ISTO III. $TEV. 2 Koper, petsls S. jamiaria imh POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN ... ^''¿MB^&ssffs^ Ml«? ¡fiMM^ ; v.....mM ^-iK i l»fiii mMmi mmm «Si^pi ptei ,'■ i;■-'.■■■■■■■. ■ ..S:." . ; i» . : fertfi P s J lili i | |||||p | •i M» M ^ ŠSo & s. - ^ ^ ¡'ž i- ^ P* K S . ..vH A. Ki Iv mm. 9|M| Bb tmfrnm hmm m SiSi gikm sir m';m . % ^ • i šfff 'ji;®/;.^ 'A}4;»?. PREKASLJALA JE STARKA ZIMA, NAGUBAN, SUH IMA OBRAZ; KO Z BRADO KLJUKASTO POKIMA, SNEG Z NEBA PRILETI IN MRAZ. PO VRTU SE SENICA KLATI, PREMALO HRANE DA JI GOZD; ZDAJ IMA S, ZAJEC TI UHATI, SVOJ ŠTIRIDESETO ANSKI POST, BOVEC S SVINJAKOM POZIMI KAKO PRIJETNO SE POČUTIJO LJUDJE V GORAH OB TOPLO ZAKURJENIH PEČEH, KADAR NASTOPI ZIMA S SVOJIMI BELIMI »DOBROTAMI.« NE VSI! MLADINA, OTROCI IN LJUBITELJI ZIMSKEGA ŠPORTA NE VZDRŽIJO V ZAPRTEl HIŠAH. NJIHOVO VESELJE, ZABAVA IN ZDRAVJE SO V NARAVI, V SNEGU. Letos je prišla rtaaa mladina do svojega veselja že v nedeljo 27. decembra. Med pripravljalnimi deli je letala okoli lepega parka hotela Palače, v katerem je bil otroški sejem. Ni manjkalo tudi odraslih radovednežev, optimističnih in pesimističnih, kako se bo »ljubljanska« zamisel obnesla v Portorožu. Istega dne popoldne je bila v dvorani hotela Central v izvedbi portoroškega otroškega vrtca akademija za predšolske- otroke. Nad 150 otrok je napolnilo dvorano, bii so tucU ljudje brez otrok. Pod dobrim vodstvom otroške vrtnarice tov. Ha/nc Ane, so se vrstili prizori z zajčki, Snegulčlco, snežinkami; Nataša je lepo zapela solo — točko; mamice so srečne tiščale svoje o-tooke k sebi Ob petju himne dedku Mrazu je končno prišel dobri mož in razdelil med nje kuverte z boni v vrednosti dinarjev 400. Z več ar istega dne je zažarela velika jelka pred hotel Palače v vsej svoji lepoti. Imela je veliko gledalcev. Prvi dan sejma — 28. december — lične stojnice, dobra prodaja, in povrhu še prekrasen park z eksotičnim drevjem. Predšolski otroci so pokupili vse igrače že prvi dan. Sejem je otvoril dedek Mraz s svojim spremstvom, s katerim je obiskal sejmišče, medtem je Medved cb arvokih vojaške godbe plesal po Stopnišču. Za dedkom so šli vsi otroci. Z njim so streljali, z njim loriV. pri srečolovu, z njim so obiskali partizansko taborišče, itd. Na strelišču so predvsem streljali »veliki« otroci. Lepo vreme je podpiralo dobro voljo obiskovalcev sejma. Drugi dan — 29. decembra, so posetali sejem otroci iz Sv. Lucije. Na nekoliko premajhnem odru v Ljudskem domu so sprejeli dedka. Avtobus potovalnega urada »Adria« tu Portoroža je komaj izvozil mlado iti Staro na sejmišče, Kljub pritiskajoči burji je bilo na sejmišču, na katerem je tega dne igrala godba te Sv. Lucije, zelo živahno. O-troci so tega dne pogrešali Medveda, k je bil v Kopru v Dijaškem dcanu. Tretji dan smo pričakovali s strahom, ker je ponoči divjala burja, vendar stojnicam ni napravila ni-kake večje škode. Tega dne se je dedek Mraz s spremstvom odpravil v Stranj an. Dedka so pozdravili .Slovenci z zborno relitaeijo, Italijani s pesmijo — dobrodošlico, pripravljeno prav zanj. V Strunjanu je lahko vsak opazil prisrčne odnose: dedek Mraz je delil otrokom kuverte z bani, učflteljsbvu in staršem pa drobna pisemca, ki so jih napisala otroška srca. Učiteljice so prejele tudi po več takih pisemc. Strunj-an je pokazal svoje razumevanje do letošnje Novoletne jelke tudi s tem, da je KZ dala odraslim na razpolago svoj kamion za previs v Portorož, ker je dedek vzel s seboj le šoiske otroke in matere z malčki. Zadnji dan leta je šel dedek med gluho mladino. Sprejela ga je kar na cesti in odpeljala v svoj zavod, kjer mu je iz ved hi kratek program. Dedek je tu res z zanimanjem ki-K»eL Potem so se slikali. Pisano spremstvo in dedek Mraz so S3 odpeljali nato v Pran. Na pustem in proznem trgu, ždečem v mrazu, se je naenkrat nabralo veliko število ljudi, občudujočih slikovit .sprevod palčkov, zajčkov, Sne-gulčiee, princeske, pionirjev, Medveda in seveda dedka Mraza. Skozi okna avtobusa so delili sladkarije, Medved je celo nekoliko zaplesal na trgu. Popoldne je ob zvokih vojaške godbe dedek "Mraz zaključil sejem. Pohvalil in grajal je tiste, ki se niso dovolj eavedald svoje naloge. Posebno pohvalo je izrekel delavskemu kolektivu hotela Palače aa vso pomoč :n delo, ki Jo je ta nudil s svojimi člani ob priliki letošnje Novoletne jelloej ter gospodarske ustanove, a katero pomočjo je letos obdairovnl nad 700 otrok, vsakega v Ttrecincsti 400 din. Vir. Iz Semedele Semedolske otroke je tudi letos sbaskal dedek Mraz. To vam je bilo žžvžftva minuli četrtek v Zuaterni! Pedek Mteb jo obdaril prav raakesa otroka-1 No, tu vsem pa leži zamotano vprašanje, ki ga bo treba enkrat rešiti. Znano je, da ima vsak otiok svoje želje, toda dedek Mraz mu je prinesel najbrže prav teto, česar ni pričakoval. Tako se dogaja, da nekateri otroci sploh ne vzljubijo igrač, ki jih dobijo. Kar smo rekli, le dokazuje, da zadeva z dedkom Mrazom vendarle ni tako preprosta. Marsikaj bi bilo treba izpopolniti, kar pa bomo dosegli le, če se bodo prireditelji bolje povezali s starši V treh dneh praznika in počitnic dne in lutkovno predstavo »Zogica-nogica«. V kinu so predvajali barvni risanki »Ostržek«-n »Dumbo«. Glavna priredJtev pa je bila v sredo v Ljudskem gledališču, kjer je otroke tudi obiskal dedek Mraz. Svoja darila jim je razdelil po stojnicah, ki so bile okoli glavnega trga. Zal prav to razdeljevanje ni b.o tako, kot si ga je zamislil pripravljalni odbor, ker so nekatera podjetja, ki so pomoč prvotno obljubila, popolnoma odrekla, baze same pa se tudi niso dovolj pobrigale. Fanančnin sredstev je bilo bolj malo na raz- |P ||g gp | gg x ^ ' : ft «lil ¡Mil tsišiliiP Sejem dedka Mraza v Kopru je 'bilo tudi v Semedeli prav dobro razpoloženje, škoda, da je nagajal mraz, ki je silil ljudi, da se kar najbolj drže doma. V veliki semedelski baraki, v kateri stanuje 12 družin in še nekaj samcev, je zadnje čase marsikdo precej v skrbeh. Kljub vsem prošnjam in intervencijam ta zgradba še danes nima pravega hišnika, ki naj bi skrbel za red. To pereče vprašanje se vleče v neskončnost. V zvezi s tem stanjem se je dogodilo, da dimniki' v baraki niso bili očiščeni že 6 mesecev. Ti se zaradi tega po-gostoma užgajo in spravljajo v stalno nevarnost vse prebivalce barake Nad stanjem v baraki se prav posebno zgražajo gasilci, ki izjavljajo, da bi se ta spremenila v prah in pepel, če bi se vžgala, v pičlih ' 20 m nutah 'in še, da bi bila v takem primeru odveč vsaka intervencija 1 Pobrigati se je treba torej pravočasno, sicer bodo nesreče krivi tista, ki upravljajo občinske zgradbe. Gre tu za dejanja, ki so kričeče nezakonita (zakon določa, da se morajo dimniki v barakah čistiti vsak mesec) I Zdi se, da so stanovanja v veliki baraki izmed najdražjih v našem