORF) praznovali poseben jubilej: pred 25 leti se je namreč na televizijskih ekranih prvič pojavila oddaja oz. tedenski magazin »Dober dan, Koroška!«. Polurna tedenska oddaja je bila hkrati začetek televizijske dobe za narodne skupnosti v Avstriji nasploh, saj je ORF vzporedno z oddajo za slovensko narodno skupnost na Koroškem uvedel podobno televizijsko stalnico tudi za vse ostale manjšine v Avstriji oz. televizijsko medijsko oskrbo v njihovi materinščini.
V preteklih 25 letih so urednice in uredniki slovenskih sporedov v celovškem deželnem studiu ORF pripravili okoli 1.300 oddaj s skupno približno 8.000 prispevki, v zadnjih petih letih pa slovensko televizijsko stalnico dopolnjujo tudi s prispevki o štajerskih Slovencih in za njih.
Ob vsej potrebni samokriti-čnosti smo na jubilanta vsekakor lahko ponosni, je ob 25. obletnici stalnice »Dober dan Koroška« poudaril vodja slovenskih sporedov ORF Marijan Velik. Spored za in o manjšinah v Avstriji pa je za ORF mnogo več, kot le izpolnitev programskega naloga, je temu še dodala direktorica koroškega deželnega studia ORF v Celovcu Karin Bernhard. Tako Velik kot tudi Bernhard sta še izpostavila, da je v teh 25 letih vsekakor uspelo, tudi večinskemu narodu približati slovenski utrip na Koroškem in s tem prispevati k boljšemu sožitju med obema narodoma.
Televizijsko stalnico »Dober dan, Koroška!« vsako nedeljo spremlja okoli 40.000 Korošcev in Korošic! (il)
škocjan - Po treh desetletjih
Sprejemni center za obiskovalce Parka Škocjanske jame bodo dogradili do konca
ŠKOCJAN - Po treh desetletjih je napočil čas, da v Parku Škocjanske jame (Park) dogradijo sprejemni center za obiskovalce do konca. Tako stare kot nove načrte je narisal Marjan Vrabec iz Studia arhitektura iz Kopra, ki si je center že v izhodišču zamislil tridelno. Info točka ob vhodu, na sredi restavracija in na koncu trgovina s spominki. Pravi, da se je zgledoval po domačiji v Betanji.
»V info točki bodo obiskovalci dobili vse informacije o Škocjanskih jamah in o drugih zanimivih destinacijah na širšem območju Krasa, tudi v zamejstvu,« je povedal strokovni sodelavec Parka Črt Pečar. »V kleti bo krasoslovna zbirka o nastanku in odkrivanju Škocjanskih jam ter dvorana video ogled jam, namenjena vsem, ki vanje ne bodo šli. V mansardo bomo preselili tržno službo, urejena pa bo tudi nadzorna pisarna, saj nameravamo v jame na najbolj kritične točke postaviti šest kamer, ki bodo spremljale obiskovalce.«
Dela bodo zaključili predvidoma do konca leta, trgovina in tržnica s ponudbo lokalnih pridelkov in izdelkov ob izhodu iz jam pa bosta na vrsti prihodnje leto. Stavbe bosta ločevali manjši dvorišči, s spodnje strani pa bo center zaradi zahtev domačinov, ki jih motijo turisti, zavarovan z visokim kamnitim zidom. »Na vrhuncu sezone nas dnevno obišče tudi 1400 ljudi, zato menim, da bi taka ureditev morala zadostovati,« je še dodal Pečar.
Lani so v Parku našteli nekaj več kot 111 tisoč ljudi in podoben obisk pričakujejo tudi letos. »Naravna dediščina kot je naša, je trend, nekateri turistični kraji v krizi izgubljajo obisk, pri nas pa pridobivamo,« je prepričan vršilec dolžnosti direktorja Stojan Ščuka, ki je funkcijo za-
Tako bo po skici izgledal dokončni videz sprejemnega centra PŠJ
sedel januarja.
»Nov center bo ljudem ponudil različne programe, gibanje med njimi pa bo odprto,« pa je povedal Vrabec. »Novogradnje niso višje od obstoječih, ravno tako nismo posegli v naravo, ampak se prilagodili kraškemu okolju.« V prihodnje bodo obnove potrebni tudi servisni prostori na severni strani, a poseg terja nova sredstva, nerešeno pa ostaja tudi parkiranje. Za osebna vozila sta na voljo dve makadamski terasi, težava pa so avtobusi. »Površin ni dovoljeno asfaltirati, ker bi asfalt preprečeval pronicanje vode v podzemlje. Zato bo makadam ostal,« je še povedal Pečar. »Težava pri tem pa je, kako preprečiti, da se olja in drugi izcedki
ne bi iztekali v tla. Zato za avtobuse iščemo ustrezno parkirno mesto zunaj zavarovanega območja.« Ena od možnosti se kaže v obrtni coni Risnik v bližini, lastnik je gradbena družba Primorje v stečaju, vendar pogovori še niso stekli.
Ravno vode, ki se pretakajo v podzemlju in njihovo varovanje pa je tema čezmejne raziskovalne naloge, ki so se je lotili v Parku Škocjanske jame v sodelovanju s hrvaškim Narodnim parkom Ri-snjak in drugimi partnerji. »Zanimata nas vodonosnik Snježnika in Risnjaka,« pravi Borut Peric. Izvedli bodo sledilni poskus, ki bo zajel območje južnih Javorni-kov preko Malnov do Kvarnerskega zaliva, odgovor na vprašanje, kako varova-
ti vodne vire, pa bodo iskali s pomočjo metode, ki so jo za to uporabili v primeru Ženevskega jezera.
V projektu sodelujejo še Geološki zavod Slovenije, Inštitut za raziskovanje krasa in zagrebška geotehniška fakulteta. »Mi bomo izdelali načrt za komunalno opremo vasi Crni Lug,« je povedal Ranko Biondič. »V kraju sicer ni veliko prebivalcev, vendar nima kanalizacije, zato se vse vode iztekajo v izvir Kolpe, ki je zaščiten kot strateški vodni vir.« Proračun raziskovalne naloge znaša 270 tisoč evrov, enako kot prvega ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Delo mora biti opravljeno v letu dni.
Irena Cunja
1 2 Četrtek, 10. aprila 2014
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
OBČINA TRST - Začela so se dela za posodobitev čistilne naprave pri Škednju
52,5 milijona evrov vreden poseg rezultat ekipnega dela
Za tržaško ozemlje velika in strateška investicija, ki bo ustvarila delo in prinesla rezultate glede kakovosti okolja, saj bo predstavljala prilagoditev evropskim določilom na področju varstva okolja. Tako so na včerajšnji opoldanski predstavitvi na tržaškem županstvu prikazali poseg za posodobitev čistilne naprave pri Škednju, ki je »težek« kar 52,5 milijona evrov in o katerem so spregovorili tržaški župan Roberto Cosolini, deželna in pokrajinski odbornik za okolje, Sara Vito in Vittorio Zollia in generalni direktor podjetja Ace-gasAps Roberto Gasparetto.
Dela so se pravzaprav že začela s polaganjem novih cevi v Miramarskem drevoredu v okviru približno osem kilometrov dolge napeljave z dvižnimi postajami, ki bo odpadne vode iz čistilne naprave pri Bar-kovljah, ki bo prenehala delovati, preusmerjale v prenovljeno čistilno napravo pri Škednju, kjer so začeli obnavljati pregradna sita. Poleg tega so pri Škednju v načrtu posodobitev obstoječe naprave, gradnja novega obrata za sekundarno čiščenje, bonifikacija 27.000 kvadratnih metrov površine na območju lesnega pristanišča ter izgradnja povezav in železniških podvozov med sedanjo in novo napravo. Za uresničitev napeljave med Barkovljami in Škednjem je predvidenih 5,1 milijona evrov, za izvedbo del na območju naprave pri Škednju pa 47,4 milijona evrov.
Finančno kritje je dokončno zagotovil podpis okvirnega programskega dogovora med Deželo Furlanijo Julijsko krajino ter italijanskima ministrstvoma za okolje in gospodarski razvoj, do katerega je prišlo preteklega 28. marca in bo naposled omogočil koriščenje 30 milijonov evrov iz deželnega operativnega programa (POR) in državnega sklada za razvoj in kohezijo (FSC), za pridobitev katerih je bila deželna uprava sprožila postopek že leta 2009. Vsota bo na voljo, potem ko bo podpisan odlok za dodelitev omenjenega prispevka družbi AcegasAps, ki upravlja čistilno napravo. Že zdaj pa je na voljo 18,6 milijona evrov, od katerih je 14,9 milijona deželnih sredstev, 3,7 milijona pa sredstev na podlagi dogovorov o tarifah, medtem ko bo drugih 3,9 milijona evrov prišlo iz sredstev področnega načrta v okviru tarifnega sistema Oblasti za električno energijo in plin, ki ga je odobrila t.i. tržaška področna kon-zulta za integrirano vodno službo.
Gre za velik rezultat ekipnega dela, pri katerem so sodelovale tržaška Občina in Pokrajina, Dežela FJK, že omenjena konzulta za integrirano vodno službo in družba AcegasAps, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, kjer so govorniki poudarili tudi temeljni okoljski pomen projekta, saj so evropski organi že leta 2000 ugotovili, da čistilni napravi v Barkovljah in Škednju ne odgovarjata predpisom in je že grozila kazen. Tako so v preteklih letih izvedli študije in poskuse ter oblikovali načrt prenove, pred dvema letoma so zamenjali eternitne kritine v lesnem pristanišču, zdaj pa potekata že omenjeni gradnja napeljave med Barkovljami in Šked-njem ter obnova pregradnih sit pri Šked-nju, ki bi se morali končati v teku letošnjega leta. V septembru bi morala steči bonifikacija površine na območju lesnega pristanišča, ki bi trajala leto dni, med letošnjim majem in februarjem prihodnje leto pa bi moral steči razpis za dodelitev zakupa del. V prihodnjem letu bi morali oblikovati izvedbeni načrt, zatem bi oktobra prihodnje leto dela končno stekla, končala pa naj bi se leta 2018. (iž)
V smeri urinega kazalca: polaganje cevi v Miramarskem drevoredu, obnova pregradnih sit pri Škednju in prikaz, kako bi izgledala nova čistilna naprava
OBČINSKI SVET - Seja o prostorskem načrtu se je zavlekla pozno v noč
186 popravkov
V tržaškem občinskem svetu se je včeraj popoldne začela analiza in glasovanje posameznih popravkov glede novega splošnega prostorskega načrta, ki ga je izdelala tržaška občinska uprava. Seja se je zavlekla pozno v noč, saj so morali občinski svetniki obravnavati več kot 100 amandmajev. Po končanem pregledu popravkov so sejo prekinili, mestna skupščina pa bo po vsej verjetnosti ponovno zasedala v sredo, 16. aprila, ko naj bi tudi sprejeli sklep o novem regulacijskem načrtu.
Sicer je bilo sprejetih v razpravo 186 popravkov. Od teh je tržaška občinska od-bornica za urbanistiko Elena Marchigia-ni osvojila 75 že v sredo, 45 amandmajev pa je bilo iz vrst levosredinske večine. Na začetku včerajšnje seje je Marchi-gianijeva najavila, da je osvojila še dva popravka levosredinske koalicije, nato je razpravo uvedel občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli. Razpravo je v prvih urah zaznamovala obstrukcija opozicije in so po skoraj treh urah vzeli v pretres le približno 20 popravkov. Od teh je bil odobren le en popravek Gibanja 5 zvezd, ostali so bili zavrnjeni.
Med amandmaji, ki jih je že osvojila odbornica Marchigianijeva, sta bila tudi popravka občinskih svetnikov Igorja Švaba in Iztoka Furlaniča, sicer
predsednika tržaškega občinskega sveta. Točneje, Švab in Furlanič sta skupaj izdelala popravek z zahtevo po spremembi naziva parkirišča pri spomeniku bazoviškim junakom v Bazovici. Občinski uradi so v prostorskem načrtu zapisali, da je to »parcheggio presso il monumento ai quattro fucilieri« (!) oz. parkirišče pri spomeniku štirim »strelcem«. Občinska uprava je takoj osvojila popravek z zahtevo po spremembi v »parcheggio presso il Monumento agli Eroi di Basovizza-Spomenik Bazoviških junakov«.
V drugem popravku, ki ga je predstavil Švab, je zahteva, da ostane namembnost območja pri bivšem kalu blizu doma za ostarele Jeralla na Padričah nespremenjena. Na tem območju je namreč igrišče za otroke, medtem ko je prostorski načrt predvideval, da bo nastalo na njegovem mestu parkirišče. Švab je zahteval, da ostane na tistem kraju igrišče za otroke, občinska uprava pa je njegovo zahtevo, kot rečeno, osvojila.
Občinska svetnika Furlanič oziroma Švab sta pripravila tudi nekatere resolucije, ki jih bo mestna skupščina obravnavala prihodnji teden po glasovanju sklepa o prostorskem načrtu. Furlanič in Švab zahtevata, da se posodobi obstoječe mape in tudi postavi slovenska zgodovinska imena vsaj glede najbolj pomembnih področij, kot je na primer Hudoleto za območje, kjer so igrišča za golf. Dalje zahteva Švab ustanovitev novega parkirišča pri Bazovici, namenjenega za izletnike in ljubitelje športnega teka. Parkirišče je potrebno v bližini pokopališča, pravi Švab, da se razbremeni cesto, ki pelje iz vasi proti Trebčam. Švab še zahteva od občinske uprave, da se ne nazadnje obrne na deželno upravo za mnenje glede kmetijstva v t.i. conah E in F, ker je potrebno spodbujati razvijanje kmetijskih dejavnosti.
A.G.
OBČINA TRST
Predstavili bodo načrt za vzdržno energetiko
V ponedeljek bodo v avditoriju muzeja Revoltella ob 15. uri predstavili akcijski načrt za vzdržno energetiko (Paes), ki ga je pred nedavnim sprejela tržaška občinska uprava, potem ko je Občina Trst pristopila k t.i. paktu županov, da se do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjša količina izpustov ogljikovega dioksida v zrak v primerjavi z letom 2001.
Na posvetu, ki so ga na tržaškem županstvu včeraj predstavili občinski odbornik za okolje Umberto Laureni ter predstavniki družbe AcegasAps, zdravstvenega in bolnišniškega podjetja, Dežele Furlanije Julijske krajine in podjetja za ljudska stanovanja Ater, bodo načrt orisali predstavnikom stanovskih združenj, industrije, obrtnikov, sindikatov in na splošno vsem občanom, pri čemer bodo govorili predstavniki vseh uprav in ustanov, ki sodelujejo pri pripravi načrta, se pravi deželne in pokrajinske uprave, podjetja Trieste Tra-sporti, podjetja Ater, zdravstvenega in bolnišniškega podjetja, univerze, znanstvenega parka Area, ustanove za industrijsko cono Ezit, Pristaniške oblasti in družbe Ace-gasAps, prisoten pa bo tudi nobe-lovec Filippo Giorgi, odgovoren za oddelek za fiziko zemlje pri Mednarodnem centru za teoretsko fiziko Abdus Salam in član Medvladnega odbora za preučevanje podnebnih sprememb IPCC, ki bo govoril o pomenu ciljev in aktualnosti boja proti učinku tople grede z zmanjševanjem količine izpustov ogljikovega dioksida.
Govorniki bodo podali analizo energetske situacije v Trstu ter predstavili pobude občinske uprave ter drugih javnih in zasebnih subjektov za dosego 20-odstotnega zmanjšanja emisij. Gre predvsem za ukrepe na področju varčevanja z energijo, dalje za proizvajanje energije s pomočjo obnovljivih virov ter za pobude na področju ozaveščanja in informiranja javnosti o energetskih in okoljskih vprašanjih.
PRISTANIŠČE
Pristaniški odbor v skladišču 26
V starem pristanišču bo danes zasedal pristaniški odbor. Seja bo v skladišču št. 26, kjer naj bi se po nedavnih napovedih predsednice Marine Monassi preselil sedež Pristaniške oblasti. Selitev ne bo lahka, je marsikdo ugotavljal, težko bo tudi opremiti nove prostore. Sicer je nova poteza predsednice Monassijeve le zadnja od pobud, s katerimi je skušala v zadnjem obdobju priklicati pozornost. Pristaniški odbor je vsekakor že en krat zasedal v starem pristanišču, in sicer v prostorih hi-drodinamične centrale. Seja pa je takrat potekala s pomočjo sveč, ker je takoj zmanjkal električni tok. Dnevnega reda današnje seje Pristaniška oblast ni posredovala. Ve se le, da so deželna, pokrajinska in občinska uprava že pred časom zahtevale sklic seje za informacije glede logistične ploščadi, železarne in starega pristanišča.
/
TRST
Nedelja, 5. aprila 2014
3
SESLJAN - Pooblaščeni upravitelj družbe Portopiccolo Massimo Suppancig
Nov pristan in 400 delovnih mest v »naselju prihodnosti«
Jutri zvečer bodo pred nekdanjim se-sljanskim kamnolomom »ustvarili« marino turističnega naselja Portopiccolo. O ambicioznem načrtu, ki po gradnji in prodaji (večine) apartmajev prehaja v drugo fazo, smo govorili s pooblaščenim upraviteljem družbe Portopiccolo Massimom Suppancigom, tržaškim mened-žerjem, ki je prevzel to mesto jeseni lani. Suppancig seje po 30 letih vrnil v Trst iz sveta mode in luksuza, delal je med drugim pri firmah Benetton, Hugo Boss in Valextra.
Sobota prinaša novo pristanišče.
Za nas bo to zelo pomemben dan, to bo prvo odprtje v sklopu velikega načrta. Ustvarili bomo novo pristanišče, kar je samo po sebi nenavadno. Načrt so snovali že pred 18 leti, Portopiccolo pa bo končno postal pristanišče, ki ga bodo čez dve leti uporabljali vsi njegovi
Morska voda bo »slovesno« zalila novo pristanišče, kajne?
Da. Bagri so postavljeni na robu pristanišča, kjer je 40-metrski jez v teh letih omogočal gradnjo pristanišča in delo v njem. Ob 19. uri bodo bagri odprli prehod in v eni uri bo priteklo približno 200 milijonov litrov vode.
To bo torej začetek nove faze, doslej so bili v ospredju predvsem apartmaji. Kako je z njihovo prodajo?
Pred mesecem dni smo začeli sklepati kupoprodajne pogodbe. Zdaj bomo ustvarili pristanišče, junija bomo predali apartmaje in pristanišče lastnikom, hkrati bomo odprli do-
Pooblaščeni upravitelj Massimo Suppancig in računalniška simulacija sesljanskega turističnega naselja; komunikacijsko kampanjo vodi specializirano podjetje s sedežema v Milanu in New Yorku, ki »širi glas« v številnih državah
ber del trgovin in lokalov.
Koliko apartmajev ste prodali? Kupoprodajne pogodbe zadevajo 70 odstotkov od skupnih 470 apartmajev. Od kod prihajajo kupci? 75 odstotkov je Italijanov, preostalo četrtino predstavljajo tujci, in sicer Avstrijci, Slovenci, Nemci, Angleži in Rusi.
V	zvezi s Sesljanskim zalivom se je 30 let razpravljalo o tem, ali bodo tamkajšnji objekti namenjeni turizmu, ali pa bodo to stanovanja s stalno bivajočimi gosti. Bo naselje res turistično?
Glejte, kar se nas tiče, je to turistični načrt, saj ga razvijamo v tem smislu. Odprli bomo 20 trgovin, restavracij in barov za goste iz zaledja, ki šteje 4,5 milijona prebivalcev (to so območja, od katerih nas loči manj kot dve uri vožnje). V vseh ozirih delamo samo za turizem, načrtujemo tudi program ekskurzij po vsej okolici.
V	načrtu sta tudi razkošen hotel in velik center za dobro počutje.
Pokriti del tega centra bo obsegal 9000 kv. metrov, na prostem bo še 6000 kv. metrov, kar potrjuje turistični značaj projekta. Imeli bomo najpomembnejše središče za thalassotera-pijo v južni Evropi ter zdraviliščni center, ki bo med najbolje opremljenimi v Italiji. Ob centru
za dobro počutje bo hotel s petimi zvezdicami razreda »luksuz« (prvi v deželi). Portopic-colo bo vabil turiste z raznih koncev.
Koliko delovnih mest ustvarjate?
Računamo, da bomo do pomladi 2015 ustvarili približno 400 delovnih mest. Prve trgovine in lokale bomo odprli junija, odpiranje pa naj bi se zaključilo marca prihodnje leto.
Kdo bo delal v Portopiccolu?
Kdor bo primeren. Upoštevali bomo sposobnost kandidatov, najraje bomo zaposlovali ljudi iz okolice. V stiku smo s poklicnimi šolami, fizioterapevti itd. Skušamo absorbirati, kar ponuja okolica.
Kakšne so značilnosti naselja?
Imenovali smo ga »mesto prihodnosti«. V prvi vrsti bo naselje v objemu narave, med zelenjem in morjem. Po mojih informacijah je trenutno to tudi najpomembnejši načrt geotermije v Evropi. Plina ne potrebujemo, sploh ne bo izpustov. Naj dodam še zelo ino-vativno pasivno optično omrežje, ki povezuje 5000 uporabnikov. Vse gastronomske in trgovske dejavnosti (z izjemo mode) pa bomo upravljali mi. Tega ne najdeš nikjer na svetu, pravo mestece s centralno upravo. Tako hočemo zagotoviti turistom mir, harmonijo in dobre storitve. Organizirali bomo tudi izlete in športne aktivnosti.
Ali bo območje dostopno vsem?
Da. Kopališče, center za dobro počutje, trgovine in gostinski lokali bodo dostopni.
Ali bodo kopalci plačali vstopnino?
Da, bolj kot vstopnino bodo gostje plačali slačilnico, ležalnik ipd.
Čigava plovila bodo v pristanišču?
Prostor bo za 120 plovil: 100 privezov bomo dali v najem, ostalih 20 bodo izmenično uporabljali gostje naselja.
Devinsko-nabrežinska občina je dvojezična. Ali boste v Portopiccolu spoštovali dvojezičnost?
Povsod jo bomo spoštovali, saj živimo z dvojezičnostjo, ki je za nas zanimiva. Poleg tega opozarjam, da je naša prva skrb vključiti v ponudbo Kras, gotovo bomo prodajali tudi kraške proizvode.
Res sanjate o malem sesljanskem Montecarlu?
Ne, to mesto sem omenil, ko so me vprašali, ali sanjam o Portu Cervu ali Portofinu. Ta letovišča delujejo samo nekaj mesecev na leto, jaz pa sem prepričan, da bo Portopiccolo živel tudi pozimi. Za goste iz Veneta, Slovenije, Avstrije in Nemčije bo to alternativa počitnicam v gorah.
Aljoša Fonda
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
NARODNI DOM
Posvet Misliti več
V Narodnem domu bo danes celodnevni mednarodni filozofski posvet Misliti več, na katerem se bo predstavilo enajst filozofinj in mislecev iz Hrvaške, Italije in Slovenije. V središču njihovih posegov bo kriza -ekonomska, družbena, miselna - s katero se soočamo že nekaj let.
Dopoldanski del posveta, ki ga prirejata Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev pod pokroviteljstvom številnih ustanov, se bo pričel ob 9. uri. Izoblikovali ga bodo Na-dedža Čačinovič (Dobrodošla kriza), Dean Komel (Kriza kot diskrimen filozofije), Pier Aldo Rovatti (Filozofske maske in družba posameznikov), Žarko Paič (Leviatan iz porcelana ali vprašanje Evrope), Goran Starčevič (Med krizo in hipokrizijo), Laura Baz-zicalupo (Novi procesi subjektiviza-cije: displacement politike). V popoldanskem delu pa bodo (od 15. ure) nastopili Giovanni Leghissa (Ekonomska racionalnost in premoč neolibe-ralizma), Massimo De Carolis (Governance brez vlade: paradigma krize), Aleš Debeljak (Kriza in Slovenci), Marijan Krivik (Družba znanja in Evropa), Peter Klepec (Ime česa je kriza?). Poskrbljeno bo za tolmačenje.
Po nesreči odpeljala
Povzročiteljica prometne nesreče je sama odločila, da ni kriva ter zapeljala dalje, kmalu zatem pa so jo ustavili tržaški občinski policisti. Do nesreče je prišlo pred dnevi na Garibaldijevem trgu. Avtomobil smart je pripeljal z Drevoreda DAnnunzio in nenapovedano zavil v Ulico Corridoni, pri tem pa je izsili prednost skuterju. Vozili se nista dotaknili, ker je skuterist pravočasno zaviral in zaradi tega padel na cesto. K sreči se ni poškodoval. Voznica smarta, 30-letna kitajska državljanka Y. W., je za hip ustavila avtomobil in preverila, ali je skuterist poškodovan. Nato se je vrnila v avto in odpeljala, osupli skuterist pa je še vedno ležal na tleh. Motorista občinske policije sta na osnovi pričevanja skuterista in očividcev našla smart na Trgu Valmaura: voznica si je prislužila 287 evrov globe in odbitek 7 vozniških točk.