okraju. Drugje najbrže ni toliko okvar in tudi voda ne stane toliko kakor tu (mnogo jo izteče, ker so inštalacije zelo slabe). Samo zavarovanje v baraki stane 4-krat več kaker pa v zidani zgradbi. Imamo vtis, da občina ne posveča vprašanju barake dovolj pažnje in tudi da so prebivalci barake prepuščeni samim sebi Ne bi našli zlepa primera, da bi intervencija tako malo zalegla, kakor se to dogaja v zvezi z barako. V Semedeli je še marsikaj drugega novega in tudi lepega, pa o tem drug'č. Novoletna jelka v Kopru Tudi v Kopru so otroci nestrpno pričakovali dedka Mraza. Res jih ni pozabil, prišel je in obdaroval o-tereg tisoč otrok. Otroci so bili daril zelo veseli, vendar so si želeli več knjig in manj igrač. Pri prireditvah za Novoletno Jelko so se izkazani nafii dijaki gim-naa je i)n učitteljšča. ki so priredili za naše najmlajše pravljično popol- polago, ker so podjetja nakazala denaar v okrajni fond in je pripravljalni odbor razpolagal samo s sredstvi, ki jih je zbral po bazah. lerSoki Ob velikem veselju najmlajših smo obdaroval; 270 otrok. Številna pod-jeitja so prispevala, da je Novoletna jelka lepo uspela. Kulturni spored so dobro izvedli in je obsegal tri kratke igrice, nekaj pesmi in dcklamaeij. Prireditev bi bila še lepše uspelo, če bi bila v dvorani zadružnega doma. Dvorana še ni dokončana m jo zato neuporabna. V novem leta je. pričakovati, da bodo odgovorni poskrbeli, -da bo dvoroma urejena. P. B. Ankaran - ¥alde!ira Lotos nos jo obiskal dedek Mraz v Sv. Nikolaju, Oh lepo okrašeni novoletni jelki smo najprej izvedli nekaj igric in prizorokov, Z nami so sodelovali učenci italijanske šole ter mali iz otroškega vrtca. Zapeli so dotiku Mrazu lepo pesmico. Zelo smo se razveselili dodka Mraza, ki nam je povedal mnogo zanimivega in zabavnega ter nas nazadnje še obdaroval. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali, da nam je bil naš preznrk lep. Posebno smo livaJežni našim kmetom, ki niso odrekli svojih prispevkov, čeprav jih jo toča zelo oškodovala. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim darovalcem in ic posebej Milki Županovi za pri južno ustreznost. Hvaležni izražamo 'anka-rantskim poljedelcem voščila s posebno željo, da bi bilo njihovo delo v novem lotu poplačano z najboljšo lotmo- Piomirji osnovno šok t Ankaranu »Pahljača« v Sočergi V nedeljo 27. decembra je gostovala v Sooergi dramska d nižin n iz &r. Antona a Goldonije-ro komedijo »Pahljača«. Igra je kar dobro uspela in so gleda leti, ki »o se ndeIež'H r zadovoljivem številu, napeto sledili prizorom ma odru. Mialim, da je to znak, da ima tudi naš podeželski človek, ki morda šo nikoli li videl nobene igre, ¿oljo in veselje do pred- stav. Želeti bi bilo, da bi naš človek na vasi ne imel in cenil kot .razvedrilo — srkanje vinske kapljice, ampak da bi mu bila kulturna predstava tisto razvedrilo, ki bi si pa vedno bolj želel. Dramska dužini iz Sv, Antona s« iskrite o zahvaljujemo in želimo, da bli 'zms kmalu znova obiskala. Jrfnko SEŽANSKA PODJETJA IN LJUBLJANSKE ZALOŽBE ZA NOVOLETNO JELKO OTROKOM SEŽANSKEGA OKRAJA Za letošnjo Novoletno jelko otrokom sežanskega okraja so prispevali lepa darila tudi knjižne založbe iz Ljubljane, ki so pionirje sežanskega okraja obdarila s 750 raznimi mladinskimi knjigami. Cankarjeva založba iz Ljubljane je darovala 20 knjig v vrednosti 6.000.— din, Državna založba 450 knjig v vrednosti okoli 130 tisoč din, Mladinska založba 351 knjig in 500 izvodov »Cicdbajia« v vrednosti 85 tisoč d'n. Zveza prijateljev mladine pa je darovala razne šolske potrebščine kot zvezke, svinčnike, žoge, šotore itd. v skupni vrednosti 200 tisoč din. Tovarna »Pletenin« Sežana je darovala 30 kom puloverjev v vrednosti 32 tisoč d n. Trgovsko podjetje »Preskrba« Sežana je darovala 10 kg mandarin, 20 kg bombonov, 50 kg suhih fig in 20 kg keksov, Izvozno-uvozno podjetje »Jadran — Impo <' daljši bodočnosti odstranjena. Toda ni odvisno samo od odgovornih državnikov, temveč, od miroljubni'! sil v svetu na splošno, v vsaki, drža-vi pa še posebej, če bo mir ohranjen za daljši čas, če že ni mogoče ta ideal človeštva uresničiti za vedno. delstvo, poveljnik britanskega bro-dovja v Sredozemlju, bivši veleposlanik ZDA v Jugoslavija Mlen in številni drugi. Iskrene čestitki* so poslale maršalu Titu tudi razne jugoslovanske .'zseljerf ske organ •/.:> V NOVO LETO STOPAMO /. VELIKIMI ZMAGAMI V našem notranjem položaju — je rekel maršal T to — zapuščamo leto 1953 ter stopamo v novo leto 1951 z velikimi zmagami ter vse jasnejšimi perspektivami naše velike in srečnejše bodočnosti. Preteklo 1953. leto je b lo polno bujnega notranjega političnega in gospodarskega življenja. Obnova naše države feitro napreduje ter vse bolj ostaja za nami žalostna in nesrečna preteklost. V zadnjem letu je bilo napravljeno ogromno za nadaljnjo demokratizacijo našega družbenega življenja nasploh, posebej pa še u-pravljanja našega gospodarstva. Y prihodnjem letu bodo prišli do svoje popolne vsebine rezultati vsega tega, kar je začelo in kar je napravljeno, če bo vsak zaveden državljan napravil vse to, kar je,dolžan in kar je v njegovi moči za nadaljnje izpolnjevanje našega družbenega sistema. Ob koncu svoje novoletne poslanice je maršal Tito poudar i veliko odgovornost naših družbenih in po-litičnh organizacij v tem pogledu: Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnih ljudi, mladine, sindikatov, ženske zveze, Zveze borcev, raznih kulturnih in prosvetnih organizacij ter pripadnikov naše Ljudske armade. ČESTITKE POLKOVNIKA MILOŠA STAMATOVICA Poveljnik vojaške uprave JLA polkovnik Miloš Stamatovič ie naslov"! na prebivalstvo jugoslovanske cone STO naslednje čestitke za novo 1951. leto: »Prebivalstvu jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, Slovencem, Italijanom in Hrvatom pošiljam prisrčne čestitke za novo 1954. - leto. Preteklo leto je vnovič zaznamovalo precejšnji napredek na vseh področj;h vašega dela. Prepričan sem, da boste v letu 1954. do segli nove uspehe v nadaljnji izgradnji vašega kraja in v učvrstitvi bratstva in enotnosti. Želim vam obilo uspeha in sreče ter vam čestitam k novemu 1954. letu z najlepšimi željami.« SPREJEM NA BRDU Ob Novem letu je predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo priredil 1. januarja ob 20. ur; na Brdu pri Kranju sprejem. Sprejema so se udeležili podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo, predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko s soprogo, predsedn'k Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher s soprogo, tovarišica Zdenka Kidrič, člani Izvršnega sveta in po-slanci Ljudske skupščne Slovenije, javni in kulturni delavci kakor tudi piedstavnik armade, političnih in družbenih organizacij Slovenije. ČESTITKE PREDSEDNIKU REPUBLIKE IZ DOMOVINE IN TUJINE Predsednik republike marša! Tito je prejel veliko Stev'lo novoletnih čestitk iz naše države in iz tujine. Številni jugoslovanski državljani, «čenči, študenti, vojslu, predstavniki nacionalnih manjšin, kolektivi industrijskih podjetij, kulturna in športna društva, ki so trenutno v inozemstvu, so želeli predsedniku Titu dolgo življenje ;n obilo zdravja. Predsednik Tito s soprogo je «preje! iz inozemstva pozdrave visokih osebnosti in organizac'j iz raznih držav. Brzojavne ali pismene čestitke so poslali med dragimi tv.