ZAŠČITA NARAVE - Hvalevredna akcija devinskih jusarjev
Morje ni zasebna lastnina
Uredili dostop od Črničja do morja - Lastniki hiš ne bi smeli postavljati ovir in pregrad
Morje ni zasebna last, tudi plaže ne in dostopi do morja. Tako jasno določa italijanska zakonodaja, marsikje v Tržaškem zalivu (od Devina do Grljana) pa so si lastniki hiš ob obali dejansko protizakonito prilastili plaže in pomole, ki po zakonu niso zasebna last, temveč javno dobro, torej dostopni vsakomur. Kam je privedla objesnost nekaterih priča predvsem obalni pas med Križem in Grljanom, kjer je sprehod ob morju marsikje zaradi raznoraznih ovir in zaprek nemogoč.
Na to problematiko opozarjajo devinski jusarji, ki so s prostovoljnim delom uredili edini dostop s Črničja do morja. Okolje je prelepo, škoda, da so lastniki hiš postavili številne ovire in zapreke, ki ovirajo normalno sprehajanje ob obali. Ti lastniki imajo res dovoljenje (koncesijo) npr. za pomole in priveze, niso pa njihovi lastniki. Devinski jusarji pozivajo pristojne organe, da ukrepajo, sami pa so, kot rečeno, uredili edini tamkajšnji dostop
Devinski jusarji ob obali pod Črničjem
do morja. Pred dnevi so marljivi ju-sarji (predseduje jim Vladimir Mervic) počistili območje pri pokopališču
med Devinom in Štivanom, za kar so si - kot smo poročali - prislužili pohvalo Občine Devin-Nabrežine.
ČRNA KRONIKA - Nasilno obnašanje
Sledil ji je v stranišče in stegoval roke
Osebje tržaške kvesture je v sredo zvečer aretiralo 45-lenega italijanskega državljana E.T., rojenega v Rusiji zaradi spolnega nasilja in nespoštljivega obnašanja. Moški je namreč pod večer pijan vstopil v nek bar na Trgu Oberdan in dekle za pultom prosil kozarec žgane pijače. Ženska mu ni postregla, saj je ocenila, da je že itak preveč spil; odšla je v kopalnico, da bi se lotila pospravljanja pred zaprtjem lokala. Moški ji je sledil in jo zagrabil za zadnjico. Prestrašena ženska je začela vpiti in takoj zavrtela številko 113. Ko so se policisti pripeljali do bara, so ob njegovem vhodu našli moškega, ki je bil vidno jezen in jih je začel hudo zmerjati. Vseeno so ga identificirali in ga odvedli na kvesturo. Na poti do tja, je moški v avtomobilu večkrat udaril z glavo ob trše dele vozila, kakor da bi se želel raniti, podobno pa se je obnašal tudi na kvesturi, kjer je celo omet okru-šil s stene. Dosegel je želeno, saj je morala policija poklicati službo 118, ki je moškega z rešilcem odpeljala v katinarsko bolnišnico zaradi rane na čelu, od tod pa naravnost v koronejski zapor.
• ••
Kraja v Ul. Petronio
Neznanci so v noči na sredo vdrli v restavracijo v Ulici Petronio. Najverjetneje so del navojnice, ki je zapirala okno ob vhodu v lokal, kar prestrigli s posebnimi škarjami za železo, in od tod smuknili v notranjost restavracije. Lotili so se šestih igralnih avtomatov in iz njih pobrali ves denar, iz blagajne za pultom pa ukradli 150 evrov. Krajo je opazila lastnica, ko je v sredo zjutraj prišla v restavracijo. Preiskave vodijo forenziki.
Našli tatu iz Famile
Karabinjerji iz miljske postaje so prijavili na prostosti 37-letnega slovenskega državljana doma iz Kopra, ki je decembra lani kradel v supermarketu Famila pri Škofijah. Moški je takrat skušal iz trgovine odnesti kakih 10 steklenic žganih pijač, ne da bi jih poravnal pri blagajni. Varnostnik je njegovo početje opazil, ko pa ga je hotel ustaviti, ga je moški močno udaril s pestjo in zbežal, ne da bi za seboj pustil sledi.
6
Petek, 11. aprila 2014
TRST
GRLJAN - Spet odprto stopnišče
Iz miramarskega parka v Grljan
V Grljanu so spet odprli za javnost stopnišče, ki pelje v miramarski park
fotodamj@n
BAZOVICA in PADRIČE - Area Science park ter inštituta OGS in INAF
Odprta vrata v znanost
Jutri od 10. do 18. ure brezplačni vodeni ogledi in spoznavanje raziskovalnih centrov
Jutrišnji dan bo v tržaškem znanstveno tehnološkem parku Area Science park, na Inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS ter na državnem inštitutu za astrofiziko (INAF) minil v znamenju tako imenovanega Open day oz. dneva odprtih vrat širši javnosti. Po štirih letih premora bo jutri od 10. do 18. ure obiskovalcem na voljo pester program brezplačnih vodenih ogledov notranjosti raziskovalnih in inovacijskih centrov obeh kam-pusov, tistega na Padričah oz. tistega v Bazovici.
Na sedežu parka Area Science bo na voljo 14 spoznavnih smeri (vsaka je označena z različno barvo), ki bodo obiskovalca vodile v svet biotehnologije, fizike materialov, vesoljskih raziskovanj, telekomunikacij, prehranjevanja, okolja in podobno. Inštitut OGS bo predstavil svoje študijske programe raziskovanja planeta Zemlje in pa geofizike, astronomski inštitut pa bo obiskovalce popeljal v astronomsko opazovalnico Urania Carsica v Bazovici, na ogled radiote-
leskopa in pa optičnega, sončnega teleskopa. Posebno pozornost so organizatorji namenili tudi didaktičnemu naravoslovnemu centru v Bazovici z vodenimi obiski in spoznavanjem zgodovine in kulture Krasa, v pobudo pa so prvič vključili tudi ogled jame 12VG na Padričah. Na svoj račun bodo prišli seveda tudi najmlajši, za katere so poskrbeli za lov na zaklad v 3D tehniki oz. za vsakovrstne igre, med drugim bodo v Briščikih pri inštitutu OGS spoznali značilnosti Zemlje.
Kdor bi se želel odpeljati na Padriče oz. v Bazovico, se bo lahko odločil za vožnjo z brezplačnim avtobusom. Mesto na njem si lahko zagotovite na tel. 0403473910 oz. po elektronski pošti openday@studiosandrinelli.com. Obiske posameznih objektov je tudi mogoče vnaprej rezervirati, sicer pa bo to mogoče kar na licu mesta. Podroben informacije o možnih obiskih so na voljo na spletni strani www.area.trie-ste.it/openday.
POSVET - Danes na Deželi
Soočenje o potrebni reformi civilne službe
/
tu Kino
ŠKD Timava
vabi
vse prebivalce našega Krasa
na zanimivo zgodovinsko predavanje
PROF. JOŽETA PIRJEVCA
Zakaj je Jugoslavija izgubila Trst, Gorico in Beneško Slovenijo
Danes, 11.4.2014, ob 20.00
v praznični dvorani medvejske gostilne
Stopnišče, ki pelje iz miramarskega parka v Grljan, je od včeraj po več kot dveh letih ponovno odprto za javnost. Stopnišče je bilo namreč dalj časa zaprto, ker so bila potrebna vzdrževalna dela, tudi iz varnostnih razlogov. Toda dela so se začela 12. marca leta 2012 in bi se bila morala zaključiti po 180 dneh, se pravi 8. septembra istega leta. Skupna naložba je bila 400 tisoč evrov, ki jih posredovala Dežela Furlanija-Julijska krajina.
Vrata miramarskega parka so včeraj spet odprli v okviru krajše slovesnosti tržaški župan Roberto Coso-lini, tržaški nadškof Giampaolo Cre-paldi ter vsi pristojni nadzorniki za spomeniško varstvo, in sicer Pierpaolo Dorsi, Luca Caburlotto in Maria Giulia Picchione.
V dveh letih so uredili stopnice, zidove in drevesa ter na novo tlakovali stopnišče, nadomestili so tudi podtalne cevi za vodo, je povedal Caburlot-to, ki je tudi priznal, da so dela trajala preveč časa. Med razlogi za zamudo, je razložil, so bili upokojitev funkcionarja, ki je sledil postopku, in nekateri problemi, vezani na javni razpis.
Goldonijeva komedija v gledališču La Contrada
V	sklopu abonmajskega programa gledališča La Contrada bo od drevi v Bobbiovi dvorani v Ghirlandaiovi ulici na sporedu komedija Carla Gol-donija L'impresario delle Smirne (Im-presarij iz Smirne), ki pripoveduje o ambicijah igralske skupine, da bi nastopila v bogatem turškem mestu in se vrnila domov polna denarja in ovenčana s slavo. V komediji iz leta 1759 je Goldoni poznavalsko opisal gledališko okolje in živo podal njegove navade in razvade.
Režiser Roberto Valerio je svojo od-čitavo Goldonijevega dela postavil v petdeseta leta dvajsetega stoletja in se pri tem nanašal na italijanske filme tistega časa. Predstava je doslej požela pozitivno oceno kritikov. V Trstu bo na sporedu do srede, 16. aprila.
V	Verdiju koncerta ob 150-letnici R. Straussa
V	opernem Verdijevem gledališču bosta nocoj ob 20.30 in jutri ob 18. uri koncerta v počastitev 150-letnice Richarda Straussa. Dirigiral bo madžarski dirigent Gabor Otvos, kot solistka nastopa sopranistka Mandy Fredrich.
Urad za civilno službo Dežele Fur-lanije - Julijske krajine prireja danes od 9. ure dalje v palači dežele FJK - dvorana Predonzani (Ul. delTOrologio 1, Trst) delovni dan o civilni službi, ki se bo zaključil z zasedanjem, na katerem bodo med drugimi sodelovali predsednica dežele Debora Serracchiani, predsednik CNESC Licio Palazzini in direktor Državnega urada za civilno službo pri predsedstvu vlade Raffaele De Cicco.
Namen srečanja je predstaviti javnosti značilnosti in pomen civilnega služenja, obenem pa želijo tudi ovrednotiti delo, ki so ga na to tematiko v zadnjem času opravili na pobudo nove deželne uprave. Zasedanje z naslovom Načrtujemo bodočnost naj bi ponudilo tudi priložnost, da se sproži debata na državni ravni o reformi civilne službe.
Dopoldanski del zasedanja bo posvečen prispevkom lokalnih projektnih delavcev, odgovornih za akreditirane lokalne partnerje in predstavnikov ustanov deželne civilne službe. Debata bo tekla o pomenu civilne službe, o doseženih ciljih, o dodani vrednosti civilne službe politiki pomoči, kulture, vključevanja in organizacij naše dežele. Popoldansko
zasedanje pa bo namenjeno sintezi ugotovitev iz razprave in pripravi predlogov za reformo civilne službe, za katero se je zavzel tudi premier Renzi. Današnje tržaško zasedanje bo pravzaprav prvo tovrstno soočanje na državni ravni po imenovanju nove vlade, pri njem pa bodo sodelovali nekateri med glavnimi akterji na področju civilne službe.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 11. aprila 2014
LEON
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.20 - Luna vzide ob 15.59 in zatone ob 4.52.
Jutri, SOBOTA, 12. aprila 2014
LAZAR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje C.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Noah«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Gruppo di famiglia in un interno«; 18.15, 21.50 »Tournee«.
FELLINI - 16.30, 20.15 »Ida«; 18.00, 21.45 »Lei«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Grand Budapest Hotel«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.50, 21.10 »Nymphomaniac«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Father and son«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.20, 22.50 »Krvne vezi«; 18.15 »Montevideo, se vidimo!«; 15.45, 18.30 »Zelja po hitrosti«; 21.10 »Nimfomanka - 2. del«; 17.40, 19.50, 21.00, 22.30 »Noe«; 15.40 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Sher-mana«; 15.30, 17.30 »Rio 2- 3D«; 16.00, 16.30 »Rio 2«; 18.00 »Razcepljeni«; 17.20, 20.00, 22.40 »Stotnik Amerika: zimski vojak 3D«; 20.40 »Stotnik Amerika: zimski vojak«; 15.30 »Tarzan«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 15.00 »100% Bombaž«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.00 »Un matrimonio da favola«; 18.45 »Divergent«; Dvorana 2: 16.40 »Barry, Gloria e i Disco Worms; 18.15, 22.15 »Oculus; il riflesso del male«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10 »Storia di una ladra di libri«; 18.00, 20.00 »Quando c'era Berlinguer«; Dvorana 4: 16.30, 21.15 »Captain America, the winter soldier«; 17.00, 19.20, 21.50 »Noah 3D«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.05, 21.50 »Captain America - The winter soldier«; 16.20, 19.05, 20.50, 21.50 »Noah«; 18.10 »Noah 3D«; 19.00, 21.40 »Storia di una ladra di libri«; 16.40 »Mr. Peabody e Sherman«; 16.15 »Ti ricor-di di me?«; 16.15, 19.00, 21.45 »Divergent«; 20.05, 22.15 »Oculus; il riflesso del male«; 16.35, 18.20 »Barry, Gloria e i Disco Worms«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un matrimonio da favola«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Noah«; Dvorana 2: 21.30 »Noah 3D«; 18.00, 19.50 »Un matrimonio da favola«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.10 »Storia di una ladra di libri«; Dvorana 4: 17.50 »Captain America: the winter soldier«; 20.30 »Divergent«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Grand Budapest Hotel«.
Ei Turistične kmetije
KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici.
Vabljeni!
040-226382
VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH Volčji Grad pri Komnu bo odprt v soboto in nedeljo.
Tel.: 00386 40 644121
HI Osmice
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel.: 040-327104.
OSMICO je odprl Miro Zigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
PAOLO PAROVEL ima odprto osmico, Mačkolje 33. Tel.: 040-231572.
V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
FANTOVSKA BOLJUNEC prodaja Ma-jevo »l'ntjno« - smrekovo deblo, dolgo 10,50 m, s premerom 40 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 348-8395308.
GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490.
POD KONTOVELSKO MLAKO prodam zemljišče, pribl. 600 kv.m., ob cesti. Tel.: 329-4372448.
PRODAJAM ZEMLJIŠČE nad cesto Dolina - Mačkolje, 950 kv.m., cona E5- kmetijska namembnost. Klicati na tel. št.: 040-228597 (ob uri kosila).
PRODAJAM vino sorte Vitovska in Teran. Klicati na tel. št.: 329-6022626.
PRODAM avtomobil nissan primera sw 1.8, letnik 2000, 160.000 km, odlično stanje, nove gume in zavore, cena 1.950,00 evrov. Tel. št.: 339-4667694.
PRODAM kombi Mercedes Vito, 9 sedežev, 115 tisoč prevoženih km, letnik 2006, v odličnem stanju. Tel. 0481-22122, 331-3901302.
PRODAM posteljo iz tolčenega železa firme cosatto (200 x 90 cm) in posteljo iz pozlačene medenine firme lipa-rini (200 x 120 cm). Klicati na tel. št.: 333-1597015.
ŠTUDENTKA PEDAGOŠKE FAKULTETE išče delo kot varuška otrok v poletnih mesecih. Tel.: 339-4723750.
Loterija 10. aprila 2014
Bari	46	76	80	17	78
Cagliari	73	24	5	35	59
Firence	27	53	50	41	24
Genova	28	47	44	13	81
Milan	46	85	22	15	70
Neapelj	17	85	23	22	18
Palermo	62	57	17	79	9
Rim	34	67	29	75	36
Turin	81	36	21	8	60
Benetke	1	9	68	82	53
Nazionale	4	78	25	52	26
Super Enalotto Št. 43
22 25 46 52 54	65 jolly 51
Nagradni sklad	13.702.386,80 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
12 dobitnikov s 5 točkami	18.430,32 €
677 dobitnikov s 4 točkami	334,42 €
23.703 dobitnikov s 3 točkami	18,88 €
Superstar	61
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitniki s 4 točkami	33.442,00 €
104 dobitnikov s 3 točkami	1.888,00 €
1.762 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
10.044 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
23.869 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Nedelja, 13. aprila 2014
7
KD IVAN GRBEC
Škedenjska ul. 124, vabi
danes, 11. aprila, ob 20.30 na
Večer partizanskih pesmi
Nastopajoči:
ŽPS Cvet v laseh - skupina Izola,
vodi Marjetka Popovski
MoPZ Lopar, vodi Ladislav Korošec
ŽPZ Ivan Grbec (Skedenj), vodi Silvana Dobrilla
harmoniki Franc Plahuta in Silvano Kralj
. . Lekarne
M Izleti
SKD Primorec
prireja
Spomladanski sejem
Petek, 11. in sobota, 12.4.2014, od 16. do 20. ure
ter nedelja, 13.4.2014 od 15. do 19. ure
v Ljudskem domu v Trebčah
Program:
11.4.2014 ob 19. uri družabni večer z glasbo v živo
12.4.2014 ob 18.30 nastop gojencev violine Cristine Verita,
sledi nastop gojencev godbeniške šole GD Viktor Parma
13.4.2014 ob 18. uri nastop "Pupeskrasa kabaret"
s Tatjano Malalan in Irene Pahor
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 240 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 - 040 364928.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek v torek, 15. aprila, ob 17.30 za starše dijakov bienija in ob 18.30 za starše dijakov trienija obeh smeri. Starši vabljeni h polnoštevilni udeležbi.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA vljudno vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo v torek, 15. aprila, ob 18. uri, na sedežu šole. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču. DIZ J. STEFANA sporoča, da v sredo, 16. aprila, od 17.30 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji.
□ Obvestila
gram bo pester in bogat. Za vpisnine in info pokličite čim prej na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431.
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 11. do 21. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU, v sodelovanju s KRU.Tom vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet z vodenim ogledom starega mestnega jedra Škofje Loke in Loškega gradu, popoldne pa Spominskega muzeja v Begunjah. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št: 340-2741920 (Mirela).
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Za info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tisca-li.it, od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17.ure, ob petkih od 9. do 13. ure.
KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad., tel.: 040360072, krut.ts@tiscali.it.
SPDT prireja v ponedeljek, 21. aprila, Pomladanski izlet na Lokovec z vzponom na Lašček. Triurna krožna pot je primerna za vse. Zbirališče na trgu v Sesljanu, odhod ob 8. uri.
OMPZ FR. BARAGA vabi na romarski izlet v petek, 25. aprila, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Pro-
DANES, 11. APRILA, ob 20. uri bo v
Marijanišču na Opčinah sedmo in zadnje predavanje iz cikla o veri: »Zakaj Jezus / Jaz sem pot, resnica in življenje«. Vodi dr. Jože Bajzek. Vabljeni.
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KON-TOVELU sklicuje danes, 11. aprila, v prostorih društvene gostilne, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
NA KONTOVELU, v stavbi ob avtobusni postaji, se bo vršila delavnica kra-šenja oljčnih vejic po stari proseški in kontovelski navadi danes, 11. aprila, od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni vsi, od otrok, do odraslih. Info: 3479322123 ali 346-8222431.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini, bo zaprta do danes, 11. aprila.
SPDT prireja danes, 11. aprila, v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, za-
Zveza slovenskih kulturnih društev in SKD Vesna
vabita na koncert 45. revije
Primorska poje
danes, 11.4.2014, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu
nimivo predavanje priznane strokovnjakinje s področja klimatologije dr. Lučke Kajfež Bogataj z naslovom: »Podnebje in gore: nekoč, danes in v prihodnosti«. Začetek ob 20.30.
AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 12. aprila, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani in prijatelji!
PRIMORSKI KLUB ljubiteljev starih motornih vozil in Občina Zgonik, vabita v soboto, 12. aprila, od 11. do 12. ure na prireditveni prostor pred Županstvom v Zgoniku na ogled starih avtomobilov in motorjev.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na pobožnost Križevega pota, ki bo v ricmanjski cerkvi Sv. Jožefa na oljčno nedeljo, 13. aprila, ob 16.00.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 13. aprila, odhod avtobusa iz Pa-drič predviden ob 13.30 za nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani. V torek, 15. aprila, ob 20.45 pa bo na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOCJAN prireja v nedeljo, 13. aprila, 19. tradicionalen pohod »Ob ponoru reke Reke«. Start med 8. in 12. uro v Mata-vunu (Škocjanske jame). Dolžina pohoda: 11 km. Trajanje pohoda: približno 3 ure in pol. Poti so označene. Info na tel. št.: 00386-41811634 ali tu-risticno.drustvo.skocjan@gmail.com.
KRU.T IN NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 14. aprila, ob 17. uri v čitalnici NŠK, Ul. S.Francesco 20. Prijave in dodatne info na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKGZ obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 14. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini.
ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9.00 na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20; v drugem pa v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1.
VZPI - ANPI Devin - Nabrežina vabi v torek, 15. aprila, od 17. ure v gostilno
v	Mavhinje na praznik včlanjevanja.
ZSKD sporoča, da bosta goriški in tržaški urad v torek, 15. aprila, sledila urniku 9.00 - 13.00, v sredo, 16. aprila, pa bosta ostala zaprta.
SKD V. VODNIK vabi domače umetnike v sredo, 16. aprila, ob 19.00 na srečanje za skupno organizacijo razstave ob letošnji Majenci.
SKD VIGRED vabi v sredo, 16. aprila, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju, na predavanje strokovnjakinje za zdravo prehrano Marije Merljak, na temo »Barve čustev, jajca v naši kuhinji ... in še mnogo drugega«.
SLORI sklicuje 36. Občni zbor, ki bo v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju v Tumo-
vi	dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, v prostorih zadruge Skala, Gropada 82.
OBČINA DOLINA vabi vinogradnike in oljkarje, ki bi se želeli udeležiti občinskih razstav vina in olja, da prinesejo vzorce najkasneje do petka, 18. aprila, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. Za vino: 7 steklenic »bor-dolese« za vsako vrsto vina, ena od teh je lahko z etiketo; za olje: 1 pollitrsko steklenico in 1 četrtlitrsko steklenico.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE: ZSKD sporoča, da še sprejema predprijave. Oddate jih lahko na in-fo@zskd.eu ali tel./faks 040-635626. Več informacij na www.zskd.eu.
SKD VIGRED, v sodelovanju z krožkom Krut, pristopa k solidarnostni akciji, ki preko Podarimo.si zbira oblačila, obutev, igrače, torbe, posteljnino, odeje, brisače in šolske potrebščine za Zvezo mladine Slovenije. Blago lahko oddate v Štalci v Šempolaju, majhne količine tudi na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8.
GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2.
OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila.
50-LETNIKI Zavoda Jožefa Stefana, sekcija kemija, elektronika in mehanika, se dobimo v soboto, 10. maja, od 19. ure dalje v agriturizmu v Nabre-žini. Info in potrditev na tel. št.: 3284422555 (Graziella) ali 338-1462806 (Adrijan).
0 Prireditve
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi na predstavitev monografije »Zgodovina slovenskega alpinizma« danes, 11. aprila, ob 18.00 v prostorih gostilne na Razdrtem.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi danes, 11. aprila, ob 20.30 na »Večer partizanskih pesmi«. Nastopajoči: ŽPS Cvet v laseh - skupina Izola, vodi Marjetka Popovski; MoPZ Lopar, vodi Ladislav Korošec; ŽPZ Ivan Grbec (Škedenj), vodi Silvana Do-brilla; harmoniki Franc Plahuta in Silvano Kralj.
PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Vesna bo danes, 11. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Nastopajo MePZ Starši En-samble-Ronke, MePZ Skala Slovan-Gropada/Padriče, MoPZ Oktet Pr'far-ci-Sp. Idrija, MoPZ Napev-Batuje, ŽeVS Art Vocalis-Koper, MePZ Ciril Silič-Vrtojba in MoPZ Pivka.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga ter Komunela Gročana v sodelovanju z Varuhi kalov Furlanije Julijske krajine in Klubom tržaških turistov, vabita danes, 11. aprila, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Gročani, v okviru pobude »Posvoji kal«, na predavanje »Kali in ledenice v Gročani, na Pesku in v Dragi: zgodovina in njihovo varstvo«. Sodelujejo Alessandro Sgambati, Carlo Fonda in Gaia Fior.
SKD PRIMOREC organizira spomladanski sejem, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 11., in soboto, 12. aprila, od 16. do 20. ure ter v nedeljo, 13. aprila, od 15. do 19. ure. Vsak večer bodo nastopili domači glasbeniki in pevci ter gostje.
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO TIMAVA - Medjavas - Štivan, vabi vse prebivalce Medjevasi, Štivana, Devina in našega Krasa, na zgodovinsko predavanje prof. Jožeta Pirjevca o izredno zanimivi zgodovinski tematiki: »Zakaj je Jugoslavija izgubila Trst, Gorico in Beneško Slovenijo«. Predavanje bo danes, 11. aprila, ob 20. uri v praznični dvorani medvejske gostilne.