-. Napredek gospodarstva iz ldiiike v mehanizacijo, v nadvlado strojev, je tako značaje® korak, kot je hi J a socialna zavest o skupnem življenju, o skupnem urejevanju gospodarstva, odpravi soo aln.\h nesoglasij in izkoriščanj. V gospodarskem razvoju vsakega kraja, oziroma v razvoju vsakega gospodarskega okoliša, imamo posebnosti, kli ga obeležujejo. Kljub temu ostanejo enotne oblike uravnavanja gospodarstva, ki edine omogočajo napredek, blagostanje in razvoj. Potreben je stalni štucžtj ekonomskih n tehničnih problemov na podlagi prakse, prehoda od malega na veliko; zavedata se moramo, da industrija raste le iz malih poizkusih delavnic, dvor?.n'c, laborator jev, Posebno je potrebno ohraniti prepričanje o lastni moffi in jo črpati, razvijati in vod ti, ker tiči v delovnem ljudstvu samem. Dostikrat govorimo o pogojih za razvoj. Te ima vsak kraj, le odkriti jih je treba. Napredek azijskih držav nam kaže, kako lahko rastejo :z nižjih socialnih oblik s pomočjo u-pornbe tehnike v višje oblike s pomočjo borbe in ustvarjalnega pri-krojervanja sodobnejših oblik pro z-vodnje. Revolucionarni duh v množicah, ki je našel poti za ostvaritev svoje svobode, je tako močen, da lahko doseže tudi spremembo v kakovosti gospodarskega in kulturnega življenja. , Ce glodamo s teg-a vidika koprski okraj, bomo v deli, da je doživel velik kulturni in gospodarski napredek: ureditev socialnih problemov, komun alnih in sanitetnih naprav po mestecih in vaseh. Pomoč kmetijstvu, dvig izobrazbe, zadostitev kulturnih potreb, gradbena dejavnost s smislom za estetiko in zračenjem tesnih mestec, v gospodarstvu izkoriščanje naravnih virov, vse to vsebuje obdobje, ki se bo končalo z eksploatacijo rudnika Sečovlje in prehodom v fazo izgraditve gospodarstva in male industrije na podlag: izkoriščanja domačih surovin. Prometne razmere in oblika tal so ita kraj popolnoma odrezali tako od zaledja kot od Trsta, da ga lahko imenujemo savrinski gospodarski o-koliš. Ta odrezanost izvira iz pomanjkanja železniške povezave a zaledjem in premajhnega iaicori-ščanja morskih poti zaradi lokalnega značaja industrije. Zaradi prehodnosti tal se je najbolj razvila trgov na, ki je glavni vir dohodkov. Vsak nepotrebni transport proizvodov in surovin, posebno, če imajo nižjo ceno, teTja, da se predelajo na mestu samem, zahtevajo tesna povezavo vse industrije tako v u-porabi surovin kot polizdelkov in gotovih izdelkov. To velja posebna za kmetijske pridelke, namenjene industrijski predelavi, kar pomeni postati iz dobrega trgovca dobei proizvajalec. Iz surovin in odpadkov se da napraviti cel kup novih proizvodov, z malimi stroški, pa čeprav v primitivnih prostorih. Magistrata gospodarskega okoliša je črta Koper—Piran n poteka ofo morska in cestni komunikaciji. Surovine črpajo iz zemlje in morja, obsegajo pa rastlinstvo in ž valstvo na kopnem in v morju. Industrija je razprostrta ob magistrali Gojitev industrijskih in zdravi» nih rastlin na svobodnih površinah in pogozdovanje gmajn v višjih legah b. podpiralo industrijsko dejavnost. Racionalno izkoriščanje odpadnih produktov je problem, v katerega je tehnika globoka segla, ali vsa peta niso lahka, lažja pa so dosegljiva. V vsaki industriji je mogoče najt; maraikaj. kar bi bilo potrebno izpopolniti. Še tako popoln proizvodni pestepek ni nikoli tako dokončen, da bi ga ne bilo mogoče izboljšati. Vsekakor moramo stremeti, da s čim manjšimi investicijami pridemo do čim večje produktivnosti dela. Pri tem je potrebno izbrati nove vrste gospodarske dejavnosti, oziroma razširiti gospodarske dejavnosti obstoječih podjetij. Naštevati vrsto izboljšav v konzervni, milnt, gradbeni in alkoholni industriji ni potrebno, kar nam bežen vpogled na svetovni trg teh panog pove, kaj bi se dalo narediti. Stalno primerjanje kakovosti izdelkov z izdelki drugih dežel in pokrajin nam je pri tem najboljši kažipot. Marsikaj lepega je mogoče napraviti tudi brez bajnih investicij. Inž. Marijan Orel PODJETJE „VINO" pri Okrajni zadrtim zvezi Sežcma VAM NUDI SORTIRANA ISTRSKA, KRAŠKA IN BRIŠKA VINA, PRISTNI KRAŠKI TERAN V BUTELJKAH PO UGODNIH CENAH. VSEM CENJENIM ODJEMALCEM EN DOBAVITELJEVI SREČNO, USPESNO IN VESELO NOVO I.ETO Maraž Silvester, fotograf. Ilirska Bistrica ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČA ¿v - i"i''V*V5 ?" ' hm ' 'l^-i-s,-. i: T tuli pri nas že izdelujemo televizijske sprejemnike. Gornji, ki g" prikazuje naša slika, je iztlelek televizijskega laboratorija IE)" r Ljubljani. Pravijo, J t li Za borbo proti cestnem li hrupu se je začela dunajska policija posluževati tako imenovanih fonometrov. Z njihovo pomočjo preizkuša vsa prometna vozila, ki smejo povzročati hrup le do 90 fonov; vse, kar je čez to mero, ¡>a je t' opreki s policijskimi predpisi. ■<.m vr : £ ■ s i A'a gornji sliki sta siumski dvojčici Tomo in Boka, ki so ju zdravniki neke londonske klinike skušali z operacijskim posegom ločili drugo oa nizko ceno. Na žalost mu je to uspelo preko nekega fašista, ki je izvabil od svojega dekleta, ki je živela v Laborju, da mu je povedala, kje se drže partizani. V pe tek 12. februarja, ko je bla še noč, je skupina 500 Nemcev in fašistov Obkolila vas Labor In dolino proti reki Dragonjii. V dolini pod vasjo je tedaj bi a komanda mesta Koper skupaj s komandantom tov. Frenkom. Komisarja ni bilo, ker je padel pred dobrimi štirinajstimi dnevi ob prehodu preko proge pri Skadanščmi. Komanda je imela lo-gor pod veliko skalo, ki je imela na spodnjem delu dobro zavarovan rov lovalo nad 500 mož, med njimi so bil! fašisti dn nekaj Paveličevih Hrvatov. Očividno je, da je vzrok te mu napadu neko «Izdajstvo. Takoj po prihodu nad vasi Boršt in Labor je komandant rastrelamenta pogledal v specialko in odredil, da se preišče v strelcih vsa grapa med imenovanima dvema vasema. V tej grapi je bil logor komande mesta Koper. Usoda je hotela, da so b4li ta dan skoraj vsi v logoru. Stražar je oddal opozorilni strel, vendar je bilo prepoano. Čez nekaj minut so bili obkoljeni v kotlu in 90 se moraM umakniti pod zaščito prirodnega bunkerja — skale. Naši se niso hoteli predati. Vnela se je borba, ki je trajala do 3. ure popoldne, ko so Nemai zaminiral skalo od zadaj in jim dali rok 3 minute za predajo. Tedaj je tov. Frank, komandant o-stale tovariše na silo odposlal iz zavarovane jame — bunkerja, sam pa se je boril do kraja in se nato ustrelil sam. Razrušeno kamenje razstralene skale je pregrnilo njegovo mrtvo truplo. Hrabro držanje naših tovarišev, posebno pa komandanta, je začudilo celo samega okupatorja in je tovarišu Frenku pred razrušenim bunkerjem izkasal vojaško čast.