DRUŠTVO HERMADA vojaki in civilisti sporoča, da je bila uspešna razstava »Ermada jutranji svit 1. svetovne vojne« v galeriji Umetniškega in kulturnega centra Skerk, Trnovca 15, podaljšana na soboto 12., in nedeljo 13. aprila, urnik: 10.30-13.00 in 15.0019.00. Enourni vodeni ogled v soboto ob 15.00 in nedeljo ob 11.30. Tel. 331-7403604 info@hermada. org
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 12. aprila, »Praznik po-kušnje domačega kruha, vina in ek-stradeviškega olivnega olja«. Prisotni
bodo lahko ocenjevali prva štiri uvrščena vina, ki bodo deležna kolajne občinstva. Nujna rezervacija. Info: 040411635 ali 349-4599458.
PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Valentin Vodnik bo v nedeljo, 13. aprila, ob 17. uri na Dolgi Kroni v Dolini. Nastopajo ŽePZ Društva Žena Miren-Orehovlje, MoVS Jesenski pevci-Jasen, ŽePZ Justin Ko-goj-Dolenja Trebuša, ŽePZ Sanje-Nova Gorica, MoPZ Golobar-Bovec, DePZ Kraški slavček/Krasje-Nabreži-na in Lovski pevski zbor Dekani.
SKD VIGRED vabi do nedelje, 13. aprila, v Štalco v Šempolaju, na razstavo ročno izdelanih lesenih okvirjev za umetniške kompozicije iz suhega cvetja skupine Art Mak, izdelkov krožka kleklanja SKD Tabor in prodajni sejem pirhov in ročnih del. Urnik: 16.00 - 18.00, nedelja tudi zjutraj: 9.4511.00. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev iz Šempolaja.
ZAKLJUČNI KONCERT revije Pesem mladih 2014: Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na koncert, ki bo v nedeljo, 13. aprila, ob 16.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopili bodo: OPZ Krasje, OPZ Mini Venturini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vigred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Glasbeni ustvarjalci, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlVS Vesela pomlad, MlPZ NSŠ Igo Gruden.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3 na velikonočno srečanje z Renatom Podberšičem, škofovim vikarjem za pastoralo v koprski škofiji. Začetek ob 20.30.
FOTOVIDEO TRST80 vabi do 16. aprila na ogled fotografske razstave »Kraški Pust na Opčinah 2014« v gostil-no/picerijo na Proseški ul. 35 (nasproti cerkve).
IDRIJSKA ČIPKA - BREZČASNA KLEKLJANA MOJSTROVINA: vabljeni v sredo, 16. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo na odprtje razstave, ki jo prirejajo Zadruga Naš Kras, Mestni muzej Idrija in Čipkarska šola Idrija. Razstavo bo predstavila mag. Mirjam Gnezda Bogataj, kustosinja v Mestnem muzeju Idrija. Glasbeni intermezzo Janoš Jurinčič, kitara. Razstava bo na ogled do 8. junija.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 16. aprila, ob 20. uri predavanje »EFT in šola - kako lahko tap-kanje pomaga pri reševanju šolskih težav«. Predavali bosta Berta Rebol in Barbara Žetko. Toplo vabljeni predvsem starši in vzgojitelji.
Zapustil nas je tovariš
Silvio Ghirardi
Od njega se bomo poslovili v soboto, 12. aprila, od 12. do 13. ure v ul. Co-stalunga.
Marini in Debori izrekamo občuteno sožalje.
Stranka komunistične prenove
Ob izgubi dolgoletnega odbornika Silvia izreka Marini in Debori iskreno sožalje
Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca
Ob prerani izgubi nekdanjega upravitelja in ustanovitelja Silvia izreka Marini in Debori iskreno sožalje.
Krožek ARCI Falisca in Ljudski dom Zora Perello
Draga Marina, ob prerani izgubi tovariša Silvia smo ti ob strani
Robi, Jessica, Erik in Brian
8
Petek, 11. aprila 2014
TRST
/
poimenovanja - Katera tržaška Slovenka si zasluži poimenovanje?
V vodstvu je Mara Samsa
Na drugem mestu je antifašistka Zora Perello - Samo še nekaj dni časa za sodelovanje v naši spletni anketi
Na naši spletni strani www.primor-ski.eu se nadaljuje anketa Katera tržaška Slovenka si po tvojem mnenju zasluži poimenovanje mestnega vrta, zelenice (morda celo ulice). Njen cilj je ugotoviti, za katero Slovenko bi naši bralci in bralke radi, da se pojavi na tržaškem mestnem zemljevidu.
Kot znano so tržaški trgi in ulice že poimenovani, uprava župana Cosolinija pa se je zavzela, da bi vsaj tiste mestne parke in zelenice, ki nimajo uradnega poimenovanja, posvetili zaslužnim Tržačankam, saj so ženske izredno slabo zastopane v tržaški toponomastiki. Poleg tega sta občinska svetnika Iztok Furlanič in Igor Švab župana pozvala, naj čim prej izvede sklepe o poimenovanju ulic na Kontovelu, Opčinah in Proseku, ki jih je že pred trinajstimi leti odobril občinski odbor Riccarda Illya. Na podlagi teh sklepov bi ime dobili številni vaški predeli in ulice, med predlaganimi imeni pa je tudi Marica Nadlišek (Trst 10.2.1867 - Ljubljana 2.1.1940); po svetoi-vanski pisateljici, novinarki in urednici prvega ženskega časopisa Slovenka bodo poimenovali ulico na Opčinah. V svojo spletno anketo smo, tudi v sodelovanju z družbeno-političnim društvom Edinost, vključili dodatnih devet imen. Med njimi je tudi priljubljena dvojica Tinca in Mar-
janca, s katero je Edinost že seznanila občinsko upravo in predlagala, da se po njej poimenuje prehod pod občinsko palačo, kjer sta nekoč stala njuna velika kipa.
V naši spletni anketi (doslej je bilo oddanih preko 230 glasov) nekoliko presenetljivo zmaguje Mara Samsa, ki je prejela 53 glasov. Osnovnošolska učiteljica, pisateljica in časnikarka (Trst 5.11.1906 -Golnik 13.8.1959) je bila najprej internirana v koncentracijsko taborišče Gonars, nato pa premeščena na Rab. Februarja 1944je prišla v Trst, da bi organizirala skrivne tečaje slovenskega jezika, toda že 7. marca 1944 so jo aretirali sodelavci Posebnega inšpektorata javne varnosti; k sreči ji je uspelo pobegniti in se vrniti na osvobojeno ozemlje.
Z 51 glasovi je na drugem mestu Zora Perello (Trst 14.5.1922 - Ravensbruck 21.2.1945), ki je bila zelo aktivna v ilegalnih antifašističnih krogih, večkrat aretirana in zaprta, poslana v italijansko internacijo in nazadnje v taborišče Ravensbruck, kjer je umrla stara komaj 22 let. Tretje mesto si delita Marica Nadlišek ter dvojica Tinca in Marjanca (33 glasov), na četrtem mestu pa je tržaška narečna pesnica Marija Mijot (24).
Samo še nekaj dni imate na voljo, da določite, katera bo zmagovalka. (pd)
glasba - Zmaga na tekmovanju Versus Contest 2014 Beatles proti The Rolling Stones
Rock n'Bndimi kot Stonesi
Mlada zasedba povečini s Krasa si je z zmago zagotovila snemanje komada v snemalnem studiu Radia Fragola
Mladi glasbeniki »kraške« skupine Rock n'Bndimi so se konec marca uveljavili na tretjem glasbenem tekmovanju Versus Contest 2014, ki ga z združenjem Jam Art prireja društvo Nadir Pro s pokroviteljstvom Občine Trst in radia Radia Fragola. Tekmovanja, ki je bilo doslej namenjeno samo odraslim bendom, so se letos prvič lahko udeležili tudi mlajši ljubitelji glasbe. Na odru mladinskega centra Toti v Trstu so se 28. in 29. marca udeleženci pomerili v dveh kategorijah - tisti, ki so se odločili za skladbo slavnih Beatlesov, in tisti, ki so raje segli po melodijah The Rolling Stonesov. Našim Rock n'Bndimi najbrž ležijo bolj »Stonesi«, saj so nastopili s skladbama Paint it black in I can't get no satisfaction, ki jih je aranžiral njihov vodja in mentor Aljoša Saksida, in osvojili prvo nagrado v tej kategoriji. Mladinci so si zaslužili tudi posebno pohvalo in nekateri organizatorji so se jim na koncu pridružili celo na odru.
Pisano instrumentalno postavo sestavljajo Liam (bobni), Boris (bas), Danjel (kitara), Ajlin (pevka), Simon in Tomaž (harmoniki), Erik (trobenta) in Matilda (saksofon). Na tekmovanju so izstopali tudi zaradi široke postave, saj so ostali lahko računali le na bobne, bas kitaro in klaviature. Tekmovanje so v živo predvajali po frekvencah Radia Fragola. Naši mladi glasbeniki so si kot nagrado zaslužili snemanje komada na taistem radiu, ki razpolaga z zelo kakovostnim snemalnim studiom.
Člani skupine Rock n'bndimi so se združili pred 4 leti, malo za šalo malo zares, in se prvič pred občinstvom predstavili na priljubljenem prazniku Kraški Oktoberfešt v Pra-protu. Po začetnih slovenskih folk melodijah so prešli na rock skladbe, poslušalci od Milj do Doberdoba pa jih še vsakič nagradijo s toplim aplavzov. Nazadnje so v nedeljo nastopili na reviji Vsi smo prijatelji v Zgoniku, vneto pa se že pripravljajo na naslednje nastope. (sas)
Nekateri od članov mlade zasedbe Rock n'Bndimi
univerza - »Career day«
Kako do dela
Študentom nudili možnost stika s podjetji
Na tržaški univerzi so včeraj imeli career day, srečanje za usmerjanje absolventov in študentov v svet dela. Pred tem so v okviru projekta Job@UniTS že imeli štiri srečanja z agencijami za delo s povprečno udeležbo po 130 študentov. Še več se jih je zbralo včeraj, ko so imeli priložnost za neposreden stik z odgovornimi za osebje iz okrog 50 ustanov in podjetij, ki delujejo tudi na državni in mednarodni Pozdrav rektorja ravni. Srečanje je uvedel rektor Maurizio	Maurizia
Fermeglia, deželna odbornica za delo Lo-	Fermeglia
redana Panariti je predstavila deželni na-	udeležencem
črt za zaposlovanje mladih, prof. Rober-	srečanja
ta Nunin pa je orisala zakonodajo o de- _
lovnih razmerjih.
fotodamj@n
Spomladanski sejem društva Primorec
V Ljudskem domu v Trebčah bo od danes do nedelje Spomladanski sejem z raznoliko ponudbo umetniške obrti. Obisk bo možen danes in jutri med 16. in 20. uro, v nedeljo pa od 15. do 19. Več bo spremljajočih nastopov: danes ob 19. glasba v živo; jutri ob 18.30 gojenci violine Cristine Verita in ob 19. gojenci godbeniške šole GD Viktor Parma; v nedeljo bo ob 18. kabaret Pupe-skrasa (Tatjana Malalan in Irene Pahor).
Nataša Paulin
nocoj gostja TDD
Po koncu nocojšnjega slovenskega televizijskega dnevnika RAI bo okoli 20.50 gostja rubrike TDD predstavlja predsednica upravnega odbora Glasbene matice Nataša Paulin iz Gorice. S časnikarko Heleno Jovanovič se bo pogovarjala o vlogi Glasbene matice v Furlaniji Julijski krajini, o njenih finančnih težavah in načrtih, kot tudi o prihodnosti glasbenega šolstva med Slovenci v Italiji.
Ideje liste Tsipras za evropski prostor
Ideje in načrti za skupni evropski prostor. Tako se glasi naslov zborovanje lista Tsipras za evropske volitve, ki bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani v Ul. Tarabocchia 3. Med drugimi sodelujeta ekonomist Guido Viale, ki je eden od pobudnikov združene liste levice, in tržaška kandidatka za evropski parlament Assunta Signorelli.
Izvirno nadaljevanje znanih pravljic
V	knjigarni Feltrinelli bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Corrada Premude Felici e contente (Srečne in zadovoljne). Delo, ki ga krasijo ilustracije Andree Guerzonija, je izšlo pri založbi Luglio Editore in ponuja nenavadno in izvirno nadaljevanje osmih mednarodno znanih pravljic. Na predstavitvi bo odlomke iz knjige bral igralec Francesco Facca.
Srečanje z E. Rotellijem
V	okviru razstave Sleepy Places, ki je na ogled do 19. aprila v razstavnem prostoru EContemporary, bo danes ob 18.30 srečanje s fotografom Eurom Rotellijem.
Kolaži L. Bamboschek
Razstava kolažev Liliane Bambosc-hek Orizzonti di mare (Morska obzorja), ki je na ogled v Pomorskem muzeju, je bila podaljšana do 4. maja. Ogledati si jo je mogoče vsak dan med 9. uro in 13.30 razen ob sredah.
V	Trnovci še na ogled razstava o 1. vojni
Zaradi velikega zanimanja bo razstava Grmada - začetki prve svetovne vojne v centru Škerk v Trnovci na ogled še jutri in v nedeljo med 10.30 in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Jutri ob 15. uri in v nedeljo ob 11.30 sta napovedana tudi vodena ogleda. Razstavo z 250 eksponati si je doslej ogledalo še 1500 obiskovalcev, med temi tudi tržaški občinski odbornik Edi Kraus, ki sta ga na ogledu spremljala predsednika združenj, ki sta postavili razstavo, odv. Jože Skerk in Massimo Romita.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 10. aprila 2014
9
ŽARIŠČE
Manjšina in država
Peter Cernic
Kmalu bo po številnih naših občinah stekla uradna volilna kampani-ja, istočasno pa se na ravni civilne družbe odvija odprto soočanje okrog različnih predlogov reformiranja ali bolje rečeno krčenja deželnega financiranja slovenske manjšine. Verjetno se ne motim, če s kančkom cinizma ugotovim, da se bomo Slovenci v Italiji bolj zanimali za reformo (krčenje) deželnega financiranja, kot pa za uveljavljanje slovenske prisotnosti na upravnih volitvah, kar nam že samo po sebi veliko pove o miselnem dometu morebitnih razvojnih vizij za našo skupnost, ki so v zadnjih dvajsetih letih slovensko politično angažiranje dejansko delegitimirali.
Nezdravo, zmedeno in žal tudi obče sprejeto ločevanje med civilno družbo in politiko v naših sredah, kot da gre za dve povsem enakovredni si ravni, je namreč onemogočilo kakršenkoli poizkus iskanja resne politične in razvojne strategije za slovensko manjšino, predvsem v optiki grajenja javno priznanih odnosov do države in dežele, v kateri bivamo. Tako smo po propadu družbenega gospodarstva kot manjšina postali finančno odvisni v glavnem od dveh javnih virov financiranja in sicer republike Slovenije in pa dežele FJK oz. Italije, ki naj bi se do nas sicer obnašali državniško, a ki sta, hočeš nočeš, podvržena politični volji tistih, ki državo vodijo in na katere kot narodna skupnost v Italiji žal bolj malo vplivamo.
Zato si pričakujem, da bomo v naslednjih tednih posvetili problemu financiranja še veliko besed in da bosta o predlogih in protipredlogih razpravljali krovni organizaciji, odločali pa bodo dejansko drugje; Slovenci pa bomo zaradi svoje neobstoječe politične vizije in šibke politične moči na odločitve bolj malo vplivali.
Skratka soočanje okrog kriterijev financiranja manjšine ni nič drugega kot poizkus reševanja slovenskih ustanov iz finančne krize, ki pa ostaja strukturno neizogibna. Vse to pa jasno kaže, da , kljub najboljši volji vseh akterjev, smo sposobni reševati le to, kar
se po toči rešiti da, ne zmoremo pa si na novo zamisliti slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Razvojne ideje, ki sicer že dolgo let krožijo v naših sredah, predlagajo le racionalizacijo manjšinskega delovanja, kar lahko prevedemo s šablono odpravljanje dvojnikov. To pomeni, da naše strateške vizije obravnavajo narodno skupnosti le v okviru društev in privatnih ustanov, pozabljajo pa, da manjšina niso društva, ampak so slovenski ljudje. Ti pa med dnevom ne morejo uporabljati svojega jezika ne v odnosu do javne uprave, ne na delovnem mestu in žal skoraj niti ne v svojem domačem kraju. Skratka danes, zaradi pomanjkanja jasne manjšinske politike, nudimo občanom socialne storitve pretežno v italijanščini, specializirani uradi na občini poslujejo tudi samo italijansko, zdravstvene storitve so zgolj v italijanščini, občinske zveze govorijo tudi samo italijansko, o državnem aparatu niti ne govorimo, vse to pa dejansko oža govorni prostor naših ljudi. Zgrešena narodna politike, ki narodnost potiska zgolj v privatno sfero društev že dolga leta ustvarja pogoje za narodno smrt.
Prav zaradi tega mislim, da je končno napočil čas, da se v manjšini zamislimo v naš odnos do javnega, do državnega in se začnemo spraševati, ali ne bi bilo možno, da bi italijanska država s svojim upravnim aparatom postala naša zaveznica?
Če zadevo podrobneje analiziramo, lahko opazimo, da je država danes že zaveznica na področju šolstva, isto pa se ne dogaja v ostalih segmentih javne uprave, s katerimi Slovenci nismo nikoli izpostavili konstruktivnega in učinkovitega političnega dialoga.
Ker je manjšina danes v svojem bistvu organizirana le na ravni privatnih društev, ne razmišlja o javnem odnosu z državo, obenem pa nima niti pogojev, da bi v odnosu do države nastopila (npr. sodno) v imenu celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Pri tem bi spomnil, da je Samo Pahor že zdavnaj opozoril na potrebo po priznanju javnopravnega inštituta,
ki bi v odnosu do države predstavljal manjšino. Če pa bi to logiko razmišljanja v odnosu do države hoteli prenesti tudi na razvojno raven manjšine, je povsem jasno, da bi morali biti pripravljeni nekatere naše ustanove po-državiti, kar bi nedvomno predstavljalo jamstvo za dolgoročni razvoj skupnosti in bi verjetno rešilo vsaj nekatere probleme delovanja ustanov.
Sam sem namreč prepričan, da bi marsikatero slovensko ustanovo, ki opravlja javne storitve, lahko podr-žavili po modelu slovenske šole. Pri tem bi ohranili avtonomijo, ustanova pa bi delovala znotraj italijanskega javnega sektorja. Izzivalno navajam primer Narodne in študijske knjižnice, za katero mi ni bilo nikoli povsem jasno, zakaj ni bila že podržavljena. Knjižnica namreč bi lahko postala avtonomen del vsedržavnega italijanskega knjižnega sistema, imela bi za izbiro kadra ločene natečaje, in zakaj ne, status, ki bi ji ga priznavali državi Slovenija in Italija.
Verjetno nekaj podobnega bi lahko obveljalo za Slori, ki bi postal institucionalni del kakega meddržavnega univerzitetnega dogovora, za krajevne uprave, za katere bi lahko zahtevali na območju slovenskih občin ločeno zaposlovanje slovensko govorečega osebja na vseh ravneh upravljanja itd..
Zavedam se, da so ti predlogi precej naivni, a ne morem mimo ugotovitve, da je verjetno še veliko bolj naivno misliti, da bo predlog spremembe financiranja manjšine tako ali drugače kaj rešil in da se itak vse rešuje na privatni ravni. Lepi časi, ko je politika prijateljev mašila strukturne luknje delovanja slovenskih ustanov in si zato pridobila glasove so minili. Centri političnega odločanja postajajo žal vse bolj oddaljeni. Prav zaradi tega bomo Slovenci številčno manj zanimivi in bomo imeli v bodočnosti vedno manj političnih prijateljev, ergo moramo sami začeti misliti drugače in dati prednost samostojnemu upravnemu uveljavljanju in politiki, ki ima pred sabo predvsem doseganje narodnega interesa.
glasovanje - V radijski oddaji
Vogel »naj« smučišče v iztekajoči sezoni
Smučišče na Voglu
MARIBOR - Ekipa radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija je ponovno izvedla akcijo Naj smučišče, v okviru katere je zbirala glasove za najboljše malo, srednje in veliko smučišče ter snežni park, pa tudi najbolj družini prijazno smučišče. Med najboljše so se v iztekajoči se zimski sezoni uvrstili Vogel, Golte, Celjska koča in snežni park Rogla. Akcija je potekala na 81 slovenskih smučiščih in sedmih snežnih parkih, kjer so smučarji ocenjevali ponudbo in urejenost. Oddali so 25.000 glasov, na podlagi katerih so na današnji prireditvi v Mariboru razglasili zmagovalce.
Med velikimi smučišči je največ glasov prvič prejelo najvišje in letos najdlje delujoče slovensko smučišče Vogel. V kategoriji srednje velikih smučišč je že drugič zapored naziv Naj smučišče odnesel Golte in v kategoriji malih smučišč ponovno Celjska koča.
Med snežnimi parki je smučarje najbolj navdušil snežni park Ro-gla, ki je ta naziv prejel že tretjič zapored. Kot družini najbolj prijazna smučišča pa so bila izbrana Rogla, Trije Kralji, Kranjska Gora in Cerkno.
Letošnja smučarska sezona sicer zaradi neugodnih vremenskih razmer velja za slabšo. Po drugi strani na Voglu beležijo nove uspehe. »Res je, da je januarja in februarja bilo vreme malenkost slabše, a marca je posijalo sonce in začeli smo presegati vse rekorde. Letos nas je obiskalo že veliko več kot 100.000 obiskovalcev. To je več kot lani, pa sezona še traja. Na Voglu je še prava zimska idila, tako da se število obiskovalcev vsak dan veča,« je pojasnila tamkajšnja vodja gostinstva Mojca Mencinger.
Na Rogli so po besedah Roberta Kejžarja zabeležili 127 smučarskih dni, s čimer so kljub vremenskim nevšečnostim zadovoljni. »Beležimo nekoliko manj smučarjev kot preteklo leto, nekje dobrih 10 odstotkov manj. A Rogla je imela to srečo, da smo obratovali vse dni, da nam tudi žled, ki je prizadel skoraj celotno Slovenijo, ni povzročal škode. Je pa res, da slabo vreme, večkrat megleno in deževno, zmanjšuje dnevni obisk,« je pojasnil.
Izbor Naj smučišče, katerega glavni cilj je predstavljati in promovirati slovenska smučišča, je že več kot 20 let stalnica v slovenskem prostoru. Ekipa radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija, ki deluje pod okriljem portala www.dj-slovenija.si in RTV Slovenija, je vsako soboto obiskala eno od slovenskih smučišč in preverila, kako deluje. Ob predstavitvi smučišč je pozivala smučarje h glasovanju za naj smučišče. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Ko domača uprava izgubi pogum
Po zgledu zadnjih let nisem veliko pričakoval od srečanja z levo sredino na Dolgi kroni.
Po dolgih in napetih razpravah z dolinsko občinsko upravo se je Srenja Boljunec uspešno branila na sodišču. To je privedlo Pangerčevo upravo do sklenitve dogovora -tranzakcije - s Srenjo Boljunec. V kolikor pa „izglasovana" tranzakci-ja ni vsebovala dogovora o zaključku del na stavbi št. 35 v Boljuncu, jo je zbor srenjašev zavrnil. V novi mandatni dobi smo z županjo Pre-molin sklenili nov dogovor glede omenjene stavbe in smo tako tran-zakcijo odobrili. Predsednik Srenje Boljunec jo je sopodpisal, komisar za „uso civico" jo je potrdil, seznanjeni so bili vsi pristojni organi, vpisana je bila v zemljiško knjigo. Srenja Boljunec se je odpovedala približno Euro 200.000,00 in prejela 105.000,00 Euro za vzdrževanje svojih nepremičnin. Da bi jaz vedel, ni po devetih letih nobena pristojna ustanova koga klicala na odgovornost.
Po tem postopku bi lahko nadaljevali urejevanje statusa tudi ostalih srenj.
Od kandidatov in strank bi pričakoval jasen odgovor. V kolikor tega nimajo, dvomim v njihovo sposobnost. Opravičevanje, da si funkcionarji ne vzamejo odgovornosti ter zato ne speljejo do konca ostalih tranzakcij, pomeni, da našo občino vodijo funkcionarji in ne zakonito izvoljena uprava. Uprava mora imeti zaupanje v svoje volilce in ti ji bodo stali ob strani.
„Če mislim, da je revežu treba pomagati, sežem v žep in mu nudim pomoč in se ne opravičujem, da bi bilo potrebno domeniti se še z drugimi mimoidočimi, kako naj bi mu pomagali. Začeti je treba pri sebi in to sedaj, ko je revež še živ."
Srenja Boljunec še pričakuje, da uprava spelje šesto točko tranzakci-je, ki se nanaša na uporabo gledališča F.Prešeren, za katerega je Srenja Boljunec ob izgradnji prispevala 115.000.000 lir.