« Izguba sposobnega komandanta Frenka in komisarja Komande, ki je padel 14 dna poprej, kaikor dobrih tovarišev iz Komande mesta Koper, je bila tudi m Mornariški odred bolestna, da so se mnogim mornarjem orosile oči Vendar klonili niso. S podvojeno močjo so se vrgli v boj. Pod vodstvom komisarja odreda tov. Črta je Odred prevzel skrb za obnovitev Komande. Vrgli so se v mobilizacijo; v dobrem mesecu obnovili komando mesta Koper in ojačali tudi Odred. Okupator je na lastni koži občutal maščevtnje naših istrskih partizanov; Patrole so neprenehoma krožile in število ujetih fašistov je Tastlo z dneva v dan. V aprilu je Odred skupaj s komando mesta Koper napadel Izolo in zaplenil Landschutzu vse orožje. E~ noti sta bili s tem oboroženi in akcije niso prestale do konca. 1. maja so bataljoni Mornariškega odreda udrli v Izolo in Piran in tam zajeli nekaj sto Nemcev z ladjami vred. Na zajeto barkaso 30 dvignili partizansko zastavo in iz Pirana pripluli v Izolo. Nemški motorni čolni so zapluli pod komando partizanskih oficirjev, v lukah K. R. S. pa je Odred prevzel pomorsko oblast. Svidenje z enotami IV. Armade In enotami IX. Korpusa v Trstu je bilo nepopisno. Medtem časom so enote IX. Korpusa z Mornariško skupno vred vodile težke in odločilne boje na severni strani Trsta. 1. maja je Mornariška skupina pod zaščito IV. Armade in IX. Korpusa prevzela pomorsko oblast v Trstu in pozneje v Tržiču. Mornariška skupina pri IX. Korpusu je s tem častno opravila svojo operativno nalogo. Razvijala in borila se je v okviru IX. Korpusa IX. Korpus jo je čuval in j,i omogočil operativni uspeh. Zato je praznik IX. Korpusa tudr praznik mornarjev njegove Mornariške skupine, praznvk Mornariškega odreda Koper in njegovih mornarjev, s tem tudi praznik naše Istre in STO. D. F. Illwlllllllllllllll.llUlllllllllll/tlíIlllillllllllllllt :iriiMHiiimiiuii ZANIMIVOSTI PO S¥ETU ATOMSKA SILA SE NE BO KMALU IZPODRINILA 5 ELEKTRIKE Neki znani angjleški univerzitetni profesor je medavno napisal članek o Vplivu atomske energije na proizvodnjo elektrike. Med drugim je 11 uvedel: »Me moremo pričakovati naglega nadomestila sedanjih elektrarn 2 atomskimi. V Veliki Britaniji je v termičnih in hidroelektričnih centralah investiranih nad dve milijardi funtov šterlingov. Nadaljnjih tako velikih vsot po nikakor ni mogoči-potrošiti v nekaj letih. .Pač' pa lahko pričakujemo. on, gospa Evelyn Russöllova, poslanca Sir Waldram Smitbcrs ter R. ll. S. Crossnian in predstavniki gledališča, filma in radia. Razen jugoslovanske usnjeno galanterije so razstavljeno tudi čipke, filigranski nakit, ,potovaLne potrebščine, lutke in initat-zijc. ŠTUDENTSKE TISKOVNE KONTE RENČE V ZDA Vsak ponedeljek popoldne se zbirajo poročeietdesotletnieo slovenski pisatelj in zdravnik dr. Bogomir Magajna. Njegovo književno delo pomeni pomcm-1>™ donesek, naše Primorske v slovensko literaturo, zlasti v spisih, ki neposredno ali posredno obravnavajo življenje našega primorskega ljudstva in posebej še njegov žilavi boj za obstanek v obdobju italijanske okupacije in fašističnih poskusov raz-naroditve slovenskega ljudstva v mejah Italije. Iz generacije, ki je stopila v slovensko književnost nekaj lim-ran, kajti obravnavanje zgolj zunanje stvarnosti bi utegnilo kljub vsem variacijam, različnicam, postati sčasoma monotono, celo dolgočasno. Prepričan sem, da je ravno magično in skrivnostno tisto, kar daje delom umetniški čar. Katero tvoje delo je po tvoji lastni sodbi najboljše? ■ Težko je na to dati pravilen odgovor, kajti včasih so boli nebogljena dela avtorju Iiubša kot dovršena "n to zaradi milienja, iz katerega so nastala. Če bi skušal soditi trezno in kolikor mogoče objektivno, bi označil za boljše novele Helena, Frater Benjamin, Pogrebnih, Vslj-ka, Hafija, Zgodba o barvah, Nini-ca Roška, Lutka Lepuška, Turma-lin. Pot do popolnosti je dolga, kajti popolnost leži v neskončnosti. Vsaka stopnica na tej poti pa je težja in težja. Te tvoj zdravniški poklic moti pri literarnem delu? O tem, ali je poklic plus ali minus za pisateljevanje, je bilo dosti pisanega m nekateri menijo, da poklic spravlja pisatelja v bližnji kontakt z ljudmi, z življenjem in da torej pisateljevanju koristi. Sam menim, da so gotovi poklici, ki človeka pri pisateljevanju ovirajo ali ga celo ubijajo in poklici, ki ga plode. Zdi se mi, da bi ne mogel kaj več pisati, če bi bil kirurg ali kaj podobnega, medtem ko se mi zdi, da sem kot zdravnik za duševne bolezni v najožjem kontaktu z naj do t j tezKiml in sKnrvnostnrtm stranmi življenja in da to na svoj nač n daje pobndo za pisateljevanje, čeprav nikakor ni nnjno, da bi jemal modele prav med bolniki. V zadnjem letu sta izšli kar dve tvoji knjigi, da ne štejem sodelovanja v vseh mogoči 'i revijah in časopisih, od katerih ni na zadnjem mestu Slovenski Jadran. Glede na povojni raznuth kulturnega življenja na Primorskem si vstopil med obnovitelje in naslednike primorskih kulturnih tradicij saj predseduješ edini založbi, na Primorskem. Kakšno je tvoje mnenje glede na možnosti še večjega razvoja? Pri Slovenskem Jadram: sva t. bratom rada sodelovala in upam, da bova sodelovala v bodočnosti še bolj. Ta list se postopoma kvalitetno boljša in postaja vedno bolj priljubljen po Primorjn, pa tudi v Ljubljani dobiva vedno širši krog bralcev. Ni mi treba poudarjati, kako velik pomen ima ta list za naše Primorje, za dvig ljudske samozavest', ljudskega ponosa. Dolžnost lista in Primorske založbe je, da dvigneta celotno raven našega primorskega življenja na višjo stopnjo. Tako sioveusier Jadran Kot knjige Primorske založbe bi moralo najti o-tnrta vrata v vsako primorsko Iršo in prijetna dolžnost vseh kulturnih aktivistov pri Primorskem bi bila, da k temu pripomorejo. Kako srečna bi bila Kosovel iu Grahor, če bi bila danes pri življenju, s kako ljubeznijo bi se vrgla na delo, £a bi se taka kulturna drevesa razrasla čim bolj na široko. Jaz vstopam s to 50-!etnico na drugo stran obzorja, toda navdala me veliko veselje ob vesteh, da nastaja na Primorskem nova generacija kulturnih ustvarjalcev, tudi pesnikov in pisateljev, ki sn z-asli večinoma iz primorskih srednjih šol. Prepričan sem, da se bodo tem pridružile nove sveže sile in da se bo porodila literarna revija, ki bo prispevala k celotnemu slovenskemu življenju z novimi, živimi podobami. •v? - Ob petdesetletnici dr. r (Nadaljevanje s 3. strani) »Oživeli obrazi«, v kateri imamo mimo realističnih motivov tudi legendarno snov: prava podoba pisateljevo naravne dvojnosti, razcepljene v iantaziijsko-fantastieno in v realistično duševno komponento. Leta 1952 jc izšla z učinkovitim.! Sedejevimi ilustracijami opremljena mladinska knjiga »V deželi pravljic in sanj«, nadaljevanje lisic zvrsti, ki spremlja njegovo ilelo od prvih začetkov preko »Brkomje čeljustnika« do zadnjih mladinskih knjig. Prav na pragu svoje petdesetletnice je dir. Magujma zbral v knj.igo po večini v revijah objavljene spomine na partizanska doživetja. Ta knjiga z naslovom »Odmev korakov« obsega šliirinajiit proKnih sestavkov, ki pripovedujejo o srečanju s partizani in partiizankaimi, o pretresljivem vrliin-cu človeških usod, ki ga je povzro- Bogomira Magojne čil na naših tleh veliki konflikt m«! reakcionarnimi in naprednim; silami, med svobodoljubnim človeštvom ter sodobnimi ¡tiranijami. Težišče teli zgodb ni toliko v umetniški Lzgraje-iiosti .kolikor v človeški dokumentarnosti: njih osnova so, kakor pravijo Francozi »ehoses vues«. Vci ko četrt stoletja literarnega dela je zagotovilo dr. Bogomiru Mu-■gajui vidno mesto v sodobnem slovenskem pripovedništvu. Njegovii spisi so značilen prispevek k duševni biografiji slovenskega intelektualca in umetnika v prehodni dobi, kakor jo bila doba, v kateri je ustvaril večino svojih spisov. Trdno verujemo, da bo dr. Magajna s prihodnjimi spisi še r marsičem razširil .in izpolnil svojo literarno fiziognomi-jo, in v tem duhu mu želimo: Se na Ttuioira le ta! B. B. Obleke ;n halje za naše šolske otroke. Kroji, so preprosti in ljubki, predvsem pa praktični. ZbKAVNlSKI KOTIČEK Naročnica MILENA: Z odgovorom na vaše ipisom smo se neko-Iiiko zakasnili, ker smo prosili za nasvet zdravnika—specialista. Takole jc odgovoril na vaše vprašanje: Kot je iz pisma razvidno, gre verjetno za obolenje »cryithrocua-nosis erur.«, ki običajno prizadene dc&leta im mlajše žene. To ni, kot «te omenili, ozeblina. 'Red je sicer, Ja (deluje mraz na ožilje kvarno im da postanejo zaradi njega noge mcedre. Toda itu odločajo tudi drugi. notranji faktorji. Zaito vam tudi n)i pomagalo lokabio zdravljenje z mazili in masažami, ampak bi bilo Itrcba zdravili ves organizem. Predvsem je .treba vzpostavi-ki t tem delu ¡telesa normalni kr-votok in seveda je treba talili nositi toplo obleko, uporabljali masaže, kopeli iin kvaro obsevanje; «otranjc pa je treba vplivati na ožilje z injekcijami »SimpatoJ« ali »Priskrrl« in pričeti s hormonal no terapijo. Zdravljenje naj hi se raztegnilo čez .vso zimo. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da hi se sa-sai zglasili v ambulanti speoialista-Jeriualologa. Bralka N>N — Šmarje: Ker je bil prvi otrok rahitičen, bi radi vedeli, kako morate ravnali, da se pri drugem ine bi ponovilo. Povedali vam bomo pač nekaj splošnih masveitov in pravil, če je pa bilo prvič zelo hudo, hi bilo bolje, da .peljete otroka .na pregled v am-ihrolaimtio. Znakj raliitiiLiega otroka so takale: •ka. ba ha 1. Če se dvomesečmi otrok poli na zatiljiku, Itako da jo blazinica mokra. Prav itam ima tudii (mehko lobanjo. 2. Hrbtenica je zvita v obliki lo-Tako imenovana Tahitična fft-sc. pojiaivljia mavjTpče ___ se pojavlja največ pri tistlih otrocih, Iki jih imatere nosijo preveč na rokah ali pa jih prezgodaj pustijo sedeti. 3. ¡Prsni koš poslane Izbočen navzven, pravimo mu »kurje prsi«. 4. Ko rahitični otrok shodi (to je navadno .pozno), ima sprivljene noge. v obliki črke O ali X. 5. Rahitični otrok jo bled, cmerav iin. ra-zdražljiv, zobe dobi zelo pozno iin so krhki, trebuh ima na-iplihnijen. Če vseli teh znamenj še. ni, otrok torej še ni rahitičen, ga poskušajte obvarovati pred to boleznijo, m sicer: 1. Hranite ga z mešano hrano, velilko zelenjave, mleka, sira in masla ter presnim rumenjakom, če je tsevcida 'že večji. 2. Res je materino mleko najbolj zdrava hrana, todia samo '.materino mleko brez pravilnih dodatkov lahko povzroči rahilis. 3. Dojenčka morate nositi na sonce in sveži zrak. 4. Najkasneje od 6. ¡meseca dalje morate dajati dojenilkii dodatek zelenjave (najbolje špiuača in korenček). Dobro je tiudi ribje olje. 5. Že od 2. meseca starosti dalje pa nu dajte sadne sokove (jahol- j ka, pomaranče, poleti paradienik). t tudi bodo v vsem življenju tako nujno potrebne? Oglejmo si tudi nekaj ugovorov, iki jih iznašajo, mamice naših malčkov: bojim se ga pustiti drugim v roke, kako pa naj vzgaja ona otroke, ko jih še nima in verjetno nežna z njitmi ravnati? Kaj je vendar treba vrtec? Saj sem sama prebila to dobo brez obiskovanja vrtcev in nihče mi ne more očitati nič slabega. Kadar bo to obvezno, ga bom že pošiljala, prej pa nikakor ne! Na vse te ugovore naj pripomnim sledeče; marsikaterikrat odklanjamo to, kar nam je neznano, ne da bi globlje pomislili aild je potrebno in koristno, odklanjamo največkrat z motivacijo, da smo sami brez tega živeli. Ali ni v -takem odklanjanju skrite precej zatajevane sebičnosti, da niti lastnemu otroku ne privoščimo lepše, veselješe in bogatejše predšolske dobe kot smo jo imeli sami? Druge mamice so mogoče zopet pretirano samoljubne in se boje, da bi ljubezen njihovih malčkov' polagoma prešla na vzgojiteljico in na tovariše v družbi. V tem pogledu naj bodo popolnoma -pomirjene! Ob sleherni priliki vcepljajo našim malčkom ravno ljubezen do staršev. Da vzgojiteljica ne zna vzgajati naših malčkov, ker jih sama nima? O tem bi se dalo razpravljati prav obširno. Povem pa samo to: sto in stoletja so imeli vso vzgojo v rokah iravno tisti, M niso imeli ali vsaj niso smeh imeti otrok. Dejstvo pa je, da imajo naše vzgojiteljice predpisano izobrazbo in 'kvalifikacijo iter da opravljajo poverjeno jim nalogo v spošno zadovoljstvo. Sicer pa: vsakdo ima možnost in tudi pravico, da si ogleda delo v naših vrtcih in po temeljitem ogledu naj sodi. Dokler pa sami nismo videli ne moremo Szreči pravične sodbe. V pičli uri, ko sem bil na obisku, so mi dali ti malčki mnogo, zelo mnogo. Tiho sem jim skoraj zavidal to srečo, ki je sam nisem imel prilike uživati. In v zahvailo za to se jim oddolžujem s temi vrsticami z željo, da bi se pomnožilo število obiskovalcev v naših vrtcih in da bi polagoma pričeli nastajati vrtci tudi v onih krajih, kjer jih še ni! —jaz— gradi naš organizem kožo, mišice in notranje organe. Iz mesa jih gradi hitro in najlaže, iz rastlinske hrane pa jih gradi teže in dalj časa. Meso hitreje prebavimo kot rastlinsko hrano. Ce hoče človek dobiti dovolj redilniih snovi, mora pojesti tri krožnike krompirja z zeljem, medtem ko lahko dobi isto vrednost v eni klobasi. Prav ta pojav vidimo v vsej naravi. Gosenica mora pojesti dnevno petkrat toliko Ustja kot je sama težka, medtem ko živi n. pr. pijavka od enega obroka krvi tudi dva do tri mesece. Vse mesojede živali pojedo veliko manj kot tiste, ki