Silvester Metlika, član Srenje Boljunec
P.S. V primeru, da se kandidati želijo seznaniti z zakonodajo, ki urejuje status srenj, je urad Srenje Boljunec na razpolago, da jim posreduje poseg ustavnega sodnika Paola Grossija ob priliki občnega zbora Agrarne skupnosti v Boljuncu dne 28.6.2009
Ob dveh pobudah Občine Devin Nabrežina
Spošt. Uredništvo Primorskega dnevnika,
Prvega aprila 2014, samo nekaj dni za tem, ko je po zaslugi Davida Perica tržaško sodstvo bilo prisiljeno obdositi fašistoidna mazača slovenskih cestnih napisov, je vaš dnevnik objavil napoved dveh pobud Občine Devin Nabrežina o prvi svetovni vojni. Šlo je za predavanje o vzrokih prve svetovne vojne, s predavateljem prof. Fulviom Salimbe-nijem, 2. aprila v prostorih Kam-narske hiše Igo Gruden v Nabrežini, ter za sprehod, 5. aprila, po strelskih jarkih na Grmadi z vodstvom prof. Lorenza Salimbenija. Kar je pritegnilo mojo pozornost je bilo dejstvo, da je obe pobudi Občina Devin Na-brežina priredila v sodelovanju s Študijskim centrom Eurasia - Me-ditterraneo (Centro studi Eurasia -Meditterraneo) in pa ime g. Lorenza Salimbeni, ki je imel pri navedenih pobudah vodilno vlogo, saj je med drugim nadomestil svojega očeta Fulvija na konferenci v Kamnar-ski hiši 2.4.2014 (kot izhaja iz poročanja vašega denevnika 4.4.2014).
Dejstvo je, da je g. Lorenzo Sa-limbeni čisto navaden fašist, in tega
niti pretirano ne skriva. Lorenzo Sa-limbeni je namreč zelo aktiven član določene fašistične skupine, ki se je sicer prekrila s tenko tinto »levičar-stva« in »socializma« (vsekakor »nacionalnega«), a pod katero je jasno razločen (in tudi odkrito izražen) fašistični navdih. Lorenzo Salimbeni je predsednik Študijskega centra Eurasia	Mediterraneo	( "http://www.cese-m.eu/"http://www.cese-m.eu), ki razglaša, da je nastal v tesnem sodelovanju z revijo Eurasia ( "http://www.eurasia-rivista.org/"http://www.eurasia-ri-vista.org/), pri kateri je Salimbeni tudi urednik. Tako med sodelavci študijskega centra, kot med uredniki in sodelavci revije zasledimo imena, ki so pravi pojmi italijanskega neofaš-izma, kot na primer Claudio Mutti, ravnatelj omenjene revije (ter lastnik založbe »All'insegna del Veltro«). Lorenzo Salimbeni je tudi član tržaške Lege Nazionale (obsojena »Pe-riceva« neofašista pa sta baje člana goriške podružnice iste italijanske nacionalistične organizacije).
Na eni strani imamo torej posameznika, ki je izključno po lastni zaslugi uspel tam, kjer so »sile javnega reda« že desetletja nemočne, na drugi pa javno upravo, s slovenskim vrhom, ki sodeluje in posredno fi-
nancira organizacije in ljudi, ki neo-fašiste vzgajajo in gojijo. Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da je leta 2011 nastop Lorenza Salimbenija (katerega neofašistična dejavnost je očitno obče znana) na uradni svečanosti občine Fidenza ob Dnevu spomina na fojbe in eksodus sprožila hude polemike in proteste predstavnikov prav tistih strank, ki so si ga v Devinsko-Nabrežinski občini izbrale za partnerja in predavatelja!
Stvar me pravzaprev niti pretirano ne preseneča, vendar bi povabil te iste stranke, naj prosim v času volitev ne divgujejo vika in krika o »neonacistični« nevarnosti, ker je preprosto nesramno, da to počno isti, ki se drugače s fašisti prijetno družijo in jim delijo finančna sredstva.
Lep pozdrav
Sandi Volk
IG
Petek, 11. aprila 2014
KULTURA
/
ZGODOVINA ŽENSK - Zbornik pravno-zgodovinskih razprav
Osvetljen položaj žensk v raznih obdobjih slovenske zgodovine
Zbornik je uredila in zanj prispevala zanimiv uvodni esej Marta Verginella
Sence, vidne, odločujoče. Ženske nekdaj, pred nekaj desetletij, morda jutri. V zgodovini človeštva, ki so jo pisali moški, so ženske prisotne kot sence. V letih '70-'80 prejšnjega stoletja so se zahodne feministične aktivistke borile zato, da bi ženske v družbi postale vidne. In danes? »Danes, ko je v mednarodnem okviru za nami več kot 40 let vse bolj sistematičnih in poglobljenih ženskih študij ter ukvarjanj s študijami spola, je tudi jasno, da žensk ne gre več preučevati kot posamično skupino, temveč kot pluralen in mnogo obrazen subjekt, vpet v dinamična razmerja med spoloma in podvržen tako kompetitivnosti kot solidarnosti (Beauvalet-Boutouyrie, 2003).« Citat je povzet iz uvodnega eseja v zborniku Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem. Zbornik je uredila in zanj napisala uvodno študijo Marta Verginella. Publikacija je izšla v Ljubljani z lansko letnico pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete: Studia humanitatis v zbirki Razprave FF.
V zanimivi publikaciji so objavljene razprave, ki so nastale v okviru projekta Pravna in politična zgodovina žensk. Projekt, ki ga je vodila prof. Marta Verginella, je v letih 2008-2012 sofinancirala ARRS, pri njem sta sodelovala Oddelek za zgodovino FF in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Obravnavane teme so najrazličnejše, nekatere splošnejše, druge bolj specifične. V tako kratkem zapisu je težko navesti kaj več od obravnavane teme in avtorja. Vsekakor je že sama navedba razprav zanimiva. Razkriva namreč zelo širok
spekter specifičnih tem, ki jih navadno strpamo pod splošen klobuk »ženske zgodovine«. Prispevki so razvrščeni »kronološko«, glede na obdobje, ki ga obravnavajo. V prvem razdelku so razprave Marka Kambiča Položaj zapustnikovih potomk po izbranih srednjeveških pravnih virih na Slovenskem s poudarkom na primorskih komunih; Darje Mihalič Srednjeveška Pirančanka med zakonodajo in prakso ter Katje Škrubej Položaj žensk v civilnih sporih v okviru gorskih pravd in patrimonialnih sodišč v 17. in v 18. stoletju. V novejšo dobo segajo študije, ki so jih prispevali: Irena Selišnik Ženske med normami, zahtevami in pravicami (1848-194l); Mirjam Se-deljšak Pravni položaj žensk in snovanje prednačrta enotnega civilnega zakonika v stari Jugoslaviji; Urška Strle
Begunke v slovenskem delu Kraljevine (1918-1941); Petra Testen Plačano hišno delo, pravne norme in vsakdanja praksa: goriške služkinje v 19. in na začetku 20. stoletja; Alenka Šelih Ženske, kazensko pravo in kriminila-teta: storilke kaznivega dejanja deto-mora in umora v spisih Deželnega sodišča v Ljubljani (1899-1910) in Ana Cergol Paradiž Ženske reproduktivne pravice - pravna regulacija abortusa. Kot je razvidno že iz bežnega pregleda naslovov objavljenih študij, jih je precej posvečenih primorskemu prostoru. Položaj žensk obravnavajo z zelo specifičnih vidikov, ob tem navajajo bogato bibliografijo, kar je koristno za vse, ki želijo poglobiti obravnavano temo. Splošnejšega značaja in zanimiv za širše bralstvo pa je uvod, ki ga je napisala urednica zbornika Marta Verginella. Svoj uvodni esej je naslovila Ženske med normami in družbenimi praksami. Uvodoma ugotavlja, da »je v Sloveniji v zadnjem desetletju opaziti velik porast razprav, ki se ukvarjajo z zgodovino žensk in zgodovino spola«. Pozitivni noti, da »so se pogledi in teme pomnožili« in da je »ukvarjanje z ženskimi biografijami prineslo na plano zamolčano in pozabljeno subjektiviteto žensk«, prida marsikatero kritično pripombo. Tako je npr. zapisala, da »nedavno izdani Slovenski zgodovinski atlas, ki obsega 242 kart in 21 izsekov, 54 skic in tlorisov, 15 tabel in imensko kazalo s 4714 gesli ni opremljen z enim samim grafom, ki bi podal prebival-stveno strukturo Slovenije po spolu«. Še bolj zaskrbljujoča je njena ugotovitev, da »razlike med spoloma reproducira in obnavlja sam izobraže-
GLEDALIŠČE - Monodrama o ženski usodi v 17. stoletju in danes
Na odru ženski odpor
V tržaški Mieli zanimiva in komunikativna predstava igralke Marte Cuscuna iz Tržiča
Ženska stvarnost skozi ženske oči: na tej tematiki je zgrajeno gledališče mlade igralke Marte Cuscuna iz Tržiča, bodisi kadar temelji na zgodovinskih dogodkih, kakršni sta monodrami E bello vivere liberi! o partizanki Ondini, ki jo je pred leti predstavila tudi v tržaški dvorani Miela za zadrugo Bonawentura, in La semplicita ingannata, ki je bila v torek in sredo, 8. in 9. aprila, na sporedu spet v dvorani Miela, tokrat v sklopu abonmajskega niza alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine v sinergiji z zadrugo Bonawen-tura, bodisi kadar govori o sedanjosti kot The Beat of Freedom; tri predstave so združene v projekt Resistenze feminili in so igralki prinesle več priznanj.
Monodrama La semplicita ingan-nata (Prevarana preprostost) pripoveduje o družbenem statusu žensk v Fur-laniji in Venetu v sedemnajstem stoletju, zlasti o prisilni izbiri samostanskega življenja za veliko hčera vodilnih družin, ki so tako prihranile plačilo visoke dote, kakršno so velevali družinski prestiž ali dekletova morebitna telesna hiba in ne ravno spravljiv značaj. V tem okviru spregovori tudi o poskusu vi-demskih klaris, da bi kljub zaostritvi cerkvenih predpisov po tridentinskem koncilu ustvarile in ohranile oazo omike, kar jim je ob pomoči svojih vplivnih družin tudi dolga leta uspevalo kljub procesu zaradi herezije, a na koncu so cerkvene oblasti samostan vendarle
v;
Marta Cuscuna s svojimi »nunami«
ukinile in redovnice razposlale v druge med sabo oddaljene kraje. Besedilo predstave, ki ga je spisala Marta Cus-cuna sama, sloni na zgodovinskem eseju Giovanne Paolin Lo spazio del silen-zio in na pričevanju redovnice Arcan-gele Tarabotti, ki je živela v letih 1604 in 1652.
Predstava sloni zlasti na veliki komunikativnosti Marte Cuscuna, ki ves čas uspešno veže oddaljeno preteklost in današnje dni ter brez težav in z izredno jasnostjo prehaja iz enega lika v
valni sistem, in to na vseh stopnjah, tudi univerzitetni«.
Zelo dragocen je kratek, vendar izčrpen zgodovinski ekskursus, ki ga je v sklopu uvoda pripravila Marta Verginella in ki se začenja z ugotovitvijo, da so »pravne standarde in norme od antike do konca 19. stoletja določali moški«. V tem okviru je še posebej zanimiv pregled, ki ga avtorica namenja Sloveniji. Globok razmislek zaslužijo sklepne ugotovitve: če je bil, kot je bil, na ravni pravic žensk dosežen zaznaven razvoj, ni nikjer zagotovitve, da niso mogoči zasuki v škodo enakopravnosti žensk. Manj verjetno je, pravi Verginella, da bi do tovrstnih zakonskih zasukov prišlo v okolju, v katerem evropski pravni standardi zagotavljajo enakopravnost med spoloma. Pa vendar ... Upoštevati je treba še obstoječo mizogino logiko izključevanja in diskriminacije do žensk. V bližnji bodočnosti pa bo treba po vsej verjetnosti računati še na posledice dolge gospodarske in finančne krize. Kot ob zaključku ugotavlja Marta Verginella, je bil na ravni pravic žensk v času dosežen velik napredek. Vendar opozarja na »krhkost evolucijske logike, ki se hrani z dvoumji in dopušča, da se dosežene pravice in normativni standardi lahko porušijo«. In še omenja staro resnico o razkoraku med normami in prakso. Skratka, norme so, niso vselej najboljše, predvsem pa jih je treba upoštevati in izvajati. In tudi če je bilo zapisano »črno na belo«, ni nujno za vedno. Pravice žensk so bile, so in verjetno še dolgo bodo zelo občutljiva tema. Vredna pozornosti. Vseh. Ne samo žensk. (bip)
IZOLA - Pregled
Slovenski
animiran
film
Izola bo po nekajletnem premoru ponovno gostila pregled slovenskega kratkega animiranega filma. Celostno tovrstna produkcija ni bila predstavljena vse od leta 2006, z Revijo slovenskega animiranega filma bosta to vrzel zapolnila Društvo slovenskega animiranega filma in Art kino Odeon Izola, kjer bodo danes in jutri zavrteli več kot 60 filmov. S tem bo društvo izpolnilo enega od svojih ciljev - obuditi nacionalni festival animacije, saj od zadnje, bienalne Izolanime - Festivala slovenske animacije mineva že osmo leto. V dveh dneh bo mogoče videti produkcijo, nastalo od leta 2006 do danes.
Kot je povedal predsednik društva Matija Šturm, so skušali zaobjeti čim širši segment animiranih filmov. Izbor več kot 60 najboljših slovenskih animiranih filmov so razporedili v dva programa profesionalnih filmov, program študentskih in dijaških animacij, panoramo, dva programa za zaključene šolske skupine ter družinski program.
Na ogled bo tudi retrospektiva filmov Črta Škodlarja, ki mu je društvo dodelilo prvo stanovsko nagrado, nagrado Saša Dobrile za življenjsko delo na področju animiranega filma. Podelili mu jo bodo ob odprtju festivala, nocoj ob 20. uri, za njegov pionirski in avantgardni pristop k tovrstnemu filmu v Sloveniji.
Rok Govednik iz društva je prepričan, da bo revija stičišče večine trenutnih ustvarjalcev animiranih filmov, producentov in drugih sodelavcev - na njej pričakujejo okoli 60 gostov, in da bo brbotala od novih idej. V spremljevalnem delu bo predstavila nekaj hrvaških in domačih filmskih produkcij, pri okrogli mizi bo govor o stanju in prihodnosti slovenskega animiranega filma. (STA)
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
drugega, poleg tega mojstrsko animira skupino lutk, ki predstavljajo nune kot jato ptic, čepečih tesno skupaj na železni ograji, in na drugi strani grozečega inkvizitorja škofovega vikarja. Martina sporočilna nota jasno pride do gledalca, ki vrh vsega spozna manj znano plat tukajšnje zgodovine.
Po predstavi v torek so se gledalci lahko z Marto Cuscuna in zgodovinarko Giovanno Paolin pogovarjali o nastanku predstave in o njenem zgodovinskem ozadju. (bov)
New Crown
Wolfmother
Hard rock, garage Samozaložba, 2014 Ocena: ★★★★★★★
New Crown, nova plošča avstralske hard rock skupine Wolfmother, je izšla pred dvema tednoma. 23. marca je namreč bend predstavil album na znanem spletnem glasbenem portalu Bandcamp, na katerem lahko ploščku še danes brezplačno prisluhnite (http://wolfmother.bandcamp.com/album/new-crown).
Na tretjo ploščo avstralskih rokerjev so morali oboževalci čakati dolgih pet let, saj je prejšnji album Cosmic Egg izšel leta 2009. V teh petih letih se je zasedba razpustila vsaj petintridesetkrat, »zaslugo« za to pa si prav gotovo zasluži pevec in lider benda Andrew Stockdale. Skoraj štiridesetletni Stockdale je nedvomno dober glasbenik, priznati je treba, da ga je narava obdarila z izrednim vokalom, s svojo zasedbo pa ravna kot najhujši diktatorji ... a pustimo to. Danes sestavljajo bend Wolfmother pevec, kitarist in glavni avtor Andrew Stockdale, basist in pianist Ian Peres ter bobnar Vin Steele. Fantje so nov plošček New Crown izdali v samozaložbi, potem ko se je Stockdale naveličal kreganja z glasbeno založbo (ali obratno?). Album ponuja deset komadov, traja pa malo več kot štirideset minut. Glasbena kritika je dokaj stroga do novega izdelka avstralskega benda. Resnici na ljubo plošča ni izredna, vtis imam, da so se Stockdale in tovariši malo prenaglili - lahko bi malo počakali in nekatere pesmi posneli drugače, najbrž boljše. Tu mislim na primer na komade, v katerih Stockdale pretirano uporablja posebne vokalne efekte. Plošča pa vseeno ni za v smeti! Prijetno presenečata hiter garage komad Feelings in ravno tako poskočna She Got It, ki spominja na uspešnice švedske garage-punk zasedbe The Hives. Bolj tipičen Wolfmother komad je daljša My Tangerine Dream, dobra pa je tudi psihedelična stoner pesem, ki daje albumu ime, New Crown. Podobna starejšim skladbam sta tudi uvodna How Many Times in petminut-na Radio, medtem ko je komad I Ain't Got No gotovo glasbeni poklon angleškim legendam Rolling Stones.
/
ITALIJA, SVET
Petek, 11. aprila 2014
1 1
ITALIJA - Na obravnavi o prestajanju kazni Silvia Berlusconija
Javni tožilec pristal na družbenokoristna dela
Sodišče bo sprejelo dokončen sklep v naslednjih dneh tednih
Silvio Berlusconi naj bi
družbenokoristna dela opravil v ustanovi za invalide
ansa
UKRAJINA - Kijev za pomilostitev separatistov
Rasmussen posvaril Rusijo, Putin pa pisal voditeljem EU zaradi
ukrajinskega dolga
PRAGA, MOSKVA - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je včeraj Rusijo posvaril pred novim nameščanjem vojakov ob meji z Ukrajino. "Moje sporočilo za Rusijo iz Prage je: imate izbiro," je po pogovorih s češkim premierom Bohuslavom So-botko v Pragi dejal Rasmussen.
Ob tem je opozoril, da bi v primeru vdora ruske vojske v Ukrajino prišlo do mednarodne izolacije Rusije in ostrih gospodarskih sankcij. Po besedah generalnega sekretarja Nata za zdaj ni govora o morebitnem vojaškem posredovanju zavezništva v Ukrajini. "Poudariti moram, da obstaja razlika med članstvom in nečlanstvom v zavezništvu," je poudaril. Dodal je še, da Rusija skuša Ukrajini z nasiljem vsiliti svoje ideje, med drugim o federalni in nevtralni državi. "To je odločitev, ki jo lahko sprejme le Ukrajina kot suverena država," je dejal Rasmussen. Argu-
Anders Fogh Rasmussen
MILAN - Milansko sodišče bo odločitev o alternativnem prestajanju kazni za nekdanjega premiera Silvia Berlusconija sprejelo v prihodnjih dveh tednih. Kot prvi morebitni datum je omenjen 15. april, najkasneje pa naj bi bila odločitev sprejeta v 15 dneh.
Pred milanskim sodiščem se je včeraj popoldan odvijala obravnava v omenjenem primeru, ki je trajala uro in pol. Sodišče mora odločiti, ali bo nekdanji predsednik vlade enoletno zaporno kazen zaradi utaje davkov v primeru Mediaset lahko odslužil z družbenokoristnimi deli. Sodišče ga je resnici na ljubo obsodilo na štiri leta zapora, vendar zaradi amnestije mu treh let ne bo treba odsedeti. Zaradi obsodbe je Berlusconi že lani jeseni izgubil sedež v senatu, kasacijsko sodišče pa mu je potem vedno zaradi primera Mediaset določilo še dve leti prepovedi opravljanja javnih funkcij.
Tožilstvo se je včeraj izreklo za to, da bi Berlusconi namesto hišnega zapora kazen prestal z družbenokoristnimi deli. Zahtevo za tovrstno prestajanje kazni je sodišču predložila že Berlusconijeva obramba. Mnenje tožilstva za sodišče ni obvezujoče. Odločitev bo sodišče objavilo prek
sporočila za javnost, je ob koncu obravnave dejal predsednik sodišča Pasquale No-bile de Santis.
77-letni Berlusconi na obravnavi ni bil prisoten. Njegovi odvetniki so zahtevali, da bi Berlusconi družbenokoristna dela opravil v ustanovi za invalide. V primeru, da bo sodišče ugodilo tako zahtevi obrambe kot mnenju tožilstva, bi lahko enoletni hišni zapor Berlusconiju skrajšali na 45 dni družbenokoristnih del. Bivši premier bi dejansko opravljal družbenokoristna dela pol dneva na teden, sicer bi se smel prosto gibati od 6. do 23. ure po deželi, v kateri ima stalno bivališče. Za vsako potovanje izven dežele bi moral dobiti posebno dovoljenje pristojne sodne oblasti.
Predstavnica stranke Naprej, Italija Michaela Biancofiore je pozitivno ocenila stališče javnega tožilca, Giovanni Toti, Mariastella Gelmini, Renato Brunetta in drugi predstavniki stranke pa so poudarili, da bi moralo sodišče Belusconiju omogočiti vsaj polno nastopanje v volilni kampanji. Premier Matteo Renzi se v zadevo ni hotel vtikati, češ da sodi v pristojnost pravosodja, ni pa izključil možnosti, da bi se z Berlusconijem še srečal za reševanje problemov, povezanih s programom reform.
PREISKAVE - Korupcija v zdravstvu
Formigoniju zasegli 49 milijonov evrov
MILAN - Milanski sodnik za predhodne preiskave Paolo Guidi je včeraj na predlog javnih tožilcev dal preventivno zaseči nepremičnine in premičnine v skupni vrednosti 49 milijonov evrov, ki so v lasti ali delni lasti senatorja Roberta Formigonija iz vrst Nove desne sredine. Ta je namreč obtožen, da je svoj čas kot predsednik deželne vlade Lombardije nezakonito favoriziral bolnišnico San Raffaele in fundacijo Maugeri v zameno za denar in druge usluge. Sodišče je v minulih mesecih dalo podobno preventivno zaseči nepremičnine in premičnine v vrednosti 53 milijonov evrov poslovneža Pierangela Daccoja. V doglednem času bi namreč morali obema soditi zaradi korupcije in združevanja v zločinske namene.
Roberto Formigoni
ansa
Formigoni je v odzivu zanikal, da bi imel nepremičnine in premičnine v vrednosti 49 milijonov evrov. Še zlasti pa je demantiral, da bi bil lastnik vile v kraju Arzachena na Sardiniji, ki naj bi bila med zaseženimi nepremičninami.
ansa
ment Rusije, da želi zaščititi Ruse v Ukrajini, pa je označil za izgovor.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je včeraj poslal pismo voditeljem EU, v katerem je izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi ukrajinskega dolga za ruski plin. Ob tem je posvaril, da bi to lahko vplivalo tudi na dobavo plina Evropi, je sporočil Putinov tiskovni predstavnik.
Kot je dejal Dmitrij Peskov, pismo, ki ga je Putin poslal po sredini seji vlade, vsebuje vrsto predlogov za rešitev nastale situacije. Njihov cilj je sprejetje nujnih ukrepov, drugih podrobnosti pa Peskov ni navedel. Po njegovih besedah je Putin predlagal "mehanizme dialoga za nujno razpravo o situaciji". "Zapletene razmere bi seveda lahko negativno vplivale na dobavo ruskega plina preko Ukrajine," je še dejal Peskov.
Putin je v sredo opozoril Ukrajino, da bi Rusija lahko začela zahtevati vnaprejšnje plačilo za svoj plin. Ukrajina ruskemu energetskemu velikanu Gazpromu dolguje 2,2 milijarde dolarjev. Dodal je, da je čudno, da države EU, ki podpirajo nove oblasti v Kijevu, ne naredijo nič v podporo Ukrajini. "Tak položaj ne more trajati večno," je dejal Putin. Gazprom je v začetku meseca za več kot tretjino zvišal ceno plina za Ukrajino, ki mora zdaj plačevati 485 dolarjev za 1000 kubičnih metrov, kar je največ med vsemi Gazpromovimi strankami v Evropi.
Začasni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov pa je včeraj obljubil, da bodo proruski separatisti, ki živijo na vzhodu Ukrajine, pomiloščeni, če bodo položili orožje in zapustili javne ustanove, ki jih zasedajo. (STA)
SREBRENICA - Genocid
Nizozemska bo plačala odškodnino svojcem treh žrtev
HAAG - Nizozemsko obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da bo plačalo po 20.000 evrov odškodnine sorodnikom treh Bošnjakov, ki so jih leta 1995 ubili bosanski Srbi, potem ko so jih modre čelade izgnale iz Srebrenice. Nizozemsko sodišče je lani sprejelo zgodovinsko sodbo, da je nizozemska država odgovorna za njihovo smrt. Nizozemska vlada je morala tako prva prevzeti odgovornost za dejanja mirovnikov, ki so delovali pod mandatom ZN.
Odškodnina je za psihične bolečine, ki so jih utrpeli štirje sorodniki ubitih moških, možno pa bo tudi izplačilo odškodnine za gmotno škodo, kot je izguba zaslužka zaradi smrti bližnjih. Odškodnino bo prejel nekdanji prevajalec ZN Hasan Nuhanovic, ki so mu bosanski Srbi ubili očeta, mater in brata, ko so jih nizozemski mirovniki izgnali iz Srebrenice. Po 20.000 evrov bodo prejeli vdova, sin in hči električarja v bazi ZN Riza Mustafica, ki so ga ubili bosanski Srbi.
Srebrenica je bila med vojno v BiH varovano območje ZN, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov. Vojska bosanskih Srbov je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave dva dni kasneje so srbske sile skoraj 8000 moških in fantov naložile na tovornjake, jih odpeljale in usmrtile, njihova trupla pa so odvrgle v skupna grobišča po širši okolici. (STA)
GRČIJA - K sreči ni bilo žrtev
Pred centralno banko eksplodiral avtomobil bomba
ATENE - Pred stavbo grške centralne banke v Atenah je včeraj zjutraj eksplodiral avtomobil bomba, k sreči pa ni bil nihče poškodovan. Avtomobil je bil parkiran na pločniku pred stavbo centralne banke, eksplodiral pa je nekaj pred 6. uro po lokalnem času. Kot je sporočila policija, je bil avtomobil ukraden, vanj pa so napadalci naložili za približno 75 kilogramov eksploziva. Uro pred pred napadom sta bila sicer o podstavljeni bombi po telefonu opozorjena spletni portal Zugla in časnik Efimerida ton Sin-dakton. Policija je lahko zato še pravočasno ukrepala in zavarovala območje. Do eksplozije je sicer prišlo le dan pred napovedanim obiskom nemške kanclerke Angele Merkel v Atenah.
Grčija se po štirih letih vrača na finančne trge
ATENE - Grčija se je včeraj prvič po vstopu v program mednarodne finančne pomoči pred štirimi leti vrnila na finančne trge z izdajo dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Z izdajo petletnih obveznic po 4,75-odstotni letni obrestni meri je zbrala tri milijarde evrov.
Grško ministrstvo za finance se je pohvalilo, da je bilo povpraševanje zelo močno, tuji vlagatelji pa so oddali 90 odstotkov vseh naročil. Grčija je tako zbrala pol milijarde evrov več od načrtov. Koliko bo dejansko končna cena zadolževanja, še ni povsem znano. Letni kupon je 4,75 odstotka, ni pa še povsem jasno, koliko bo končna cena obveznice pod nominalno vrednostjo. Analitiki so med izdajo ocenjevali, da se bo zahtevana donosnost gibala okoli petih odstotkov. "Kar koli je pod 5,3 odstotka, je za nas super," pravijo na finančnem ministrstvu.
ZN napotili mirovne sile v Srednjeafriško republiko
NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je včeraj v New Yorku soglasno sprejel resolucijo o napotitvi modrih čelad v Srednjeafriško republiko. ZN naj bi v to afriško državo napotili 10.000 vojakov in 1800 policistov, kar bo ena največjih mirovnih misij. Te naj bi v državo prispele septembra. V Srednjeafri-ški republiki, ki velja za eno najrevnejših držav sveta, je po državnem udaru muslimanskih upornikov pred letom dni izbruhnilo nasilje.
Zožili območje iskanja ostankov pogrešanega letala
PERTH - Preiskovalci, ki v južnem Indijskem oceanu iščejo ostanke pogrešanega malezijskega letala, so po novih domnevnih signalih črnih skrinjic letala močno zožili območje iskanja. S tem so vzbudili upanje, da bodo kmalu našli razbitine izginulega letala. Včeraj so sicer zaznali že peti signal črne skrinjice, kar preiskovalce navdaja z optimizmom. Kot so sporočile pristojne avstralske oblasti, je najnovejši signal včeraj popoldne po krajevnem času zaznalo avstralsko vojaško letalo, ki je v morje spustilo več deset boj s sonarjem. Signali so preiskovalce navdali z optimizmom, jih bodo pa ponoči še preučili. (STA)
212 Četrtek, 10. aprila 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
doberdob - Dogovor v vidiku upravnih volitev
Z odpovedjo simbolom se občanska lista širi
Z odpovedjo strankarskim simbolom se v vidiku majskih upravnih volitev širi občanska Lista za Doberdob. Med njenimi kandidati za občinski svet bo tudi Marco Fran-dolic, sicer član pokrajinskega vodstva Severne lige. Zanj so v Doberdobu pričakovali, da se bo volivcem predstavil kot županski kandidat »ligaške« liste, na koncu pa do tega ne bo prišlo. »Naša občanska lista nima strankarskih simbolov. Vanjo pristopa Marco Fran-dolic kot domačin in občan, ne kot pripadnik Severne lige. To je tudi sam podpisal in zato smo ga sprejeli,« pojasnjuje županski kandidat Liste za Doberdob, 56-letni Aldo Jarc, in poudarja, da večina kandidatov za občinski svet nima strankarskih izkaznic. »Z izjemo mene, Marka Jarca in Daria Bertinazzija, ki smo člani Slovenske skupnosti, ter Marca Frandolica ostali kandidati niso vpisani v nobeno stranko,« poudarja Aldo Jarc in pojasnjuje, da so na listi tudi levičarsko opredeljeni domačini, ki so prepričani, da potrebuje doberdobska občina nove prijeme. »Pripravljeni smo nadaljevati z delom prejšnje občinske uprave, hkrati hočemo uvesti nekaj novosti. Med prioritete uvrščamo skrb za jezero, ki ga dušijo neavtohtone rastline; o jezeru se je doslej veliko govorilo, naredilo pa malo. Drugače nameravamo ravnati tudi, kar se tiče javnih del. Po našem mnenju je treba biti na gradbišču osebno prisotni in skrbno nadzorovati potek del - podobno kot med gradnjo hiše, ko moraš redno preverjati, kako poteka gradnja,« poudarja Aldo Jarc in napoveduje, da med volilno kampanjo ne želi osebnih napadov in prerekanja. »Ljudje me
poznajo; upam, da me bodo volili, ker me cenijo, in da se ne bodo spotikali ob strankarsko pripadnost,« poudarja Jarc, medtem ko Marco Frandolic pojasnjuje, da je prihodnost občine pomembnejša od ideoloških razprtij. »Dokazati moramo, da se lahko marsikaj naredi, če si ljudje želijo sodelovanja,« poudarja Frandolic.
doberdob - Občinska enotnost
Na kandidatni listi prednjačijo mladi
Županski
kandidat Občinske enotnosti Fabio Vizintin (zgoraj) in doberdobsko županstvo (levo)
bumbaca
Doberdobska Občinska enotnost je sestavila svojo kandidatno listo v vidiku majskih upravnih volitev. Kot je mlad županski kandidat - 33-letni Fabio Vizintin, so ravno tako mladi in polni navdušenja tudi kandidati za občinski svet. Najstarejši med njimi je 53-letni Edvard Gergolet, ostali pa so večinoma stari trideset, štirideset let, nekateri so tudi mlajši. Poleg že omenjenega Edvarda Gergola so na listi še Zora Černic, Aleksandro Devetak, Andrej Ferfolja, Romina Ferfolja, Nataša Frandolic, Manuela Gergolet, Jessica Jarc, Katiusa Kosic, Damjan Nacini, Robert Peric in Valentina Sivec.
»V prihodnjih dneh bomo zbirali podpise za vložitev kandidatne liste, prihodnji teden pa bomo pripravili program volilnih shodov in javnih srečanj, med katerimi bomo volivcem in volivkam predstavili svoj smernice in zamisli,« pojasnjuje Fabio Vizintin, ki se je skupaj s svojo ekipo kandidatov za občinski svet že lotil priprave volilnega programa. »Izkoriščati bo treba evropske sklade in ovrednotiti tradicionalne gospodarske dejavnosti; posebno pozornost si seveda zaslužijo tudi sociala, energetsko varčevanje, Doberdobsko jezero in sploh naš naravni rezervat,« napoveduje nekatere teme iz svojega programa županski kandidat Občinske enotnosti Fabio Vizintin.
Čeprav se volilna kampanja šele začenja, se je Aldo Jarc v torek srečal z deželno odbornico za okolje Saro Vito, ki je obiskala Doberdob v spremstvu podpredsednice pokrajine Mare Černic. Predmet pogovorov sta bila zlasti kamnolom pri Devetakih ter naravni rezervat Doberdobskega in Prelosne-ga jezera. (dr)
ronke - Pokrajinski kongres UILM
Za podizvajalska podjetja je potreben strožji nadzor
»Od leta 2008 dalje se ukvarjamo samo z reševanjem in zapiranjem tovarn«
štarancan - Občinski svet zadnjič zasedal
V občinskem statutu tudi želja po združitvi s sosedi
Med zadnjim zasedanjem občinskega sveta pred majskimi upravnimi volitvami so v Štarancanu odobrili nov občinski statut. Vanj so vključili nekaj splošnih principov, ki med drugim zadevajo enakost med spoloma in zagotavljanje enakih pravic vsem občanom. V statutu so po novem tudi politične smernice, ki zadevajo združevanje občin, saj si v Štarancanu prizadevajo za ustanovitev skupne občine z Ronkami in Tržičem. »Gre za nov korak v smeri združitve štarancanske, trži-ške in ronške občine, potem ko je pred nedavnim naš občinski svet izglasoval dve resoluciji s to vsebino,« pojasnjuje štarancanski župan Lorenzo Presot, ki je prepričan zagovornik združitve treh sosednjih občine. »V teku je razprava o reformi krajevnih uprav, na podlagi katere bodo imele občine v prihodnjih letih še več odgovornosti, zaradi tega sem prepričan, da je napočil skrajni čas
za trezen razmislek o združitvi treh sosednjih občin, kar bi omogočilo trži-škemu mestnemu okrožju, da se uspešneje spopade z novimi izzivi in v prvi vrsti z negativnimi učinki splošne gospodarske krize,« poudarja Lorenzo Presot, ki je prepričan, da bi združitev treh občine koristila celemu tržiškemu mestnemu okrožju. »Iz Štarancana pozivamo sosednji občini, naj se odpovesta starim kampanilizmom, ki niso nikakor več aktualni, in naj se odločita za čimprejšnjo vzpostavitev sodelovanja,« poudarja Presot.
Predlog o združitvi treh sosednjih občin ima največ nasprotnikov v Ron-kah, kjer se nočejo odpovedati svoji upravni samostojnosti; drugače je seveda Tržiču, ki bi z združitvijo s Šta-rancanom in Ronkami postal večji od Gorice in zaradi prisotnosti ladjedelnice in drugih industrijskih obratov tudi gospodarsko močnejši.
»Goriški kovinarski sektor je še vedno v hudi krizi. Od leta 2008 do današnjih dni se skupaj s sindikatoma FIOM in FIM ukvarjamo edino z reševanjem in zapiranjem tovarn.« Da so kovinarska podjetja iz goriške pokrajine v hudi krizi, opozarja pokrajinski tajnik sindikata UILM Luca Furlan. Po njegovih besedah je treba na državni ravni čim prej sprejeti reforme, ki bi podjetjem pomagala iz krize in ki bi delavcem zagotovile večjo zaščito. Furlan je o težavah kovinarskih podjetij iz goriške pokrajine spregovoril na včerajšnjem pokrajinskem kongresu sindikata UILM v Selcah, na katerem je opozoril, da je kriza prizadela večji del tovarn in industrijskih obratov. Podjetje Eaton iz Tržiča je lani odslovilo polovico zaposlenih, družba Beraud je propadla, tovarno Zincol so zaprli. Podjetje Ansaldo je prevzela japonska družba Nidec, ki po odslovitvi 150 delavcev trdi, da je še vedno 120 delavcev preveč. Po Furlanovih besedah je v bistvu izgubljenih še 180 mest iz tovarne De Rigo v Ronkah, poleg tega pa je treba upoštevati še številna obrtniška podjetja, ki imajo od 15 do sto zaposlenih in so bila prisiljena zapreti ali pa krepko zmanjšati svojo proizvodnjo.
Veliko težav povzroča tudi poseganje po podizvajalskih podjetjih, ki svoje storitve ponujajo po izredno nizki ceni, potem pa izkoriščajo delavce. Furlan je opozoril, da je največ podiz-vajalskih podjetij v tržiški ladjedelnici Fincantieri, kjer je bilo ravno v zadnjih časih nekaj primerov izkoriščanja delavcev. Po mnenju sindikalista bi bilo treba prisiliti podizvajalska podjetja, ki si zagotovijo nov posel, da zaposlijo delavce, ki so z njihovim prihodom izgubili delo. Furlan poudarja, da sta se v našo pokrajino priselili podjetji Man-giarotti in Cimolai, vendar nista zaposlili tukajšnjih delavcev. »Prepričani smo, da bi morala podjetja po priselitvi v naše kraje zaposliti krajevno delovno silo, saj bi se le tako znižala visoka stopnja brezposelnosti,« poudarja Furaln in pojasnjuje, da ne gre pozabiti niti na težave obrtniškega sektorja. »V zadnjih štirih letih smo med obrtniki izgubili toliko delovnih mest, kolikor jih imamo v ladjedelnici Fin-cantieri,« je poudaril Furlan, ki zaradi tega napoveduje, da si bo sindikat UILM še naprej prizadeval za zaščito delavskih pravic in za znižanje davčnega pritiska, ki toliko težav povzroča tudi družinam.
gorica - Danes
Po mestu štafeta, na gradu spomin
Goriški združenji partizanov VZP-ANPI in AVL se bosta danes, ob 70. obletnici ustrelitve italijanskih in slovenskih partizanov in antifašistov na goriškem gradu in ob 50. obletnici postavitve spominske plošče, poklonili žrtvam nacifašističnega okupatorja, ki je Gorico in ostale dele današnje dežele Furlanije Julijske krajine, skupaj z bližnjimi področji, vključil v Jadransko Primor-je - Adriatisches Küstenland - v okviru nacističnega Tretjega rajha. Slovesnost se bo začela ob 19. uri pred mestnim zaporom s polaganjem venca in recitacijo. Štafeta s palico, v kateri je prepis zadnjega pisma enega od ustreljenih, bo šla najprej do Travnika - ob 19.30, kjer je bilo v stavbi prefektu-re sodišče nemške vojske, nato skozi Raštel do vzpona na grad ter skozi Leopoldova vrata do platnenega šotora, pod katerim bo ob 20. uri osrednji dogodek. Pozdravili bodo predstavniki goriške občine, pokrajine in ZZB NOB iz Nove Gorice, govornika pa bosta pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan in predsednik mestne sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič; za blagoslov bo poskrbel duhovnik Alberto De Na-dai, pel bo gabrski zbor Skala.
Od decembra 1943 do polovice aprila 1945 so nacisti na goriškem gradu ustrelili preko 50 italijanskih in slovenskih partizanov in anti-fašistov, ki so jih zajeli med vojaškimi pregoni ali zaradi izdaj. Po zaprtju v zapor v Ulici Barzellini, kjer so jih zasliševali in mučili, jim je sodilo poveljstvo nemške vojske za Goriško, katerega sedež je bil na prefekturi. Na praznik osvoboditve 25. aprila 1964 jim je goriška občinska uprava postavila dve spominski plošči: eno ob vhodu v zapor, drugo na spodnjem dvorišču goriškega gradu. Kot velja za ploščo na Južni železniški postaji, na nobeni od dveh grajskih ploščah ni zabeleženo, da so žrtve bili pripadniki partizanskih sil in antifašisti, kot tudi, da so njihovi krvniki bili naci-fašisti. Kljub temu je tedanji župan Franco Gallarotti proslavil odporniško gibanje in svoj proglas v zvezi z njim poslal 4500 študentom vseh goriških šol. Postavitvi plošč so prisostvovali vsi predstavniki oblasti v Gorici, od prefekta do predsednika pokrajine, častnega voda italijanske vojske, karabinjerjev, sil javnega reda, civilnih in vojaških združenj.
Plošča je vgrajena v zid severne stene gradu, ob kateri so streljali obsojence. Tja so kasneje postavili šotor, kjer so do pred nekaj leti potekali raznorazni kulturni dogodki. Za namestitev šotora so morali požagati veliko staro platano, h kateri so krvniki privezali obsojence, ki zaradi mučenja niso uspeli stati na nogah. Vsem so prekrili oči in v višino srca namestili bel papirnat list, s katerim so označili tarčo za ciljanje. Po ustrelitvi so pustili, da so izkrvaveli, zato da niso pustili sledov, ko so jih s kamioni vozili na pokopališča.
Kraji pokopov niso bili nikoli označeni. Natančnega števila ustreljenih še danes ne poznamo. Po navedbah kapucinskega redovnika Ermacorja delle Vedove, ki jim je v zaporu dal odvezo, preden so jih odvedli na morišče, jih je bilo preko 50, vendar znana so imena le 26 izmed njih. Iz zapora v Ulici Barzellini so vozili obsojence tudi na strelišče v Panovec in na Trnovo, tako da se število umorjenih partizanov in antifašistov giblje med 110 in 120.
Goriški grad
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 10. aprila 2014
13
obarvale nastop štiriročno pianistov Petre Godnič in Daniela Liuta. Pianistki Rada Vi-žintin in Tina Jarc pa sta se vživeli v duhovito Deklevovo skladbo Klepetulje. Srečanje komornih skupin je vedno priložnost za iskanje izzivov izven klasičnih programom, na primer z boogijem kitaristov Matevža Eleršiča in Mete Skočaj ali s cuca-
gorica - Oživljajo združenje iz leta 1988
sovodnje - Srečanje komornih skupin
Pomladi izrekli dobrodošlico z »bonbončki«
Srečanje komornih skupin Glasbene matice je nastalo pred sedmimi leti, da bi povezovalo učence iz goriške, tržaške in vi-demske pokrajine, da bi spodbudilo komorno glasbeno udejstvovanje in da bi z večjim, vsakoletnim dogodkom ovrednotilo dejavnost goriškega oddelka šole. Letošnje srečanje je potekalo v sredo v sovo-denjskem Kulturnem domu.
Komorna igra je dodana vrednost, neobvezno, a bistveno dopolnilo rednemu, individualnemu pouku, je v svojem pozdravnem nagovoru povedala predsednica Glasbene matice Nataša Paulin. Dodala je tudi, da je ta priložnost spodbuda tako za profesorje kot za učence, ki za to priložnost iščejo nove in neobičajne partitu-re, da bi presenetili občinstvo tudi z različnimi glasbenimi zvrstmi. Predsednica se je spomnila tudi zaprtja italijanske glasbene šole mesta Gorica, ki je sodelovala pri lanski izvedbi revije. Letos ni bilo zunanjih gostov, igrali pa so, po tradiciji, učenci iz treh pokrajin.
Revija »Z glasbo v pomlad« se predstavlja kot škatla bombončkov, saj gre za zaporedje kratkih točk, ki odražajo svobodne programske izbire. Nasmejana, osemčlanska skupina kitar iz goriške šole je odprla program, solo pa je na kitaro zaigral Jaša Primožič, ki gleda onkraj meja klasične kitare, nakar so pisane cirkuške note
gorica - Danes
AnciExpo v gledališču in po mestu
Gorica bo danes gostila prvi dogodek v vidiku svetovnega razstavišča Expo, ki bo prihodnje leto v Milanu. Združenje italijanskih občin AN-CI prireja namreč dvajset dogodkov, enega na deželo, za promocijo tipičnih krajevnih proizvodov. V goriškem gledališču Verdi bo danes z začetkom ob 9.15 posvet o hrani in zdravju, na katerem bo govoril tudi predsednik zveze ANCI, sicer turinski župan Pie-ro Fassino. Udeležili se ga bodo še predsednik deželnega sveta Franco Ia-cop ter župani iz Gorice, Gradišča, Krmina, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe; popoldne bo v palači De Gras-sa predavanje o športu in prehrani, na katerem bodo besedo imeli Valerio Bertotto, Chiara Calligaris in Nejc Zni-darčič.
Z današnjim dnem in do nedelje pa bo živo predvsem na mestnih ulicah. Na Verdijevem korzu, v Ljudskem vrtu in v nekdanji trgovini Larise bodo ponujali vina, sadje in zelenjavo ter značilne proizvode z obeh strani meje. Spet bodo odprli tudi hišo Mischou v Raštelu, kjer bodo ponujali sir Mon-tasio, dimljen pršut iz Saurisa in druge furlanske dobrote, v bivši trgovini s hišno številko 27 pa bodo na voljo vipavska in kraška vina ter jedi, kot so prekmurska šunka, tolminski siri, gibanica in še marsikaj. V bivši železni-ni Krainer bodo gostinci združenja »Gorizia a tavola« pripravljali štruklje in njoke z goriško rožo, v trgovini Maximilian pa bodo na voljo slane sardine, siri in peneča vina. V trgovini Bot-tega del maiale bodo ponujali jedi z be-luši in s svinjskim mesom ter vina iz Dolenj in Doberdoba. Sodeloval bo tudi lokal XVI Secolo, kjer bodo ob jedeh ponujali še briška vina in obrtniško pivo. Tržnica domačih dobrot bo tudi pred novogoriško mestno hišo.
Občinstvo, ki je napolnilo sovodenjsko dvorano, je uvodoma pozdravila predsednica Glasbene matice Nataša Paulin (zgoraj), vendar glavno »besedo« so imeli mladi glasbeniki (desno)
bumbaca
racho simpatičnega tria, ki so ga sestavljali kitarista Kevin Cotič in Ivan Visintin ter pianist Daniel Liut. Ema Vitez, Lea Skočaj, Jacopo Vicenzini in Tina Jarc pa so se preizkusili v zlati komorni zasedbi godalnega kvarteta z izvedbo znamenitega Pachel-belovega Kanona. Z eklektično kombinacijo Bacha in Piazzolle sta harmonikarka
Ivana Kresevič in pianistka Tia Jurinčič pokazali smisel za sodelovanje s potrebno muzikaličnostjo. Za kanček francoskega filmskega šarma je poskrbel duo harmonik Mitja Tull-Riccardo Crucil iz Špetra, medtem ko je klavirski duo Jazz&Folk pristopil k madžarskemu plesu Johannesa Brahmsa. Solidno pripravljeni flavtistki Maja Devetak in Alexa Gherbassi sta zaključili revijo manjših skupin in sta prepustili oder najprej združenim učencem špetrske in tržaške šole harmonikarske skupine Špedol, ki so zaigrali ob zanesljivi podpori svojega profesorja Claudia Furlana. Špetrska skupina G2 pa se je soočila z žlahtnim jazzovskim svetom in se je tokrat predstavila s skladbo Theloniousa Monka.
Revijo je v pristnem pop duhu sklenila goriška skupina, ki je nastopila s Quaggiato-vo priredbo popevke, ki jo je Max Gazze predstavil na lanskem sanremskem festivalu, pri kateri je »pevsko« vlogo prevzela flavtistka.
Srečanje komornih skupin je vedno živahna prireditev, ki terja od profesorjev tudi fizični napor, saj je treba po vsakem nastopu pospravljati ter postavljati stole in stojala za vedno različne zasedbe, medtem ko v zakulisju kar mrgoli mladih glasbenikov, ki nestrpno čakajo na nastop in radovedno pokukajo izza zavese, če so sorodniki v dvorani. Tokrat je bilo žal precej živahno tudi med publiko, kar zagotovo ni pomagalo izvajalcem pri potrebni zbranosti. (rop)
Gostinci za skupno mizo
Stavijo na kakovost in tipične jedi - Do nedelje bodo v nekdanji trgovini Krainer ponujali AnciExpo jedilnik
V gostilni Primožič v Gorici so predstavili nove pobude združenja gostincev »Gorizia a tavola -Gorica pri mizi«. Združenje so ustanovili že leta 1988, po navedbah gostincev pa zatem ni nikoli zaživelo, vsaj ne v načrtovanih zasnovah. Sodobnejši pogledi in želja po kvalitetnejši ponudbi so danes gostince spodbudili, da pobudi dajo novega zagona. K združenju je pristopilo štirinajst gostinskih lokalov iz goriške občine, podporo pa so našli tudi v občinski upravi in pri Trgovinski zbornici. Na predstavitvi združenja je dobrodošlico izrekla gostiteljica Vesna Primožič, nakar je predstavnica združenja Michela Fabbro iznesla okvirni program, ki so ga gostinci izdelali v zadnjih mesecih. Poudarila je vedno tesnejše sodelovanje med skupino goriških gostincev, ki so se v zadnjih mesecih in ob posebnih priložnostih predstavili javnosti z usklajenimi jedilniki. Prav na podlagi dosedanjih uspešnih nastopov se je porodilo novo navdušenje, ki ga gostinci hočejo izkoristiti za nove podvige.
Nova skupna pobuda sodelujočih gostincev bo že danes, ko bodo goriške specialitete predstavili v bivši trgovini Krainer v Raštelu. Istočasno bodo svoje dobrote pripravljali tudi v matičnih gostilnah in restavracijah. Gostom bodo ponudili krožnik An-ciexpo. Na voljo bodo v testu pečen pršut in hren, frtalja iz zelišč, pince, salame, štruklji v vseh svojih izpeljankah in cmoki z goriško rožo. Praznik okusov bo trajal do nedelje, 13. aprila. Na voljo bodo tudi siri s tržaškega Krasa in rebula z Oslavja. Krai-nerjeva hiša bo vse tri dni odprta od 11. do 24. ure.