se hranijo z rastlinami in niso ne bolj in ne manj zdrave. So pa tudi ljudje, ki so šli še dlja kot vegetarijanci. Trdijo namreč, da bi moral človek jesti samo surovo rastlinsko hrano, ker je samo ta način prehrane naraven, vsaka priprava na ognju pa je nenaravana in nezdrava. Tudi to zatrjevanje nima nobene znanstvene podlage. Res je sicer, da je nekoč človek živel od koreninic in gozdnih plodov, toda jedel je tudi jajca, mleko in meso, živalsko ali človeško. Toda današnji človek nima nobene želje, da se vrne v dobo pračloveka in zato ne bo jedel samo solate, čebule in sliv, ker bo porabil ves dan samo za jed, za delo pa mu ne bo ostala niti ena urica. Znanost je vse te stvari točno u-gotovila: človeku je potrebna rastlinska hrana prav tako kot meso, potrebna pa so mu tudi surova in kuhana jedila. To dokazujejo poleg vsega ostalega tudi naši prebavni organi, ker so grajeni za mešano hrano; tako je naše zobovje, žleze in prebavni sokovi, taka je dolžina naših črev. Zato so tiste parole o »naravni« prehrani popolnoma zgrešene. človek namreč menja naravo v vsem in prav tako v prehrani. Naraven način ljudskega gibanja je hoja, to ve vsakdo prav dobro. Toda nikomur ne bo zato prišlo na misel, da se ne bi poslužil za velike •razdalje avtomobila, vlaka ah letala. na nogah. Korajžno se poganja z levo nogo, z rokami pa krepko drži in pravilno usmerja krmilo. Vstavi se ob meni in mi kar zaupno pove: k Veste, prav nič ne jokamo, če včasih pademo!« Vzgojiteljica jih pokliče, da bi šli v učilnico. Brez nevolje in godr-nanja spravijo svoje igračke, uredijo mizice in stolčke ter se posta-ivajo v vrsto. Zdi se mi, da opazim v njihovih očeh mrvico resnosti, ki je prej nisem opazil. Dvajsetorica malčkov se postavi v krog in skupno z vgojiteljico pričnejo z raznimi razgibalnimi vajami: tek, poskok, počep, hoja, idr. Kar čudim se: nikomur še na misel ne pride, da bi izvajal kaj drugega. Potem je vsak šel po svojo stoli-oko. Brez kakršnegakoli' prerivanja ali kričanja. Postavili so se v polkrog, pred nje pa vzgojiteljica. Sledila je pravljica o ježku in lisički. Da bi videli njihovo držo: ta je sedel mogočno in ošabno kakor angleški lord v najudobnejšem fotelju; drugi si je oba komolca zapičil v stegna in glavo naslonil na dlani. Okroglolična Sonja je kar z držo .pri sedenju podzavestno hotela zajeti in ukleniti misli, da bi j e ne mbtile pri. poslušanju. In Cenček? Kvišku Štrleči lasje so mu še bolj štrleli, sedel pa je kakor vaški očanec na ■kasnem sestanku. Pripovedovanje pravljice jih je tako prevzelo, da so pozabili na vse. Na stenah so visele risbe ježka in lisice toda niti eden lod njih se med poslušanjem ni o-zri na slike. Oglejmo si nekoliko vse prednosti, ki jih daje vrtec našemu otooku. Predvsem bi poudaril samozavest, ki ravno v tej dobi .požene prve korenine. Saj je v začetku otrok nebogljen in plah, toda polagoma to izginja iin tudi izgine. Le poglejte ga kako ponosno koraka v spremstvu mamice ali tudi sam do poslopja, v katerem je vrtec! Saj se mora res marsikateri povzpeti tudi na prste, da doseže kljuko hišnih vrat, toda ko se ta uda pod pritiskom njegovih ročic, mu obraz prešine izraz tihega in ponosnega zadovoljstva. In ko pozimi dobro oblečen kljubuje zimskemu mrazu in vetru! Prav odveč je poudarjati kakšnega pomena je ravno samozavest ne samo pri našemu učencu, ampak tudi pri bodočem državljanu! In ali ne poženejo že v tej naj-nežnejši dobi prve korenine ne samo pravega tovarištva, ampak tudi inejtesnejšega prijateljstva? Ali ne poganjajo ravno iz tega tovarištva in poznejšega prijateljstva one naj-plemeniitejše lastnosti, ki so in ki Žarko mast boste spet lahko uporabili, če jo počasi stopite in desne-te vanjo prerezano čebulo in nekaj koščkov olupljenega jabolka. Nato vzemite oboje ven in shranite mast v drugi, čisti posodi. Masti lahko tudi dodaste 80 gramov lesnega oglja v prahu in pustite počasi vreti 15 minut. Potem precedite in shranite v čistem loncu. • žarko olje boste spet ilaihko porabili, če dodate na 1 liter olja 125 gramov lesnega oglja v praihu, dobro zmešate in precedite skozi platno. Hranite na suhem prostoru. Tudi sicer lahko olje varujete pred zunanjimi vplivi, če v steklenico nalfijete nekoliko alkohola. * Svinjsko mast najbolje hranite v prsteni posodi. Zavežete jo z žvep-lastim papirjem in postavite na suho. Kadar mast zajemate iz posode, uporabljajte pri tem umito in popolnoma suho žlico. Lapa svilena obleka za družabne prireditve. Širok pa se je iz črnega žameta. zato ker pri njih ne uspeva. Eskimi jedo vse svoje življenje meso in slanino in nd znano, da bi bili bolj bolehni kot drugi narodi. Prav tako je z razrfhii narodi centralne Azije. Raziskovalci pravijo, da poje Mongol za kosilo do 5 kg ovčjega mesa, ves dan pa lahko poje tudi celo ovco. In kljub temu so Mongoli zdravi in močni ljudje. In na koncu poglejmo še naše mesarje: vse življenje jedo veliko mesa, pa niso nič bolj bolni od drugih ljudi in tudi ne živijo manj časa. Zato pravi znanost, da na res, da bi bilo meso škodljivo, ampak je našemu organizmu prav potrebno. Iz mesa Pred kratkim sem obiskal otroški vrtec v Sežani ter si natančneje ogledali življenje in delo naših malčkov. V prostorni veži vidim kako malčki -.odlagajo vrhnjo obleko, drugi si oblačijo »delovne« halje, .tretji se preobuvajo v copate, čevlje pa Spravljajo v za- to izdelano polico, .Na moj pozdrav korajžno odzdravijo. Nekaj bežnih vprašanj o mrazu, o kuhanju in kašljanju, o rdečih ličkih in o pridnosti pri skledi me kaj hitro zbliža z njimi. Temu pomagam obleči hdljo, onemu od-Vežem vezalke na čevljih in že smo prijatelji. Odpravljajo se da-Sje. Povprašam jih, !čel smem z njimi. »Pokazala vam bom slikanico«, mi obljublja rdečelično dekletce. »Boste videli kako znam risati«, tni pravi neki sinko-debelinko. Vstopite v igralnico. Mizice in stolčki. Po stenah so izobešene razne •risbe iz živalskega življenja. Za mizicami mirno sede in delajo, tako se igrajo. Pri drugi mizi sestav-jjajo dečki sliko dz poslikanih kock, >:Ta bo šla«, pravi neki pritlikav-•ček. »Saj vidiš, da tu manjka košček strehe, ga poučuje poleg njega stoječi Oicsibanček. , Priltlikavček JtioKi, ni užaljen. Pri tretji mizici sedi v delo zatopljena deklica. Opazujem jo. Riše in barva. Nastaja hišica z ozkimi vrati in dvema prav majhnima okencema. Streha je rdeča, vrata zelena. Poljančev Cenček me pocuka za ¡rokav: »Tovariš, poglejte me, kako se znam vozita!