Pobudo sta pozdravila tudi predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz in občinska od-bornica za trgovino Arianna Bellan. K pobudi so pristopili kmetija Brumat Carlo in gostinski lokali Al Sabotino, Ca' di Pieri, Ai tre soldi, Al falegname, Rosenbar, Valdirose, Al ponte del Calvario, Alla luna, Turri, Majda, Primožič in Vecia Gorizia. Od danes do nedelje bo mogoče nekaj jedi iz Anciexpo jedilnika okusiti tudi v nekaterih kavarnah. (vip)
Novo združenje gostincev
foto vip
gorica - V nekdanji Larisejevi trgovini
Avtohtoni užitki
Do nedelje briška vina, degustacije, glasba, razstave, kuharski prikazi in še marsikaj
Vrt s palmami kot nalašč za druženje
Privlačnost nekdanje Larisejeve trgovine kot kraja družabnosti neprestano narašča. Led so prebili ob Andrejevem sejmu, nakar so se obnesle prav vse dosedanje pobude v začasno odprtih prostorih na Verdijevem korzu. To daje veter v jadra uigrani ekipi Goričanov mlajše generacije, ki bodo prostore s »tropskim« vrtom vred spet odprli od danes do nedelje. Njihova pobuda Autoktona 2014 bo pristno goriški doprinos k promocijskemu dogodku AnciExpo, ki bo imel na Korzu enega izmed svojih prizorišč.
Vabljiva degustacijska ponudba v La-risejevih prostorih - k njihovi gostoljubnosti je prispevala tudi cvetličarka Urša -
bo odraz vseh sodelujočih, začenši s šte-verjansko Vinoteko, ki bo stregla vina z briških domačij Draga, Gradis'ciutta, Humar, Korsič, Mužič, Paraschos, Simon Kom-janc, Edi Skok, Terpin in Ivan Vogrič. Biolab bo svojo vegetarijansko ponudbo osredotočil na goriško rožo, priložnost pa bo izkoristil tudi za predstavitev letošnjega vege-festivala v grajskem okolju. Ponudnikom se bodo pridružili še proizvajalec pelinkovca Abuja, slaščičarna Il For-naio in Sirkovi s Subide. Užitki bodo zaob-jeli tudi sluh in vid: z glasbo bodo oživili postajo Radio Gorizia 1, jamarski klub Seppenhofer bo prikazal posnetke s svojih podzemeljskih podvigov, razstavo fo-
tografij bosta postavila tudi Luka in Elena Lavrenčič, začetnika Facebookove skupine »Sei goriziano se ...«; na njuno pobudo bodo razstavljene tudi majice in dresi goriških šampionov. Napovedujejo še udeležbo statistov v srednjeveških kostumih, v oblačilih avstro-ogrskega okusa ter uniformah iz prve in druge svetovne vojne, zato da bodo pričarali različna obdobja mestne preteklosti. Marsikaj se bo torej tam dogajalo vsak dan od 11. ure dalje; v programu dogodkov izstopajo zlasti kuharski prikazi (t.i. showcooking) v režiji eno-ga-stronomskega publicista Stefana Cosme. Takšen prikaz bo danes ob 17. uri, ob 18. uri bo sledil aperitiv »Autoktona«
14
1 0 Nedelja, 14. aprila 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA - Na Trnovsko-Banjški planoti
Zeliščna »industrija«
Zeliščni center Grgarske Ravne, ki je z delovanjem sicer začel že leta 2008 pod vodstvom novogoriškega Šolskega centra, te dni odpira vrata širši javnosti. Potem ko Šolski center projekta z lastnimi sredstvi po dobrih petih letih ni več zmogel voditi, bodo zeliščni center prevzeli konzorcijski partnerji: Zavod Potencial Institut, Fundacija BiT Planota, zavod Gost na Planoti, Šolski center in novogoriška mestna občina, ki je za obnovo zgornjega nadstropja centra samo lani namenila 100.000 evrov.
»Gre za novo poglavje v delovanju zeliščnega centra,« poudarja župan Matej Ar-čon, ki veliko možnosti za bodoči razvoj omenjenega zeliščnega centra vidi v povezavi s turizmom. Da je to dejansko tudi ena od bodočih usmeritev centra, se strinjajo vsi konzorcijski partnerji. Ko bo omenjeni center v nekaj dneh - manjka le še podpis pogodbe z občino in formalni prevzem konzorcija - zadihal s polnimi pljuči, bo obiskovalcem bolj ali manj stalno na voljo trgovina z domačimi pridelki, v objekt se bo z Lokev preselila Fundacija BiT Planota, tam bodo tudi v bodoče potekale delavnice o uporabi zelišč, izdelovanju mila ... ,razni dogodki in izobraževanja. Vsem, ki se ukvarjajo z vzgojo zelišč in še nimajo lastne opreme, bo ta na voljo v zeliščnem centru: od strojev za sušenje in mletje zelišč do de-stilatorjev za eterična olja. »Za nakup opreme smo namenili 24.500 evrov,« pristavlja Darijan Krpan, izvršni vodja pri Fundaciji BiT Planota. Fundacija od maja 2011 do konca letošnjega aprila sodeluje kot partner v projektu »Spodbujanje tradicionalne pridelave in uporabe zelišč za zmanjšanje socialnih in ekonomskih razlik v Srednji Evropi«, ki se izvaja v okviru programa, sofinanciranega iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
»Osnovni cilj projekta je bil razviti dolgoročni model za spodbujanje tradicionalne pridelave in uporabe samoniklih rastlin, da bi zagotovili trajni vir prihodkov ranljivim ciljnim skupinam, še posebej ženskam s podeželja. Pri nas je bilo veliko zanimanja za takšna izobraževanja in delavnice, na katerih smo usposobili 24 ljudi,« dodaja Krpan.
Zavod Gost na Planoti ima od lanskega leta status socialnega podjetja in tudi status javnega interesa na področju turizma. »To nam pride zelo prav, ker se veliko lažje udejstvujemo na razpisih za javna sredstva. Cilj našega zavoda je predvsem razvoj turizma in podeželja. Slednje predvsem skozi zeliščno "industrijo". Ljudi poskušamo čim bolj spodbuditi k izdelavi raznih izdelkov iz surovin rastlinskega izvora. Pri tem smo vključili veliko prostovoljcev in ljudi s posebnimi potrebami. Z njihovo pomočjo že obdelujemo dve njivi in zeliščni vrt,« našteva Boris Kante, direktor Zavoda Gost na Planoti, ki upa, da se bodo domačini tudi sami odločili za vzgojo zelišč in pripravo izdelkov iz njih. V Zeliščnem centru dokazujejo, da je to mogoče, letos prihaja na tržnice kar petnajst njihovih izdelkov: od keksov, čajev, posušenih zelišč . do dišečih blazinic, ki z izbranimi zelišči zagotavljajo miren spanec. »Ko smo v okviru projekta naredili marketinško analizo, smo ugotovili, da je to velik tržni potencial, težave pa imamo s prodajnimi kanali in na področju informiranja, na tem bo še treba delati,« ugotavlja Krpan.
V projekt vstopa tudi Domača pravična trgovina Moja štacuna, ki je specializirana za oskrbo s sezonskimi, lokalno pridelanimi živili izključno slovenskega porekla. S pridelki že oskrbujejo precej šol, v bodoče pa bi radi postavili še spletno trgovino z dostavo zabojčkov pridelkov na želeno lokacijo, pojasnjuje Lilijana Brajlih, direktorica zavoda Potencial Institut.
Katja Munih
Domače dobrote
Krpan Darijan ob destilatorju (zgoraj), iz zeliščnega vrta (desno)
GORICA - Začetki reforme italijanskih umobolnic
Basaglieve priče
Premierni prikaz amaterskih posnetkov Giorgia Osbata - Drevi ponovitev
V petek minulega tedna je Gorico obiskala Alberta Basaglia, hči Franca Ba-saglie, ki je pri nas začel svojo reformo italijanskih umobolnic. Dan kasneje pa so v Kinemaxu na Travniku odvrteli javnosti še neznane posnetke iz zgodnjih šestdesetih let z izredno pričevanjsko vrednostjo. Goričan Giorgio Osbat je namreč na črno-beli filmski trak posnel Ba-saglievo uvajanje novosti v zdravljenje duševnih bolnikov. Okolje je le-te zavračalo, sramovali so se jih tudi družinski člani in sorodniki, umobolnica je zato postala zaprt in prikrit kraj, svet zase na obrobju mesta. To je veljalo tudi za goriško umobolnico na dnu Ulice Vittorio Veneto, v neposredni bližini državne meje. Basaglia pa je umobolnice odprl in bolnikom vrnil človeško dostojanstvo.
O tem govori film »Eccoli« (Poglejte jih), ki je v Kinemax v soboto priklical veliko množico ljudi. Osemletna prisotnost Franca Basaglie v Gorici je očitno pustila trajno sled tudi v spominu krajanov. Zanimiva pa je okoliščina, da je dobro polovico dvorane zasedla mladina, predvsem seveda študentje in mladi raziskovalci filma, ki so v Gorico prišli spremljat letošnji FilmForum v organizaciji Videmske univerze.
Osbatove amaterske posnetke hrani pokrajinska mediateka v goriški Hiši filma. O njihovem odkritju, restavratorskem posegu in njihovi sestavi v smisel-
no celoto sta spregovorila režiser Stefano Ricci in glasbenik Giacomo Piermatti, ki je 30-minutni dokumentarec opremil z glasbo. O tem, kar je publika videla na platnu, je marsikaj povedal Franc Va-lentinčič iz Pevme, ki je bil v Basaglie-vem času mlad bolničar goriške umobolnice. Ker je imel Valentinčič posebno veselje za petje in glasbo, mu je Basaglia zaupal nalogo, da mu pomaga uvajati nove prijeme v zdravljenje bolnikov. Zbo-
rovsko petje se ni najbolje obneslo, učinkovitejša je bila uporaba Orffovih glasbil. To je v dokumentarcu lepo prikazano, kakor tudi plesi med pacienti in zdravstvenim osebjem pa še odstranjevanje visokih mrež, ki so preprečevale stik med bolniki in zunanjim svetom.
Zaradi velikega zanimanja bodo projekcijo filma »Eccoli« ponovili nocoj ob 20. uri v goriškem Kinemaxu; vstop v kinodvorano bo brezplačen. (vip)
Ansambel Le Pantere v goriški umobolnici 12. oktobra 1966; pri mikrofonu Vili Prinčič, ostali so Gino Lovisutti, Joško Leban in Dario Marangotto. Tudi glasbeni nastopi so bili novost, ki jo je z namenom zdravljenja uvedel Basaglia.
MORARO - V kompostarni podjetja Isontina Ambiente
TRŽIČ - Zrak
Dve napravi
• - • • •
merita emisije
Izkoriščajo prekinitev delovanja centrale
Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je pozvala agencijo za okolje ARPA, naj izkoristi začasno prekinitev delovanja termoelektrarne A2A in opravi analize kakovosti zraka na Tržiškem. Izvedenci okoljske agencije bodo posebno pozornost namenili dušikovemu oksidu (NOx) in drobnim prašnim delcem PM10. Deželna odbornica Sara Vito je še sporočila, da je pristojna direkcija začela izvajati študijo, ki jo bodo opravili na lišajih. Predvidena je tudi epidemiološka raziskava na prebivalcih Tržiča in sosednjih občin, kjer je vpliv termoelektrarne posebno izrazit.
Za preverjanje stopnje dušikovega oksida in drobnih prašnih delcev PM10 v zraku je agencija ARPA v Tržiču namestila dve novi merilni napravi; v sredo je začela delovati nova naprava ob nogometnem igrišču v Ulici Boito, včeraj pa so za delovanje usposobili premično napravo v Ulici Agraria. Stopnjo dušikovega oksida in prašnih delcev PM10 bodo preverjali dva meseca; prvi mesec v zraku ne bo izpustov iz termoelektrarne, ker je njeno delovanje začasno prekinjeno, izsledke pa bodo primerjali z analizami zraka v naslednjem mesecu, ko bo centrala delovala. Agencija ARPA ima v Tržiču svojo merilno napravo še v Ulici Duca DAosta, kjer redno preverjajo stopnjo drobnih prašnih delcev PM10 in drugih škodljivih snovi.
Jutri »salamijada« Juventine
V	domu Andreja Budala v Štandrežu bo jutri tradicionalno tekmovanje za najboljšo salamo, ki ga prireja športno združenje Juventina. Udeleženci morajo oddati salame do 16.30; sledila bosta ocenjevanje in nagrajevanje.
Šoltes tudi z »zamejci«
Igor Šoltes, ustanovitelj nastajajoče slovenske stranke Verjamem, se bo danes na povabilo Liste Gregorja Veličkova mudil na Goriškem. Obisk bo ob 16. uri sklenil na Trgu Evrope, kjer se bo pogovarjal s predstavniki slovenskih organizacij v Italiji. (km)
Medvešček o starovercih
V	novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 18. uri Pavel Medvešček predstavil svoje izsledke o starovercih in sta-roverstvu na tleh današnje Banjške planote in doline spodnjega toka Soče. Govoril bo o kamnih, jamah, gori in o vodi, ki so jih naši predniki ljubili in jim izkazovali čast. (km)
Metulji v Šmartnem
V	Šmartnem odpirajo drevi ob 19. uri razstavo metuljev. V Sloveniji živi približno 3.600 vrst metuljev, med njimi je le 183 dnevnih vrst. O metuljih bo govoril Bojan Zadravec, Barbara Bolta Skaberne pa bo predstavila svetilko, prijaznejšo do nočnih živali. (km)
Pridelajo 3500 ton komposta, V Gorici vegetarijanski bar
v nedeljo bodo pokazali kako
Kompostarna v Moraru
bumbaca
V kompostarni v Moraru letno pridelajo 3500 ton komposta, ki ga nato prodajo raznim kmetijskim podjetjem. Ko njegova proizvodnja presega povpraševanje, pa ga kmetom celo podarijo. V zadnjih letih je podjetje za okoljske storitve Isontina Ambiente vložilo veliko truda in energij ravno v promocijo svojega komposta. »V stik smo se postavili s številnimi kmetijami, vrtnarijami in trgovinam, saj je naš kompost prvovrsten. V kratkem bomo pridobili certifikat, na podlagi katerega bo mogoče naš kompost uporabljati celo v biološkem kmetijstvu,« pravi direktor podjetja Isontina Ambiente Giulia-no Sponton in pojasnjuje, da bodo v nedeljo, 13. aprila, med 9. in 16. uro mogoče obiskati kompostarno v Moraru. »Tako se bo-
do prebivalci iz goriške pokrajine lahko s svojimi očmi prepričali, da je naš kompost izredno dober in da zbranih odpadkov ne premešamo vseh skupaj, kot se včasih sliši,« poudarja Sponton in opozarja, da je dober kompost rezultat uspešnega sistema ločevanja in odvažanja odpadkov, k čemur seveda v prvi vrsti prispevajo ljudje. »Obisk kompostarne je vključen v širšo ozaveščevalno akcijo, s katero ljudem pojasnjujemo, kako poteka zbiranje in recikliranje odpadkov,« poudarja pokrajinska podpredsednica Mara Černic in napoveduje, da bodo v nedeljo, 13. aprila, vsem obiskovalcem kompostarne v Moraru poklonili vrečo komposta. Podobne dan odprtih vrat so sicer priredili že lani, ko se je v Mo-raru zbralo nepričakovano veliko ljudi.
Zaradi povečanega zanimanja za vegetarijansko prehrano, tudi po zaslugi že nekajletnega vege-festivala, bo Gorica dobila svoj prvi vegetarijanski in veganski Green bar. Odprli ga bodo danes od 18. ure dalje v Ulici Diaz 1.
V Tržiču o energetskih vozlih
V	Europalace Hotelu v Tržiču bo danes ob 18. uri javno srečanje o energetskih vozlih. Govoril bo Roberto Kersevan, fizik inštituta Cern v Ženevi; pobudnik je združenje Apertamente.
Morandijeva razstavlja
V	galeriji državne knjižnice v Ulici Mameli v Gorici bodo danes ob 17.30 odprli razstavo likovnih del France Morandi z naslovom »Solitudini«.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 10. aprila 2014
15
GORICA - V stolni cerkvi
Dvojni orgelski koncert Bachovih Klavirskih vaj
Izvajalec bo uveljavljeni goriški glasbenik Manuel Tomadin
V goriški stolni cerkvi bosta jutri in v nedeljo, 12. in 13. aprila, »Postna koncerta«, ki ju filharmonični orkester Alpe Adria prireja v sodelovanju z inštitutom ICM, pokrajino, centrom Alpe Adria in stolno župnijo.
Ljubiteljem klasične glasbe bodo ponudili brezplačen orgelski koncert v dveh delih, ki bo posvečen tretjemu delu zbirke Bachovih Klavirskih vaj (»Cla-vier-Ubung«). Gre za eno izmed najpomembnejših skladateljevih del, v katerem se zrcalijo temeljni nauki luteranstva. »Ponosni smo, da lahko poklonimo mestu tako kakovosten koncert, med katerim bo v Gorici prvič izveden celotni tretji del Klavirskih vaj,« je za inštitut ICM na včerajšnji predstavitvi povedal Marco Plesnicar. Kljub finančni stiski je in-
štitut navdušeno sprejel povabilo k sodelovanju s centrom Alpe Adria, s katerim si nadeja prirediti še druge pobude na visoki ravni.
Večera se bosta začela ob 17.30, Bacha pa bo izvajal goriški glasbenik Manuel Tomadin, koncertant in zmagovalec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj ter organist evangeličanske lu-teranske cerkve v Trstu. Od leta 2010 sodeluje z orkestrom Alpe Adria, je poudaril dirigent Luigi Pistore. »Tretji del Klavirskih vaj je prava duhovna izkušnja, ki skriva v sebi globlji pomen. V njem je veliko simbolike, korali pa so povezani s posameznimi trenutki luteranske maše,« je dodal Tomadin. Njegovega igranja na orgle publika ne bo le poslušala, ampak tudi gledala s pomočjo video projekcije.
GORICA - Gledališki festival Komigo
Kobalovi Slovenci
»Vgostilni se pogovarjajo kot najboljši politiki, ko pa pridejo v parlament, se pogovarjajo kot v gostilni«
Boris Kobal
Gledališki festival Komigo bo v ponedeljek, 14. aprila, postregel občinstvu s komedijo »Po mojem Slovenci ...«. Na odru Kulturnega doma v Gorici bo v glavni vlogi nastopil Boris Kobal, spremljala ga bo pianistka Polona Janežič.
Predstava, ki se bo začela ob 20.30, je pripoved o človeku, ki trči v najrazličnejše situacije iz današnjega sveta. Skuša razmisliti o našem vsakdanu in si ustvariti svoje mnenje, toda izkaže se, da je to presneto težko delo, saj se znajde v labirintu kontradikcij in hudomušnih rezultatov. »Slovenci in Slovenija ... ni nujno, da se ta dva pojma vedno ujemata. Med njima je vedno prihajalo do konf-liktnih situacij. In to ne po krivdi Slovenije. Ona je tam od vedno, uradno šele dobrih dvajset let, nič hudega sluteč, in
ni Slovenija kriva, da je "fasala" Slovence. Ta narod, ki si želi biti po nemško discipliniran, po drugi strani pa balkansko razposajen. Ta narod zdaj ne ve, kaj bi sam s sabo ... Po mojem Slovenci ... , Slovenci se v gostilni pogovarjajo kot najboljši politiki. Škoda, da, ko pridejo v parlament, se pogovarjajo kot v gostilni.«
Festival Komigo prirejata Kulturni dom in kulturna zadruga Maja v sodelovanju z združenjem Terzo Teatro, ZSKD in Forumom Kultura iz Gorice; partnerja sta SNG Nova Gorica in Kulturni dom Nova Gorica, pokrovitelji pa dežela FJK, goriška občina in pokrajina, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SKGZ in Fundacija Goriške hranilnice. Cena vstopnice znaša 15 evrov (redna) in 10 evrov (znižana).
NOVA GORICA
Radi bi podarili roke
Društvo veteranov Sever Severne Primorske organizira nocoj ob 20. uri v HIT Šport centru v Šempetru dobrodelni koncert »Podarimo mu roke«, s katerim bodo poskušali zbrati nekaj denarja za nakup ročnih protez za svojega člana Dušana Komarja, ki je v nesreči ob eksploziji ročne bombe ostal brez obeh rok, izgubil pa je tudi eno oko. Priznani slovenski glasbeniki Nuša Derenda, Nuška Drašček, Ana Dežman, Eroika, Julija Kramar, Marko Kobal in Vladimir Čadež bodo skupaj z Orkestrom Slovenske vojske ter še nekaterimi narodno-zabavnimi ansambli nastopili brezplačno; vstopnina znaša 10 evrov. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
~M Gledališče
»UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 11. aprila, ob 20.30 »Buon compleanno«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 11., 12., 16. in 17. aprila ob 20. uri »Po Ma-grittu« (Tom Stoppard). 12. aprila ob 10.30 in 14. uri po predlogi Kajetana Koviča »Pajacek in punčka«. 15. aprila ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitro-vic). 18. aprila ob 20. uri »Sljehernik« (Iztok Mlakar), nadomestna predstava za odpadlo 5. aprila; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Noah«.
Dvorana 2: 17.30 »Storia di una ladra di libri«; 20.00 »Eccoli« (vstop prost); 22.00 »Nymphomaniac vol. 1« (pre-
povedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Grand Budapest hotel«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Noah«.
Dvorana 2: 18.00 - 19.50 »Un matrimonio da favola«; 21.30 »Noah« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.10 »Sto-ria di una ladra di libri«. Dvorana 4: 17.50 »Captain America: The Winter Soldier«; 20.30 »Divergent«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Grand Budapest hotel«.
DANES V NOVI GORICI
KULTURNI DOM: 18.00 »Lepotica in zver« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Razglasitev vojne« (Filmsko gledališče).
fi Razstave
ROBERTO KUSTERLE »I segni della metembiosi«: v Muzeju teritorija v palači Locatelli v Krminu bo odprtje razstave 12. aprila ob 18. uri.
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 11. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Da Loz-za. Umetnika in razstavo bo predstavil Diego A. Collovini.
AŠZ MLADOST prireja v soboto, 12. aprila, ob 10. uri v prostorih ob nogometnem igrišču v Doberdobu odprtje razstave fotografij in predmetov iz prve svetovne vojne; nastopil bo zbor Jezero, pihalni orkester ter ma-žoretne skupine Kras in skupine I Gri-gioverdi del Carso.
»ARHITEKTURA KRASA« je naslov skupinske fotografske razstave, ki jo bodo odprli v soboto, 12. aprila, ob 18. uri, na sedežu krajevne skupnosti v Martinščini (Ul. Bosco Capuccio, Za-graj). Razstavljali bodo Marino Čer-nic, Karlo Ferletič, Joško Prinčič in Viljem Zavadlav. Razstava sodi v okvir projekta KRAS@event@CARSO.
V	KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču bo v soboto, 12. aprila, ob 18.30 odprtje razstave Davida Ceja iz Begliana z naslovom »La-birinto di colori«. Razstavo in umetnika bo predstavil Diego Valentinuz-zi; na ogled bo do 24. aprila 7.0021.00, zaprto ob ponedeljkih.
V	PALAČI ATTEMS na Trgu De Ami-cis 2 v Gorici bodo obogatili razstavo Dina Facchinettija »L'urlo del bar-co« s tremi deli na temo razpela, ki jih bo predstavil Matteo Marchesan v soboto, 12. aprila, ob 16. uri; razstava bo na ogled do 4. maja od torka do nedelje 10.00-17.00.
Koncerti
GRAJSKE HARMONIJE V DVORANI GRADU KROMBERK: danes, 11. aprila, ob 19. uri brezplačen ogled muzejskih zbirk z Ingo Miklavčič Brezi-
gar, ob 20. uri koncert violinistke Ele-ne Graf in pianista Evgenija Sinajski-ja; več na www.kulturnidom-ng.si.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v petek, 25. aprila, ob 20.15 »Horror mundi / Groza sveta« nastopata Svetlana Makarovič in Zlatko Kaučič; predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013).
H Šolske vesti
IZOBRAŽEVALNI ZAVOD CANKAR -ZOIS - VEGA obvešča starše dijakov, da bo roditeljski sestanek danes, 11. aprila, od 17. do 19. ure.
S Izleti
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu za šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja).
SPDG organizira v soboto, 12. aprila, 2. kolesarski izlet MTB sezone 2014 po goriškem Krasu. Tura je zahtevna (55 km); zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča ob 9. uri; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev.
SPDG vabi člane na planinski izlet na Kojco (1303 m) v nedeljo, 13. aprila. Zbirališče pred želešniško postajo v Novi Gorici ob 7.15 (odhod vlaka ob 7.37). Začetek hoje v Hudijužni, ogled Bevkove domačije (do tja 1 ura), vzpon na Kojco (strmo, 2 uri), spust na Grahovo (2 uri) in ogled tematske razstave »Na svoji zemlji«. Povratek v Novo Gorico ob 18.43; informacije in prijave po tel. 339-7047196 (Boris).