« In glej smolo! Strbunkne po tleh. Poliit in k njemu, pa je že Ce ne morete odstraniti z blaga črt od krojaške krede, ki ste jo u-por»Mj3li pri krojenju, s krtačo, potem bo gotovo pomagalo, če boste kredo drgnili s klopčičem šivalne svile. So ljudje, ki so prepričani, da nt zdravo jesti mesa, ampak da mora biti naša hrana izključno le rastlinska. Tem ljudem pravimo vegete rijanci. Le-ti trdijo, da meso zastruplja naš organizem, da postajajo zaradi njega žile trde in se lomijo, da se od mesa nagubajo jetra in ledvice, skratka uživanje mesa povzroča razne bolezni in skrajša človekovo življenjsko dobo. To je pač prepričanje vegetem-jancev, znanost pa ima drugačne dokaze. Poglejmo, kaj pravi! So narodi, ki se hranijo izključno z mesno hrano in če bi držala vegetarijanska teorija, bi ti narodi morali že zdavnaj izzumrebi. To so n. pr. Eskimi, ki rastlinske hrane ne jedo. 9 (Bolgarska pravljica) Pes in petelin sta šla nekoč v sosednjo vas na izlet. Pes je tam imel brata, petelin pa — očeta. Sla sta ob meji in sta veselo pela. Ustavila sta se pri ribniku. Petelin se je tam napil vode, pes pa se je o kop al. Preden sta se nadejala, se je zve-čerilo. Stemnilo se je naglo, pred seboj pa sta imela še globok gozd. »Naprej ne moreva več,« sta dejala. »Prenočila bova v gozdu.« »Boter petelin, zleti na drevo! Jaz se bom pa vlegel pod drevo k deblu in tako bova prespala noč,« je dejal pes. »Dobro,« je odgovoril petelin. ¡»Toda ne ustraši se, če bom začel kmalu zjutraj peti!« Voščila sta si lahko noč in zaspala. V gozdu je bilo tiho. Zažarel je mesec in posrebril drevesa. Bilo je pc> polnoči, ko je postala trava od jutranje rose vlažna. Povsod so nastajale -rosne kapljice: po travi, po sveMikastih cvetih, po drevesnih listih. Taka kapljica je padla petelinu na greben in ga prebudila. Dvignil je prestrašen glavo in zapel. »Ki-ki-ri-Mlii!« • Ki-ki-ki!« je ponavljal odmev. V bližnjem brlogu se je prebudila lisica. »Kaj je bilo?« je rekla razburjeno. »To je bil petelinov glas!« in je zopet zaspala. Toda prihajala je ura, ob kateri se navadno raztaikimkajo vsi vaški petelini. Pa tudi naš petelin na drevesu se je razzkoračil na veji, se raztegnil in zapel iz celih pljuč: »Ki-ki-ri-kiii!« Odmev pa je ponavljal: Ki-ki-ki! Lisica je poskočila. »Zdaj se pa ne motim! Bil je petelin!« si je rekla, sklonila glavo, povohala in stekla za petelinovim glasom. Tekla je tako dolgo, dokler se ni ustavila pod drevesom, od katerega je prihajali petelinov glas. Zadihana je dvignila glavo in pogledala navzgor proti veji. >Bodi zdrav, petelinček, psvček! Kako dolgo že nisem slišala tvojega lepega glasu! Prebudil me je iz spanja, pa sem takoj tekla, da te pozdravim. Zapoj še enkrat! In zlč-ti dol, da te prijateljsko objamem!« ' ........ m --^-c Petelin je lisici zapel, toda na tla ni skočil. Rekel ji je: »Rad bi te pozdravil, botrica. Pa ne morem dol, ker je tam vratar. Najprej vprašaj njega, če me pusti.« Lisica je začela naglo obletavati drevo. Iskala je in vohala, ker pa je bila skoraj še tema, ni videla psa, ki je bil skrčen v gošči. Zavohala ga je šele, ko je poskočil. Pes je zalajal, in lisica je skočila, da bi utekla. Toda bilo je prepozno. Pes je lisico raztrgal. Zdanilo se je. Petelin je priletel z drevesa. »Dobro jutro!« mu je rekel pes. Nato sa se oba v rosi okopala in nadaljevala pot. Petelin je rekel: »Tisti grdi lisici sem dišal jaz. če bi jo bil poslušal in zletel na tla, bi me bila snedla. Hvala ta psiček, da si jo kaznoval.« Domača miš in navadna poljska miš Poljska miška je skromno živela v svoji hišici na polju in je cele dni iskala zrna žita. Nekoč jo je obiskala njena sorodnica, domača miš. Gospodinja je vljudno pozdravila svojo tetko in ji takoj postregla s pšeničnimi zmi. »Ali nimaš ničesar drugega?« se je začudila gostja. »Drobtinice, slanino ah košček sira?« Gospodinjo je postalo sram zaradi take revščine in res se ji je v. ¡Í rv-'^Li) V— f r^éd^r .te 4 M m3 ' : ivS • (c^v.: ;; 3?, • "h Q.Ú:■ m •■: ' /H^: '"K : \ ; : -K. é i© »Veselo smučanje« — narisal ŽURGA JOŽE, učenec 11. razreda gimnazije iz Studenca pri Novi vasi na Blokah vila. Pripravljala se je, da bi začela s slanino, ki se ji je tako vabljivo smehljala, že je odprla usta, da bi jo zgrabila — »Prask!« nekaj je počiilo kot iz topa, kajti to ni bila navadna polica, bila je past. Uboga domača miš se je komaj zadnji hip rešila. Zaman je potem prigovarjala miši, da ni tako hudo in da je tu vsega dosti kot v obljubljeni deželi. Poljska miš je zbežala domov, -t* VERA ALBREHTOVA: Ar 1 J .......fm f---**^- mop i \\\\ i pi V i' •' -.v) C]r i\ !;, ',< 'O..-, I ' '-V • «¿Ms-™*— tisto žito zazdelo zelo žalostno. Obljubila pa je tetki, da jo bo kmalu obiskala, da bi končno videla, kako živijo v mestu. In koliko lepega je videla, ko se je odpravila na pot! Kuharica, je spekla lešnikovo torto, da je dišala prav vsa kuhinja. Tudi njena tetka je ukradla košček in ji je dala po-kUiSiti. Zelo dobra je bila! Ko sta tako jedli, je domača miš učila poljsko : »Lahko vzameš, karkoli želiš, samo paziti moraš, da te ne zalotijo. Ljudje nas nimajo preveč radi, posebno če sedimo v kuhinji in večkrat pošljejo nad nas mačko, če za^ gledaš mačko ali človeka, beži!« Ni še dodobra končala svojega stavka, ko so se odprla vrata in v kuhinjo je prišla kuhajrfca. Kot strela sta blisnili mimo nje obe miški .iz kuhinje. Ko sta bili na vamem, je domača miš takoj začela tuhtati, kako bi prišla do novih dobrot, poljska miška pa je bila tako prestrašena, da je kar slišala, kako ji bije srce. V prijetnem in varnem skrvali-šču se je domača miš takoj lotila koščka sira, ki ga je hitro pospra- Ej, ta možak se pa kislo drži, v nstih mu pipa kar ilič ne gori! Da bi ga snežee preveč ne težil, 7. loncem razb tim je glavo pokril. V rok-" pa palico čudno drži, stara je metla; tako se mi zdi: mož bi najraje Z njo pot si pomel, da bi nocoj v vasico dospel... Tam bi vse fante na klanec pognal, sam pa v zapečku bi sladko zaspal, Mamica stara bi čaja mu dali, v pipi ugasli tobak mu prižgali... Zjutraj pa, deca, ej, to vam bo srneh! Mesto možaka — bo luža na tleh! J). Dragi moji, za danes sem vam pa pripravil nekaj posebnega. Poslušajte, kako je do tega prišlo! Ko sem hodil pred nekaj dnevi malo po mestu, sem zagledal na cesti zvezek — pravi šolski zvezek. Ko sem zaman iskal ime tistega, gi ga je izgubil, sem si kar mislil, da ta pionir ni mogel biti ravno marljiv in priden. Ko sem nato zvezek odprl in zagledal grdo pisavo, sem vedel, da se nisem zmotil. Nato pa je sledilo najhujše, Kar za glavo sem se prijel, ko sem prebral eno izmed pisanih strani. Tole sem bral: . Nekaj slovenskih pisateljev in pesnikov ter njihovih del 1. Ivan Cankar: Tonček 2. Josip Jurčič: Visoška kronika 3. France Bevk: Hlapec Jernej 4. Fr. Prešeren: Martin Krpan 5. Prežihov Vorane: Pot po nasipn 6. Ivan Tavčar: Tugomer 7. Anton Ingolič: Doberdob 8. Fran Levstik: Zdravica. Zdaj pa znanje v roke in sporočite mi, kako bi to popravili. Upam, da ne bo pretežko! Mld SlUt V času praznikov se je v moji mapi nabralo precej pisem in voščil mojih malih dopisnikov. Pa