AŠZ MLADOST prireja ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne v nedeljo, 13. aprila, jutranji in popoldanski pohod, ki ju bosta vodila Paolo Pizzamus in Mitja Juren. Prvo zbirališče pri nogometnem igrišču v Doberdobu bo ob 9. uri, nato štart na Gradino in Črni Hrib do najdišč avstrijske obrambe; drugo zbirališče ob 14. uri, nato štart proti spominskim obeležjem v okolici Polača; informacije po tel. 331-7509211 (Claudio) in tel. 339-3853924 (Emanuela).
KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« v nedeljo, 13. aprila, iz centra Danica na Vrhu. 10-kilometrski pohod je namenjen ljubiteljem kraške kulinarike in ostalin in sledov prve svetovne vojne. Štart pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro, med potjo bodo po-hodnike čakale stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz prve svetovne vojne. Pred štartom je obvezna prijava in plačilo startnine, takrat bodo udeleženci prejeli bone za degustaci-jo kraških dobrot in pašte z golažem iz
divjega prašiča ob zaključku. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije po tel. 338-4390324, www.pohod.it. SKRD JADRO IZ RONK v okviru projekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 13. aprila; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo).
K Čestitke
Dragi SLAVKO iz Štandreža, danes praznuješ rojstni dan. Želimo ti zdravja obilo, naj ti leta ne težijo, saj si v srcu mlad in po značaju korajžen, da ti kar brez premisleka sledimo. Hvaležni za vse, tvoji domači vsi.
H Obvestila
SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja na društvenem sedežu na Palkišču družabnost na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, od jutra do večera; prijava po tel. 338-3176605 (Katjuša) do 16. aprila. BARVANJE PIRHOV bo v četrtek, 17. aprila, od 15.30 do 18. ure na sedežu KD Briški grič v Števerjanu. Otroci naj prinesejo s sabo 4 kuhana jajca; informacije po tel. 334-2294517 (Tamara). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), Ul. Ricreatorio 1.
V	NATUROPATSKEM CENTRU SAEKA bo danes, 11. aprila, med 11. in 17. uro (20 minut na osebo) shiatsu mojstrica Barbara Popazzi brezplačno predstavila tehniko harmonizacije telesa, ki odpravlja glavobol, nespečnost, vzkipljivost, bolečine v očeh, astmo, alergijo, ekcem, ermatitis, urogenitalne težave, upočasnjen linfni sistem, stres, idr. Število mest je omejeno, obvezna prijava na info@saeka.si.
V	NARAVNEM REZERVATU NA OTOKU CONA bo 12. in 13. aprila tečaj prostega jahanja konjev Camargue; informacije in vpisovanje po tel. 3202963942. 13. aprila prirejajo vodeno ekskurzijo v odkrivanju botaničnih vrst v rezervatu; informacije in obvezna prijava po tel. 333-4056800.
V	NARAVNEM REZERVATU CENTRA GRADINA v Doberdobu bosta 13. in 27. aprila od 10. ure dalje potekala laboratorija za otroke od 6. leta starosti na temo pomembnosti močvirij in
3 Poslovni oglasi
PROFESORICA NUDI privatne lekcije iz matematike in fizike za višje in druge šole.
Tel. 00386-31691734
obnovljivih energetskih virov; obvezna prijava po tel. 333-4056800.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 14. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini.
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. občni zbor v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51.
0 Prireditve
KD OTON ŽUPANČIČ vabi danes, 11. aprila, ob 20. uri na predavanje Dimitrija Volčiča z naslovom »Od Krima do Kavkaza: nova geopolitika?«, ki bo v domu Andreja Budala v Ul. Montello 9 v Štandrežu.
RUSKI NARODNI ANSAMBEL KALIN-KA bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 8. maja, ob 20.30. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it) poteka predprodaja vstopnic.
V	LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo danes, 11. aprila, ob 18.30 predavanje »Tecniche, segreti e curiosita: la magia del restauro« Lau-re Zanella ob razstavi Renza Perca z naslovom »Il cuore e il pennello«, ki bo na ogled do 18. maja; vstop prost.
SEKCIJI VZPI-ANPI Dol - Jamlje in Doberdob organizirata 12. aprila ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah projekcijo filma »Primorska himna«. Nastopala bosta Marjetka Popovski in dekliški zbor Cvetje v laseh.
V	OKVIRU PROJEKTA »KRAS@ EVENT@CARSO« bo v soboto, 12. aprila, ob 20. uri v cerkvi Sv. Martina v Martinščini koncert z recitacijami z naslovom »Odmevi vojne: glasovi in zvoki iz bojnih jarkov«. Na harfo bo igrala Tatiana Donis.
0 Mali oglasi
PRODAM suha drva za kurjavo; tel. 335-293409.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.00, Maria Bos-carol vd. Miani na pokopališču.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Ines Deffendi vd. Barbana (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
16 petek, n- aPri|a 2014
APrimorski
r	dnevnik

Asafa Powell dočakal kazen
KINGSTON - Jamajška protidopinška agencija je za 18 mesecev suspendirala nekdanjega svetovnega rekorderja na 100 metrov (9,74), Jamajčana Asafo Powella. Enaintride-setletni sprinter je bil minulega junija na jamajškem prvenstvu pozitiven na prepovedano poživilo oksilofron. Vse od julija je bil suspendiran z vseh tekmovanj. Powellu začne kazen veljati na dan oddaje vzorca 21. junija 2013. To pomeni, da se bo lahko na tekmovanja vrnil 20. decembra.
Contador zadržal vodstvo
BILBAO - Nizozemec Wouter Poels je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke po Baskiji. Drugo mesto je na 151 km dolgi preizkušnji med krajema Vitoria in Arrate zasedel Španec Alejandro Valverde, tretje pa njegov rojak Samuel Sanchez. Španec Alberto Contador (Tinkoff-Saxo) je zadržal majico vodilnega v skupni razvrstitvi. Pred dru-gouvrščenim Valverdejem ima 12 sekund prednosti v skupni razvrstitvi.
nogomet - Četrtfinale evropske lige
Juventus nap
Tevezu so zaradi ofsideja razveljavili zadetek z glavo. V evropskih pokalih letos še ni dosegel gola, v A-ligi pa jih je zbral že18
ansa
naprej
liga prvakov - Po izločitvi
Se je začel zaton Barcelone?
MADRID - V Španiji resno razmišljajo o tem, da se je pri Barceloni končal zmagoslavni cikel. Prvič po šestih letih se Barcelona, trikratni evropski klubski prvak v tem času, ni uvrstila v polfinale, nekaterim igralcem pa menda zmanjkuje moči. Med slednje uvrščajo tudi Lionela Mes-sija, ki letos za svoje moštvo ni tako odločilen kot v preteklih letih, zlobneži pa celo trdijo, da ga je omamila 300-mi-lijonska ponudba šejkov pariškega PSG. Še več je takih, ki pa padajoči parabolo katalonskega moštva povezujejo z odhodom trenerja Pepa Guardiolo v Nemčijo k Bayernu. Kar zadeva trenerjev sta sicer zdaj v ospredju pozornosti zlasti razvpiti Jose Mourinho, ki je v angleškem Chelseu obnovil svojo nekdanjo slavo , in pa nekdanji argentinski re-prezentant in trener v Italiji Simeone, ki je z Atleticom iz Madrida pripravil največjo senzacijo v četrtfinalu lige prvakov. Tu je tudi veteran Carlo Ancelotti, ki je s PSG dosegel svoj šesti nastop v polfinalu največjega evropskega klubskega tekmovanja. Z Milanom ga je dvakrat osvojil.
kolesarstvo - Nekdanji up Daniel Pozzecco se je vrnil v tekmovalno areno
»Moje mišice imajo dober spomin«
Kadetski državni prvak iz leta 2004je pred štirimi leti razočaran nehal tekmovati, zdaj pa razmišlja o vrnitvi v vrh - Njegov odnos s Saškom Kalcem
TURIN - Juventus je premagal Lyon (2:1) tudi na povratni tekmi če-trtfinala evropske lige in se uvrstil v polfinale, kar je italijanskemu moštvu v evropskih pokalih uspelo prvič v zadnjih šestih letih, Juventus pa je bil nazadnje v polfinalu pred 11 leti, ko ga je tam v Ligi prvakov izločil Real Madrid.
Za Contejeve igralce tekma tudi tokrat ni bila lahka. Že v 4. minuti je po prostem strelu zadel Pirlo, toda francosko moštvo je skoraj takoj (v 18. minuti) izenačilo z Braindom, to pa je pognalo strah v kosti nogometašem Ju-ventusa, ki so bili v nadaljevanju bolj ali manj v podrejenem položaju. Samozavest, ki krasi njihove nastope v domači ligi, na mednarodni ravni kaj zlahka plahni, tako je bilo tudi sinoči. Čeprav Lyon resnici na ljubo, kljub temu, da je precej pritiskal, skoraj nikoli ni bil resnično nevaren (dva težja posega je sicer Buffon le opravil), so se igralci Juventusa navzeli defenzivne miselnosti, morda je kriva tudi slabša forma ali pa slaba igra Vučinica v napadu (v druge polčasu ga je zamenjal Llorente) Sprostili so se šele po golu Marchisia 22 minut pred koncem tekme. Strel od daleč vezista bi svojo pot končal v outu, a se je žoga odbila od igralca Lyona Umtitija in presumerje-na končala v mreži Lyona. Tekma se je takrat dejansko končala, saj Lyon ni pariški PSG in se Juventusu ni mogel resneje postaviti po robu.
Ostali četrtfinalni izidi: Sevilla -Porto 4:1 (prva tekma 0:1), Benfica -AZ Alkmaar 2:0 (0:1), Valencia - Basel 4:0 po podaljšku (0:3)
EVROLIGA - 14. krog 2. dela: Olympiacos Pirej - Panathinaikos 68:65, Barcelona - Laboral Kutxa 86:97 (Nachbar 18 točk, 3 skoki, za Barcelono); Fenerbahče Ülker - Anadolu Efes 84:65; Lokomotiv Kuban - Bayern München 84:75; Maccabi Electra -CSKA Moskva 76:81.
Daniel Pozzecco je v prejšnjem desetletju veljal za najbolj perspektivnega slovenskega kolesarja v Italiji. Nekdanji tekmovalec SK Devin, klub pri katerem je začel svojo pot, je bil leta 2004 med gorskimi kolesarji državni prvak v kategoriji naraščajnikov, naslednje leto je na Siciliji osvojil 4. mesto. Tisti, ki so spremljali njegov vzpon v mladinskih kategorijah, so takrat domnevali, da če kdo, ravno Daniel lahko postane prvi zamejski profesionalec. Toda od leta 2009 je šlo vse le še navzdol. Prestop v starejšo mladinsko kategorijo je zasenčil njegov sijaj.
»Zadnje leto, to je leta 2011, sem tekmoval za klub Carrara Team Arcobale-no iz Verone. Pot tja in na tekme, za kar sem obremenjeval tudi starše, vse to je postalo nevzdržno. Tudi finančno. Želel sem postati profesionalec, hotel sem se preživljati s kolesarstvom, a rezultatov ni bilo več. Motiv je upadel. Vrgel sem puško v koruzo,« zdaj priznava Pozzecco, ki bo avgusta dopolnil 24 let.
Vendar ima Daniel kolesarstvo v krvi, zato se je po štirih letih neaktivnosti - v tem času se je posvečal predvsem podvodnemu ribolovu, odločil za vrnitev. Do nje je sicer prišlo bolj po naključju.
»Prijatelj Nicolo Ferrazzo iz Benetk, sicer študent v Trstu, ki pa nastopa v poklicni kategoriji elite, me je povabil, da treniram z njim. Bil sem brezposeln, imel sem dosti prostega časa, tako sem lahko vadil tudi do šest ur na dan. Vendar je bilo pretežko zdržati njegov tempo, zato sem se obrnil do mojega nekdanjega trenerja Saška Kalca, da bi od njega dobil ustrezen program dela, on pa me je prepričal, da
spet tekmujem. In tako sem od decembra lani spet aktiven. Tekmujem za Saškov klub Flamme Rouge iz Repna,«je genezo vrnitve pojasnil Pozzecco. V tem času je nekdanji dijak strokovnega zavoda Stefan tudi dobil terminsko delovno pogodbo v mehanski delavnici v Sovodnjah, tako da zdaj vsak dan trenira v večernih urah po službi. S cestnim kolesom mu je bilo sprva najbolj priročno kolesariti na območju Vrha, odkar velja legalna ura pa se vrača domov, nekaj poje in se nato odpravi na
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Daniel Pozzecco med nastopom v Istri, kjer je zmagal v mednarodni konkurenci
obalno cesto ali na Kras. Vsak dan prevozi od 60 do 80 kilometrov, vsake toliko dni je na vrsti specifična vadba z gorskim kolesom, konec tedna je namenjen tekmam.
Lepo injekcijo samozavesti je preteklo nedeljo pomenil nastop na tekmi v olimpijskem krosu XCO mtb v istrski Pre-manturi. Na mednarodni tekmi, ki je uvrščena v evropski rang E1 (nad tem so samo dirke za svetovni pokal), je Pozzecco, ki nastopi v kategoriji Master sport (od 19 do 29 let), po napeti tekmi pometel z vso
košarka
Dragic se še bori za nastop v končnici NBA
NEW ORLEANS - Za slovenskim košarkarjem Goranom Dragicem je še en izvrsten večer v košarkarski ligi NBA. Ljubljančan je bil znova odločilni mož za zmago moštva Phoenix Suns, ki je v gosteh premagalo New Orleans Pelicans s 94:88. Slovenski organizator igre je prispeval 20 točk in devet podaj. Phoenix s tretjo zmago zaporedoma v zahodnem delu lige ostaja na osmem mestu, ki še vodi v končnico prvenstva. Dragiceva Sonca, s 47 zmagami in 31 porazi, ostajajo v prednosti pred neposrednim izzivalcem. Phoenix ima namreč zmago več in poraz manj od devetega moštva Memphis Grizzlies, ki pa je vpisalo pomembno domačo zmago proti dvakratnim branilcem naslova moštvu Miami Heat s 107:102.
RELI - Slovenski motociklist Miran Stanovnik (KTM) je na dirki Puščavskega izziva v Abu Dabiju osvojil končno peto mesto. Z zmago na zadnji etapi si je končno zmago s komaj 20 sekundami prednosti zagotovil lanskoletni prvak v svetovnem prvenstvu in osmoljenec letošnjega Dakarja (zgorel mu je dirkalnik), Portugalec Paolo Goncalves, s tovarniškim dirkalni-kom Honda.
TUŠ - Od 7. do 11. maja bo osma po vrsti ultramaratonska krožna kolesarska dirka po Sloveniji. Organizatorji napovedujejo udeležbo 100 kolesarjev iz 14 držav. Do cilja v Postojni bodo morali premagati več kot 1200 kilometrov in skupno 14.000 višinskih kilometrov. Med prijavljenimi je tudi lastnik trgovske verige, podjetnik Mirko Tuš.
konkurenco in prišel v cilj kot absolutni prvi med 59 tekmovalci treh kategorij, poleg njegove tudi Master 1 (od 30 do 34 let) in Master 2 (od 35 do 39 let), ki so prevozili pet krogov po 4,2 km za vsak krog. Drugouvrščeni Poljak (Master 1) je imel 28 sekund zaostanka, tretjeuvrščeni Slovenec pa že več kot pet minut.
»Takšnega uspeha nisem pričakoval. Med drugim imam nov kolo, z večjim kolesom, ki precej pomaga pri premagovanju ovir, a zahteva tudi več moči. Fizično nisem izgubil skoraj ničesar. Moje mišice imajo dober spomin,« je opogumljen Pozzecco. Do take mere, da se že letos spogleduje z ambicioznimi cilji.
»Želim se uvrstiti na državno prvenstvo, na njem pa biti med prvih deset,« je razkril načrt, a Daniel že razmišlja tudi o preboju v kategorijo elite, da bi tako vendarle uresničil sanje iz najstniških let.
Daniel pravi, da je zdaj bolj zrel kot je bil pred leti, čisto ob koncu pogovora pa je tudi priznal, koliko je na njegovo odločitev, da preneha s kolesarstvom vplivala diskvalifikacija Saška Kalca zaradi vpletenosti v znano mednarodno dopin-ško afero. Zdaj je kazen prestal.
»Saško je zame kot oče. Popolnoma mu zaupam, on pa verjame v moje sposobnosti. To je za vsakega kolesarja najbolj pomembno. Prisegam tudi na njegovo nedolžnost, zanj bi dal roko v ogenj. Moja parabola je začela padati ravno v času, ko je bil kaznovan in se z njim niti posvetovati nisem smel,« je povedal Daniel.
Zdaj se je začelo novo poglavje. Za
oba.
A. Koren
/
ŠPORT
Petek, 11. aprila 2014
17
RITMIČNA GIMNASTIKA - A1 program
ŠZ Bor bo četrtič gostitelj prvenstva Slovenije
V	nedeljo bo na Stadionu 1. maja, v soorganizaciji Športnega združenja Bor in ZSŠDI 3. prvenstvena tekma v ritmični gimnastiki - A1 program (nad njim je še program A), ki se ga bo poleg ritmičark ŠZ Bor udeležilo več kot 250 tekmovalk iz cele Slovenije, kar je doslej največ v Trstu. Gimnastična zveza Slovenije je organizacijo za prvenstvo Slovenije že četrtič zapored zaupala našim športnim delavcem. Letos bodo v jutranjih urah najprej stopile na parter tekmovalke individualnega dela, nakar bosta na vrsti razglasitev rezultatov z nagrajevanjem posameznic in uradnim začetkom tekmovanja, od 13.00 dalje pa bodo na vrsti tekme skupinskih sestav.
V	individualnem delu tekmovanja se bodo pomerile tekmovalke v kategoriji kadetinj (16), mladink (17) in članic,
Urnik tekmovanja
POSAMEZNICE
10:00... kadetinje z rekvizitom
10:40... mladinke z rekvizitom
11:20. članice z rekvizitom
12:00 - 13:00. razglasitev rezultatov za
individualni del tekmovanja in otvoritev
SKUPINSKE SESTAVE
13:00. mlajše deklice
13:30. deklice
14:00. kadetinje
14:20. mladinke in članice z rekvizitom 14:40. mladinke in članice brez rekvizita PARI / TROJICE
15:00.kadetinje 15:20.mladinke 15:35.članice
16:00 - 17:00.razglasitev rezultatov za skupinski del in zaključek tekmovanja
medtem ko se bodo v delu za skupinske sestave zvrstile mlajše deklice (12 skupin), deklice (12 skupin), kadetinje (6 skupin), mladinke in članice z rekvizitom (7 skupin) in brez rekvizita (3 skupine). Ob koncu bo še tekma v parih/trojicah za kadetinje (6 skupin), mladinke (5 skupin) in članice (8 skupin).
Tekmovalke bodo predstavljale kar enajst klubov. Razen gostiteljic ŠZ Bor, bodo tu še tekmovalke ŠD Moste, KŠRG Šiška, KRG Narodni Dom, ŠD Sokol Bežigrad in ŠD Bleščica iz Ljubljane, DŠRG Branik in Harmonija iz Maribora, DŠR Murska Sobota, ŠD Vrhnika in ŠD Kranj.
Skratka, nedelja bo na Stadionu 1. maja v znamenju ritmične gimnastike. Za dve zelo atraktivni točki bo pred popoldanskim nagrajevanjem ekipnega dela prvenstva in zunaj konkurence poskrbela mlada slovenska reprezentantka Monja Čebašek, ki je med najobetavnejšimi mladimi rimičarkami na evropski ravni, je slovenska prvakinja med članicami in je nastopila na številnih mednarodnih tekmovanjih.
Poleg Čebaškove bodo nastopile tudi tekmovalke Sokola Bežigrad - sekcija Zala, ki bodo prikazale vajo iz estetske gimnastike, ritmiki precej podobna disciplina, ki pa se izvaja brez orodja.
»Zelo smo počaščeni, da nam v Sloveniji že vrsto let zaupajo organizacijo tega tekmovanja. Srčno upam, da ne bo to zadnjič, saj se glede usode stadiona 1. maja konkretno še nič ni razpletlo,« je pred prvenstvom povedal predsednik ŠZ Bor Igor Kocijančič.
Pokrovitelja prvenstva sta podjetje Primo Aroma in prodajalna Nova Conad z Opčin. (ak)
videoposnetek na www.primorski.eu
Ob robu prvenstva bo za dve zelo atraktivni točki poskrbela mlada slovenska reprezentantka Monja Čebašek. Na naši spletni strani objavljamo posnetek z ene od njenih vaj z žogo
Žogarija v Miljah, na goriškem Travniku in v Trstu
V naslednjih dneh in tednih se bo na Tržaškem in Goriškem kar trikrat odvijala priljubljena vzgojno rekreativna prireditev Žogarija. Organizator prireditve je tudi letos ZSŠDI v sodelovanju z Zavodom MediaSport iz Ljubljane. Glavni pokrovitelji Žogarije v Italiji pa so Zadružna banka Dobedob Sovodnje, APT prevozi Gorica, Goriška Pokrajina ter občine Milje, Gorica in Trst. Svoje pokroviteljstvo sta potrdili tudi Goriški deželni šolski urad MIUR in Pokrajinska študentska konzulta iz Gorice.
Na treh prireditvah bo nastopilo kar 24 skupin v prestavništvu slovenskih in italijanskih šolskih zavodov iz obeh pokrajin. Na prireditvah v Gorici in Trstu bosta predvidoma prisotni tudi skupini iz Nove Gorice oziroma iz Kopra. V dopoldanskem času se bodo otroci na krasno prirejenem nogometnem igrišču v središčih omenjenih mest, ob pevskih in plesnih nastopih ter ob raznoraznih delavnicah, preizkusili v nogometu 3:3, v spretnostnih igrah in v kvizu znanja. Na svoj račun bodo, v njim prirejeni igri, prišli tudi učitelji-pedagogi, ki jih bodo v duhu fair playa bodrile navijaške skupine posameznih šol. Prireditev bo potekala v celoti dvojezično in na vseh treh prizoriščih se bodo družili italijanski in slovenski učenci. Take in podobne prireditve predstavljajo nedvomno pravo priložnost za promocijo sožitja in za spodbujanje pravega evropskega duha.
Prvo srečanje bo v ponedeljek, 14. t.m. na trgu Marconi v Miljah, druga pa, že dva dni kasneje, na Travniku v Gorici. Veliki finale bo 4. junija na trgu Sv. Antona v Trstu, kjer se bodo mladi šolarji še enkrat srečali pred poletnimi počitnicami. 13. junija bo kot zaključek sezone na sporedu še superfinale v Celovcu. (IT)
MLAD. KOŠARKA
U17: Jadran ZKB prvenstvo končal z zmago
DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran ZKB - Centro Sedia Basket 65:46 (15:9, 37:21, 50:34)
Jadran: Grgič, Furlan 2, Coloni 7, Tul, Ušaj 16, Crismani 17, Zidarich 2, Fonda 10, Giacomini 4, Daneu 5, Ban-di 2. Trener: Vatovec. SON 17, 3T Co-loni 1, Ušaj 2, Crismani 3.
V zadnjem krogu so varovanci trenerja Vatovca prišli do nove zmage. Tekma je bila izenačena le v uvodnih minutah, nato so se jadranovci zbrali in si že po prvi četrtini priigrali 6 točk prednosti. Rezultat je bil odločen že v drugi četrtini, saj so Ušaj in ostali z dobro in agresivno obrambo ter z učinkovito igro v napadu na lahek način dosegali koše in si tako priigrali neulovljivo prednost.
Vrstni red: UBC 50, Cordenons 46, Pallacanestro 2004 ** 38 in BasketTS 38, Ardita 34, Arcolbaleno* 32, Jadran ZKB 30, Azzurra in Pordenone* 22, CBU 20, Don Bosco 12, Manzano 10, Servo-lana 6, Spilimbergo 0 (* z dvema tekmama manj, * s tekmo manj).
MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO U14
Skupina za prvaka
Kontovel - Libertas 55:47 (9:14, 20:23,
38:44)
Kontovel: Matteo 5+, Milič, Malalan 2, Husu, Diviacco, Emili 6, Pečar, Perčič, Vecchiet 5, Paulina, Antler, Žgur 37. Trener: Gerjevič.
Štirinajstletniki Kontovela (in Brega) so se po rednem delu prvenstva uvrstili v skupino za prvaka. V prvem krogu so bili igralci Kontovela prvič letos boljši od Libertasa, ki ga v prvem delu niso uspeli premagati. Odločilna je bila zadnja četrtina, v kateri so kontovel-ci predvsem z dobro obrambo spreobrnili rezultat in povedli, nasprotnikom pa dopustili samo tri točke. Pohvala gre celi ekipi, ki se je borila do konca. Že v nedeljo jih čaka derbi z Bregom (pri Bri-ščikih ob 11.00).
SMUČANJE - Načelnik Matej Štolfa o letošnji sezoni
Z domačimi trenerji
Pozitivno o združevanju - Upad števila udeležencev pri PSP
Konec smučarske sezone je pred vrati. Tekmovalce v otroških kategorijah babyji in miški čaka ta konec tedna še državni finale Gran Premio Giovanissi-mi, ki ga že 37. organizirajo italijanske šole smučanja AMSI. Tekmovanje, ki bo letos v Courmayerju, sodi v zadnjih letih med najkvalitetnejše vsedržavne preizkušnje za najmlajše. O letošnji sezoni smo se pogovorili z načelnikom smučarske komisije pri ZSŠDI Matejem Štolfo, ki je funkcijo prevzel lani.
Pred kratkim se je komisija sestala, ali že načrtujete naslednjo sezono?
Pogovarjali smo se o skupni ekipi dečkov in na-raščajnikov. Določamo detajle.
Združena ekipa Devina in Brdine je zaživela lani. Ali se bo v naslednji sezoni pridružila še Mladina, ki je v tej sezoni delovala samostojno?
Pogovarjamo se o tem, da bi združeno ekipo sestavljala res vsa društva.
Če se ne motim ste določili, da mora biti trener zamejec. Drži?
To ni predpostavka, ampak logična posledica. Če smo v tem času toliko vlagali v naše trenerje in učitelje, je dobro, da se jih postavi na čelo ekip, če se le da.
Ali bo to postala splošna politika komisije?
To je nasvet, potem pa vsako društvo odloča zase. Nenazadnje so to tudi smernice ZSŠDI-ja.
To pomeni, da boste trenerja Gregorca iz Ajdovščine nadomestili?
Bomo videli. Odločitev bo padla v kratkem.
Kako ocenjujete združevanje ekip?
Po tej poti moramo nadaljevati, saj je to edina logična in racionalna. S skupnimi močmi narediš več, kot če dela vsak zase. V takih ekipah je konkurenca in le tako lahko napreduješ.
Ali torej razmišljate, da bi sestavili tudi skupno ekipo najmlajših?
Pri najmlajših je drugače, saj je otrok pri vsakem klubu več. Obenem pa je treba vzpostaviti jasno po-
Združena ekipa Devina in Brdine s trenerjem Lovrencem Gregorcem (prvi z leve)
bumbaca
vezavo med šolo smučanja in ekipo najmlajših baby-jev in miškov, kar pa je možno storiti samo znotraj kluba. Podpiram pa idejo, da bi ekipe najmlajših bolj sodelovale na treningih.
Glavnina tekem je že mimo. Kako ocenjujete letošnjo tekmovalno sezono?
Dobro. Rezultati niso iz trte izviti. So pričakovani, saj je to rezultat dela prejšnjih let. Šestkrat smo stali na najvišji stopnički na deželnem prvenstvu najmlajših, velikokrat smo bili med prvimi petimi v deželi. Težko bomo ponovili to sezono, vendar glede na sistem dela je to možno.
Rezultati so bili dobri tudi med dečki in na-raščajniki, a ne tako izjemni. Zakaj je lažje tekmovati med najmlajšimi?
Prehod v starejše kategorije je kritičen. Konkurenca je višja, saj je otrok manj, vsi pa delajo dobro. Mi nimamo selekcije otrok, v vsaki kategoriji tekmujeta
po dva letnika, torej je konkurenca enkrat večja kot pri najmlajših.
Najmlajših smučarjev je veliko, v starejših kategorijah pa je osip očiten. Kakšne so možne rešitve?
Ravno združena ekipa dečkov in naraščajnikov želi biti neka stična oziroma gotova točka za smučarje, ki prestopajo v višjo kategorijo. Nudila bi jim nek pogled v prihodnost.
O katerih temah ste letos še razpravljali v smučarski komisiji?
Ker je nova sezona pred vrati, smo nazadnje razpravljali o tekmovalnih ekipah. Sodelujemo z združenjem učiteljev OOZUS, ki se ukvarja tačas s priznavanjem učiteljskih licenc. Rad bi načel pogovor o zamejskem prvenstvu; nadejamo si, da bi ponovno postal zanimiv dogodek za vse. Skupni tekaški tečaj ZSŠDI je bil dobro obiskan, radi bi ga še izboljšali. Želimo obuditi tekaško smučanje, saj bi radi bili konkurenčni tudi na Tržaškem prvenstvu. Razmišljamo o skupni liniji dela smučarskih šol pri naših klubih in o tem, da bi sestavili skupen sistem nivojev znanja. Skratka, sestavljamo koncept, da bi bil prehod od šole smučanja v tekmovalne ekipe bolj jasen.
Zaključil se je tudi Primorski pokal. Očiten je bil upad tekmovalcev, drži?
Tako je. Letos nam je zagodlo vreme, zato smo tekme stalno premeščali in s tem avtomatično izgubiš veliko udeležencev.
Med nerešenimi težavami je tudi obisk članov slovenskih klubov v Italiji na tekme v Slovenijo. Se strinjate?
Problem smo letos sicer delno rešili, izhaja pa iz več razlogov. V času krize je cena vozovnice lahko za številnejše družine, ki imajo že sezonsko karto v naši deželi, problem, opažamo pa tudi manjšo razliko pri organizaciji prog in tekem. Prav zato razmišljamo, da bi vzpostavili določen standard organizacije tekem, ki bi se ga potem držali vsi.
Res je. Vendar se mi zdi dokaj nesmotrno, da silimo v organizacijo čezmejnih pokalov, če se potem ljudje teh tekem skorajda ne udeležijo ...
Določene stvari je treba izboljšati. Delno se z vami strinjam. V komisiji razmišljamo, kako bi te težave rešili. Ena izmed idej je standardizacija organizacije tekem, nato pa bi se morali dogovarjati za smučarske karte.
Obenem sem opazila, da se je število klubov od 17 zmanjšalo na povprečno 12 klubov. Zakaj?
Upoštevati moramo, da je v Sloveniji močno padla populacija amaterskih smučarjev, ki so smučali na Primorskem pokalu. Tu smo tudi mi postali šibkejši. V Sloveniji se vse bolj usmerjajo v močne tekmovalne ekipe.
Veronika Sossa
sepe
Petek, 11. aprila 2014
Montecchi
Enduro treh dimnikov
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Upal sem, da se bom lahko veselil zmage v osmici ... bo za kdaj drugič.
(Trener Arzignana po porazu z Jadranom)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
V naslednjih dveh dneh se bo v Bregu vrstila kolesarska dirka Enduro Tre Camini - Tri Dimniki, ki jo organizira tržaško društvo 360MTB. Dirka se letos odvija že tretje leto zapored, a letos lahko prvič govorimo o prvi tovrstni čezmejni tekmi, ki bo potekala tako na italijanskem kot na slovenskem ozemlju.
Enduro?
Najprej pa nekaj besed o formatu same dirke. Enduro je gorsko kolesarska disciplina, ki je v zadnjih petih letih eksponentno narasla, letos na primer štejemo samo v Italiji preko 60 tovrstnih dirk z državnimi in regionalnimi prvenstvi, Slovenija pa se lahko pohvali z zelo kvalitetnim državnim prvenstvom. Končno razvrstitev tekmovalcev določa seštevek časov iz posameznih spustov na različnih trasah, navadno od tri do šest. Tekmovalci imajo omejen čas, da pridejo na začetek tras, ki se pretežno spuščajo, tu pa tam pa le malce vzpenjajo. Skratka, enduro je res prava kombinacija med fizičnim in adrenalinskim športom.
Drugače pa je ta disciplina bolj lahkotne narave. Ne nas slabo razumeti, tudi tu imamo pro-
fesionalce, ki se borijo za vsako desetin-ko sekunde, večina tekmovalcev pa je zgolj amaterjev,
jamemo, da bo bolj malo, saj tekmovalce čaka
naporna
ki
bolj kot v dirkanju uživajo v dobri družbi, športu in naravi. Zadoščenje ob zaključku naporne dirke je veliko, če se uvrstiš bolje od kolega pa še toliko bolj, saj ti bo častil pivo!
Naporni dvodnevni program
Dirka se letos predstavlja kot čezmejno sodelovanje med italijanskim in slovenskim gorsko kolesarskim svetom, promocija športa in lokalnih naravnih znamenitosti. Dogodek šteje tako za Triveneto Enduro MTB Cup kot za slovensko serijo SloEnduro. Štart-no-ciljna arena bo letos postavljena v Boljun-cu pred kulturnim domom. Program se začenja že v soboto popoldne, ko bo ob približno petih štart uvodne preizkušnje nad Boljuncem. V večernih urah bo poskrbljeno za zabavo številnih tekmovalcev - gostov s tujine s koncertom skupine Bandomat . Veseljačenja pa ver-
dirka s petimi preizkušnjami meri dobrih 45 km in nekaj čez 1500 metrov višinskega vzpona, tako da poleg tehniških vrlin bo o zmagovalcu odločala tudi fizična kondicija.
Promocija teritorija in športa
Tekmovalci bodo med dirkanjem pre-kolesarili nekaj zelo lepih točk. Organizatorji so s tako postavitvijo trase želeli predstaviti naravne lepote naravnega rezervata doline Glinščice. Tretji nedeljski spust od razgledne točke nad Krogljami do Boljunca na primer v celoti poteka znotraj rezervata, po prvi trasi s ciljem v Bo-taču pa bodo tekmovalci prikole-sarili po poti bivše železnice Trst - Hrpelje, sedaj preurejeni v kolesarko stezo in pešpot, od koder je prelep razgled nad dolino Glinščice vse do morja.
Z upanjem na prijetno sončno vreme bo letos dirka zaradi vse večje prepoznavnosti privabila lepo število gledalcev na posamezne spuste. Števil-
nedelja s kar petimi preizkušnjami. Do prve trase, ki bo potekala na Slovenskem, bodo tekmovalci prikolesarili čez znameniti Socerbski grad. Simboliko čezmej-nega sodelovanja izraža ravno izbira prve trase, ki bo potekala po Stezi prijateljstva, od Be-ke (Slo) do Botača (Ita). Nadalje se tekmovalci selijo na pobočja od Katinare do naselja Sv. Sergija, kjer bodo potekale še tri preizkušnje. Vmes pa bo na vrsti še spust z razgledne točke nad Krogljami do boljunske Jame. Celotna
čnost gledalcev in seveda veselje tekmovalcev sta primarna cilja organizatorjev, saj je ta dogodek velika promocija take bolj adrenalinske veje gorskega kolesarstva. Organizatorji pričakujejo na sobotnem štartu dobrih 300 tekmovalcev z Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Med temi tudi mladega šumovca.
(Sliki: Alberto Furlani)
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta
Geocaching: si pripravljen na iskanje?
Šumovci smo prepričani, da se je vsak izmed vas kot otrok vsaj enkrat igral na lov na zaklad. Mogoče ste tudi vi risali izmišljene zemljevide in sanjarili o skritem zakladu, ki so ga krvoločni gusarji, potem ko so prijadrali v Tržaški zaliv, prišli zakopat prav na njivo vašega nonota. Žal bogatega zaklada tu ni, predlagamo vam pa zanimivo igro, ki je zdrava alternativa večurnemu igranju raznih video igric
-	to je Geocaching.
Geocaching je sodobna oblika iskanja zakladov s pomočjo GPS sprejemnikov ali pametnih telefonov in spletne strani geocac-hing.com. Nekdo skrije zaklad - imenovan »cache« (škatlo z določeno vsebino ) in na spletno stran objavi njeno lego oz. zemljepisne koordinate, drugi - geosledci ali geoiskalci
-	pa gredo na lov. Geocaching je razširjen po celem svetu, skritih pa je preko dva milijona zakladov. Zakladi so škatle različnih velikosti in vrst. Lahko so večje plastične posode ali pa čisto majhne škatlice s prostornino do 100 ml.
Vsaka izmed škatel vsebuje dnevnik, v katerega se najditelj vpiše, ko najde zaklad. Svojo najdbo pa vpiše tudi na spletno stran, kjer je dobil podatke o zakladu in njegove koordinate. Večje škatle lahko vsebujejo tudi raz-norazne stvari, ki jih najditelji pustijo v njej. Pravilo trdi, da lahko iz škatle kaj vzamemo, če to nadomestimo z enakovrednim predmetom. V škatlah lahko najdemo tudi tako imenovane Travel Bug, predmete na katere je pritrjena ploščica, preko katere je mogoče slediti premikom predmeta. Vsak Travel Bug ima določen cilj, ki mu ga določi lastnik in naloga najditeljev je ravno ta, da predmetu pomagajo priti do cilja, s tem da ga premikajo iz zaklada v zaklad. Pri Igri lahko sodeluje vsakdo, s tem da se (brezplačno) prijavi na spletno stran. Tudi zaklade lahko naredijo in skrijejo vsi igralci.
Ker Šumovci ne moremo iz svoje pustolovske kože, in nas je že sama misel na potepanje po mestu in iskanje skrivnostnih škatel
izredno navdušila, smo se takoj odpravili v Trst na lov. Ja, tudi v našem mestnem središču se nahajajo zakladi! S sabo smo zvlekli še »poznavalca« Geocaching-a in prijatelja, ki smo ga slučajno srečali v centru. Nato smo se radovedni in polni pričakovanj podali na Veliki Trg, kjer naj bi se nahajal en cache. Dalj časa smo neuspešno kolovratili okoli točke označene na zemljevidu, ki se nahaja ravno pred sedežem dežele, kjer sta med drugim stala dva policaja. Očitno smo se z buljenjem v zid palače, sti-kanjem okrog kipa, ograje, smetnjakov in luči zdeli zelo sumljivi, saj sta naju gledala že
prav živčno. Zato smo raje kar odšli. Takoj smo dojeli, da iskanje cache-ev ni prav tako enostavno, saj so dobro skriti! Vseeno smo se odpravili še na druge lokacije, vendar vam podrobnosti ne bomo razkrivali. Preizkusite še sami svoje »iskalne« sposobnosti. Srečno!
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 10. aprila 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja
21.05	Sprehodi
22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
0.00	Film: Basic Instinct 2 (triler, '06,
1.	S. Stone)
Canale S
17.10 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Le mani dentro la citta 23.30 Supercinema
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Show: La Pista 23.25 Tv7
6.50 Nan.: Friends 7.5015.25 Show: Vecchi bastardi 8.5016.20 Show: Urban Wild 10.00 17.25 Show: Come mi vorrei 10.40 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Grande Fra-tello 14.1018.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball - Le grandi battaglie 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Colorado 0.00 Šport: Oktagon
La 7
6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 20.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.25 Tg2 - Punto di Vista
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile
^ Tele 4
6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: The Iron Lady (biogr., i. M. Streep) 23.001 Dieci Comandamenti
u Rete 4
6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Ricette all'ita-liana 11.15 Sai cosa mangi? 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Film: Uomini e cobra 18.00 Serija: Walker Texas Ranger 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Posegovi prijatelji 20.00 V službi občanov - komunala Nova Gorica 20.30 Dediščina sončnih bogov 21.00 Predstavljamo: Center za mikroskopijo in spektroskopijo UNG 22.00 Glasbeni večer, sledita TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 7.00 12.30 Nad.: Budva na morski peni 8.05 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.00 10.10, 11.20 Tv prodaja 9.15 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.25 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.35 Serija: Prenovimo kopalnico 12.00 Serija: Kamera teče 13.45 Nad.: Zdravnikova vest 14.40 Nad.: Hiša iz kart 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Popoln moški 22.25 Film: Sostanovalka 23.05 Eurojackpot
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 11.00 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Il por-tolano 8.05 Dok.: Luoghi magici 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved
(T Slovenija 1
6.55 Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja! 12.00 Panoptikum 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 15.55 Muzikajeto 16.20 0.20 Kaj govoriš? 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odd.: Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub
Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 9.00 Infodrom 9.10 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.15 Bravo orkester! 14.50 Na obisku 15.25 Slovenski magazin 15.50 Dok. film: Pogled v prihodnost 16.40 Nogomet: vrhunci evropske lige 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 19.10 Točka 20.00 Dok. odd.: Eliot Ness proti Alu Caponeju 20.55 Nan.: Sodobna družina 21.20 Nad.: Scott in Bailey 22.10 Film: Tajfun
(T Slovenija 3
6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 20.00 Aktualno 8.00 15.30, 17.30 Poročila 17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Zlate steze 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Dokumentarec 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Copeam
6.50 Risanke in otroške serije 8.0513.35 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 8.3019.00 Serija: Veliki pokovci 8.55 14.05 Serija: Alarm za Kobro 11 9.5015.05 Nad.: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.0519.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.15 Film: Mala bomboniera 18.00 19.55 Svet, Novice
20.05 Film: Smrt na pogrebu 21.55
Film: Družinski posel
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Poti raziskovanja; 12.15 V pričakovanju vikenda; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Bo-trstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski
_ P k 11 il	VREDNO OGLEDA
HH Petek, 11. aprila	-
UMI Rai 3, ob 21.05
The iron lady
Velika Britanija, Francija 2011 Režija: Phylida Lloyd Igrajo: Meryl Streep, Jim Broad-bent, Susan Brown in Alice da Cunha
Biografski portret britanske pre-mierke Margareth Thatcher je avstralska režiserka Phylida Lloyd zaupala še enkrat izredni Meryl Streep, ki si je s to vlogo zagotovila tudi oskarja. Železno damo v filmu spremljamo od vstopa v politiko, ko Tatcherjeva skuša podreti družbene in politične stereotipe, a med strankarskimi kolegi ne najde razumevanja. S pomočjo neizmernega osebnega odpovedovanja in stoične drže se ji uspe prebiti na čelo stranke in na volitvah prevzame vodenje države. Toda srhljivo obdobje hladne vojne in grožnja spopada za Falklandsko otočje, jo pripeljeta pred vedno večje politične in osebne preizkušnje.
in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Odprti termin za glasbo.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 21.45 Skladba; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 11. aprila 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
2000 m ...........0
2500 m...........-4
2864 m...........-8
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah lahko doseže do 5, v gorah do 6.
Pred 60 leti umrl izumitelj filma Auguste Lumiere
LYON - Pred 60 leti je umrl Auguste Lumiere, ki z bratom Louisom velja za pionirja filmske umetnosti. Skupaj sta patentirala kombinirani aparat za snemanje in projekcijo "cinematographe", s katerim sta posnela in prikazala kratki film Odhod iz tovarne. Projekcija filma leta 1895 velja za začetek kinematografije. Brata Lumiere sta že v tehniški šoli v Lyonu kazala nadarjenost za tehniko. Ves čas sta delala skupaj, sprva pri očetu fotografu. Ustanovila sta tovarno fotografskih plošč in patentirala omenjeno napravo, ki je bila filmska kamera, naprava za razvijanje filma in projektor v enem. Kratki film, ki prikazuje skupino delavcev, ki zapuščajo tovarno na obrobju Lyona, je pre-miero doživel v pariškem Grand Cafeju 28. decembra 1895. (STA)
Japonska cesar in cesarica praznovala 55 let zakona
TOKIO - Japonski cesar Akihito in cesarica Mičiko sta včeraj v Tokiu obeležila 55. obletnico poroke. Cesarski par je zakon sklenil leta 1959, ko je bil Akihito še prestolonaslednik. Cesar je postal leta 1989. Akihito je sicer prvi japonski cesar, ki se je poročil s "plebejko". Mičiko pa je bila tudi prva japonska cesarica, ki je sama vzgajala svoje otroke in jim pripravljala malico za šolo. Cesar Akihito je decembra dopolnil 80 let, cesarica Mičiko pa jih bo oktobra. Ob 80. rojstnem dnevu je Akihito dejal, da je "zelo počaščen, da je lahko izvajal cesarske dolžnosti s cesarico ob strani". (STA)
RUSIjA - Novinarska konferenca v sibirskem Novem Urengoju
Gazprom verjame v Južni tok, v primeru izpada izvoza plina v Evropo računa na Azijo
MOSKVA - Ruski energetski velikan Gazprom si želi še naprej izvažati plin v Evropo, v primeru sankcij EU pa bo izpad izvoza na staro celino nadomestil s povečanim izvozom v Azijo, so včeraj v sibirskem Novem Urengoju povedali predstavniki koncerna. Prepričani so sicer, da bo projekt Južni tok izpeljan. Nanj so dobro pripravljeni, so poudarili.
Kot je na novinarski konferenci v sibirskem Novem Urengoju, pripravljeni za novinarje iz držav, po katerih naj bi bil speljan plinovod Južni tok, spomnil generalni direktor Gazpromove hčerinske družbe Gazprom dobiča Urengoj Sergej Mazanov, je potreba evropskih držav po ruskem plinu velika.
Gazprom si po njegovih besedah ne želi, da bi zapleti, povezani z ukrajinsko krizo, negativno vplivali na sodelovanje EU in Rusije ter na njihovo poslovanje. Če bo EU začela iskati energetske alternative, s katerimi bi lahko nadomestila ruski plin, pa je koncern pripravljen izpad izvoza na staro celino nadomestiti s povečanjem izvoza na azijske trge, je pristavil.
Mazanov je ob tem izrazil prepričanje, da bo projekt izgradnje plinovoda Južni tok dokončan. Gazprom je na to po njegovih besedah pripravljen. Če bi bile cevi v okviru plinovoda postavljene že danes, naj bi lahko plin po njih stekel v eni uri.
Pomemben del plina bo sicer po Južnem toku na staro celino pripotoval prav s širšega območja okoli Novega Urengoja, ki velja za rusko plinsko zibelko, odkrito v šestdesetih letih minulega stoletja. Gre za ozemlje na obeh straneh polarnega kroga, na katerem se temperature gibljejo do minus 60 stopinj Celzija in predstavlja največje kopensko nahajališče plina na svetu.
Nad proizvodnjo plina v tem delu severozahodne Sibirije bdi Gazprom dobiča Urengoj, ki je v 100-odstotni lasti Gazproma in zaposluje prek 12.000 ljudi, so včeraj pojasnili predstavniki podjetja. Gazprom dobiča Urengoj je bil ustanovljen leta 1978, še isto leto pa je zaživela tudi njegova prva tovarna. Danes jih ima 22.
Že leta 1986 je sicer ta družba proizvedla kar 50 odstotkov vsega ruskega plina. Leta 1987 je proizvedla 306 milijard kubičnih metrov plina, leta 2008
že prek 6000 milijard kubičnih metrov, lani pa celo prek 6500 milijard kubičnih metrov. Tako velike proizvodnje ogljikovodikov naj ne bi zabeležilo še nobeno podjetje na svetu.
Tudi zalog naj bi bilo v tem delu Rusije še ogromno, in sicer za 100 let. Več naj bi jih imeli le dve polji v Katarju in Iranu.
Konec lanskega leta je sicer odjeknila novica, da projekt Južni tok ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica držav EU, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o izgradnji plinovoda oblikovati na novo. To vprašanje zdaj obravnava posebna delovna skupina EU in Rusije. Poleg tega so se po priključitvi ukrajinskega polotoka Krim Rusiji pojavile špekulacije, da bi lahko EU projekt v okviru sankcij zoper Rusijo ustavila.
Plinovod Južni tok naj bi bil sicer dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim
morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov.
Za izgradnjo plinovoda pod morjem so zadolženi Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe posameznih držav. Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma.
Projekt je po oceni, ki je stara več kot tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.
Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno. Še oktobra lani je bilo predvideno, da bi lahko prvi plin po ceveh pod Črnim morjem stekel leta 2015, polna zmogljivost pa je bila napovedana za leto 2017. (STA)
EU - Cilj dosežen
Državljanska pobuda za zaščito zarodkov
BRUSELJ - EU bi morala prepovedati in prenehati financirati znanstvene raziskave in druge aktivnosti, katerih posledica je uničenje človeškega zarodka. To je temeljna zahteva evropske državljanske pobude "Eden izmed nas" (One of us), ki ji je uspelo zbrati dovolj - več kot milijon - podpisov med državljani unije.
Pobuda "Eden izmed nas" je po navedbah Evropskega parlamenta zbrala več kot 1.700.000 podpisov v 18 državah članicah EU in tako krepko presegla minimalne zahteve. Lizbonska pogodba, ki je uvedla državljansko pobudo, namreč določa, da lahko milijon državljanov iz najmanj četrtine držav članic EU od Evropske komisije zahteva, da oblikuje zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti. Da zberejo milijon podpisov podpore, imajo organizatorji pobude leto dni časa.
Prva, ki je uspešno prestala te zahteve, je bila lani evropska državljanska pobuda Right2Water, ki zahteva dostop do čiste vode za vse in nasprotuje liberalizaciji storitev oskrbe z vodo. Tokratna pobuda za prepoved in konec financiranja raziskav, ki bi imele za posledico uničenje človeškega zarodka, je tako šele druga doslej. Njeni pobudniki so v Evropskem parlamentu predstavili svoje cilje, že v sredo pa so se sestali z evropsko komisarko za raziskave, inovacije in znanost Maire Geoghegan-Quinn. Kot piše na spletni strani pobude "Eden izmed nas", je njen cilj okrepiti varovanje človeškega življenja od spočetja dalje - v okviru možnosti in pristojnosti EU. Pozivajo k spremembi finančne uredbe EU, ki določa porabo proračuna EU, tako da se iz njega ne bi več financirale dejavnosti, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja. (STA)