začnimo kar na začetku: Iz POSTOJNE je GRBAC STANKA poslala kar dve pismi, v vsakem povest in uganke. Za voščilo se ti, ljuba Stanka, najlepše zahvaljujem in ti ga vračam z istimi željami. Nekaj od tvojih prispevkov bom prav gotovo objavil, OGRiN NADA. iz SV. ANTONA pri Kopru piše, da obiskuje osemletno šolo v Dekanih. Njihov pionirski odred ima pevski zbor, dramsko sekcijo in folklorno skupino. Zdaj že govorijo celo o tambura-škem zbora in o dragih načrtih. Torej vidite, dragi moji, kako pridni in delavni so v Dekanih. Ali se tudi vi lahko pohvalite s čem podobnim? Brata DEKENČIN ALDO in STANKO iz ŠMIHELA pod Nanosom sta tudi pisala prijazni pisemci, poslala rešitev zamotanke, Aldo risbico, Stanko pa spis o prvem snegu, ka¡r bom seveda v kratkem objavil, Sneg, ki je pri njih zapadel, tako pišeta, jima je povzročil veliko veselja in tudi zabave. Smihelski pionirji in cicibani pa se učijo lepo igrico, ki jo bodo v kratkem predvajali. Naša dva junaka sta bila tudi velika prijatelja z vojaki in jima je žal, da so odšli. Zdaj pa i-mata gotovo dovolj snega in se vsa vesela sankata in smučata. Iz STAREGA TRGA uri Rakeku piše pionirka MLAKAR TANJA, da so iz vseh krajev Loške doline prišli ljudje v Stari trg, da bi dali svojo kri. Bilo jih je toliko, tía bo morala zdravstvena ekipa pri ti še enkrat. Upam, da se bo naša Tanja še kaj oglasila in napisala, kako je pri njih v šoli in v pionirski organizaciji. Pionirji iz DOLAN pri PIVKI se zahvaljujejo za prejeto darilo in obljubljajo, da se bodo še oglasili. Nekaj rešitev zamotank sem tudi dobil, in sicer iz DOLAN pri PIV-ki in iz STUDENA pri Postojni, toda ker ni bilo tudi rešitve rebusa, ne bom objavljal imen. Iz H RASTJA pri Pivki je poslal VADNJAL MIRO pesmico o Dedku Mrazu, ki pa je žal prišla prepozno. Iz POSTOJNE so im poslali MANKOČ TATJANA, KORCE FA-NI, JERMAN JOŽE, HACE ROZA-LIJA in JUGOVIC LIDIJA, iz Ill.a razreda osn. šole, spis o proslavi dneva JLA pri njih in obnovo povesti, ki jim jo je ta dan povedal učitelj. Ker so vsi pisali isto in je tudi predolgo, da bi tukaj objavljal, se jim zaenkrat za prispevke najlepše zahvaljujem in upam, da se bodo še oglasili, Naš stari znanec UDOVIč JOŽE iz CERKNICE nam piše, da imajo pri njih precej snega, da se sankajo in smučajo, pa tudi učenja imajo veliko, ker se bliža prvo polletje. Jože je tudi poslal rešitev križaake. Za voščila pa se mu najlepše zahvaljujem in mu želim v tem >?t*u veliko uspeha. Oglasili sta se tudi dve novi ■ia-pisničarki, ki pravita, da jšrna je naš kotiček prav posebno všeč. To sta ŠPROHAC MICKA dn PESE-NIČ ANKA iz PREMA. Poslali sta tudi pravilno rešeno križanko, lipam, da se bosta še kaj oglaaih. Lepe čestitke k novemu letu s« mi poslali tudi pionirji iz STUDENA, in sicer: MIHELČIČ MARICA, BREZEC MILENA, SIRCA ALBO in DEBEVEC FRANC. Dalje pionirji iz GRAHOVEGA, ki bi radi brali kako dolgo povest, KLEiVTBNT IRENA iz POSTOJNE in KLTJJN VILMA iz BARKE pri Vremsfcera Britofu. Vsem se najlepše zahvaljujem za dobre želje in jim prav take želim v novem letu vse najboljše. Iz Ospa pri Kopru piše PURGER MARIJA, kako lepo so preživeli svoj »športni dan«, obiskali so So-cerb in njegovo jamo, spotoma pa so si ogledali tudi vodovod in veliki reservoar. Nazaj grede so se, posebno dečki, drsali po zaledaneli vodi. Učenoi 4. razreda osn. šole v BUKOVJU so rešile veliki kvadrat, šn sicer: MR5-IOR VERA, TURK MAMI JA in GRŽELJ JOŽEFA. Napisale so tudi kratka pisemca. Jožefa piše, da bi prav vsi pionirji v Bukovju hoteli postati naši dopisniki, To me je zelo razveselilo in sedaj samo še čakam nj-ihovih ao-pisov. V Bukovju imajo zdaj lepo prenovljeno šolo, v bližini pa saa-meniti Predjamski grad. Iz Predja-me same pa je doma mala Marija, ki pravi da so zgradili do Bukovja novo cesto, tako da ima njihov grad veliko obiskovalcev. V malo oddaljeni vasici, Gorenjah, živi naša Vera. To vas so okupatorji za časa vojne požgali, danes pa so jo domačini že obnovili m živšj« v njej lepo in mirno življenje. Iz SLAVINE pri Prestranku sam je pisal naš stari znanec MOžJNA BORIS. Tvojo željo, dragi Boiis, sem posredoval naši upravi in ji tudi izročil tvoj denaT. Tako boš vse leto brez skrbi za naš časopis, vedno ga bdš dobil in bral naš kotiček. Hvala za novoletna voščila, tudi tebi želim vsega dobrega. REŠITEV ČRKOVNICE iZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. noreti, 2. svojci, 3. koleno, 4. kotnik, 5. brajda, 6. kamela, 7. rao-tika — NOVOLETNA JELKA. Tiste štiri sličice iz novoletne Številke pomenijo: Ne posnemaj ga pri učenju! BOJAN SINKO Že Agatja Semjonovna Popova ga je precej vznemirila. Prva misel na njeno vlogo v sovjetski tajni službi pa ga je docela iztreznila. Tudi pri tem, ko je zamaknjeno strmel v neznano pevko in se predajal sladki opojnosti njenega kakor žamet božajočega glasu, ni mislil nič določnega. Čutil je le, da ji ne bi mogel odreči nobene želje, da bi ji sledil kamor boli, če bi le z očesom trenila. Kakor namig zle nsode ga je spreletela misel, da bodo njegovi dnevi v Singapuru kmalu šteti. Moral bo naprej, v Bombay in dalje po iz Moskve že v naprej določeni poti v ZDA. In zakaj ga pošiljajo po tej mnogo daljši poti. saj bi iz Yokohame na Japonskem čez Tibo morje mnogo hitreje prispel na cilj? AH hoče Moskva pridobiti na času, da ga pošilja po tej fa Daljnega Vzhoda neobičajni poti v Ameriko? Saj bi ga lahko še zadržali v Moskvi ali Pekingu, če se prav nič ne mudi. Ah se skrivajo za tem kakšni globlji vzroki, ki niso za njegova ušesa? Scer pa je le poslušno orodje svojih gospodarjev, ki mislijo zanj. Sa;j se je vendar pismeno obvezal, da bo izpolnjeval brez pomisleka vse dobljene ukaze! Da, toda t.-> je bilo takrat, v Moskvi, kjer ni imel druge izbire. Žal jo še vedno v krernpljih NKVQ! Ob tej misli se je zgrozil m skoraj pozabil na pevko, ki ga je že ves večer na skrivaj opazovala. Kljub temu pa ni nič omahoval, ko jo je napadel njemu neznani pijanec. Pobil ga je na tlii in se pustil odvesti v njeno garderobo kakor otrok. 10. poglavje DUN Ob istem času, ko je Ivan Oblak zavil v zabavišče »Mor-siti vrag«, se je sprehajala Agatja Semjonovna Popova zopet v svoji svetlolasi izdaji po ozki ulici, v kitajskem delu mesta. Bila je podoba, da nekoga pričakuje. Z bližnjega dvorišča je bilo slišati vpitje človeških glasov. Ko se je približala, je opazila ob dolgem zidu neskončno vrsto rikš. Pod veliko svetilko sredi dvorišča se je gnetlo več tacatov razcapanih kulijev. Agatja spočetka ni vedela, zakaj toliko krika in vika, Sredi klobčiča polganili kulijev ic sedel ogromen Kitajec. Drug za drugim so stopali kuUji predenj. S strokovnjaškim obrazom je tipal debeluhar kalijem roke in noge. jim iz njej neznanih vzrokov gledal v usta, jih zdaj pa zdaj uščipnil, kakor da bi bil prekupčevalec, ki kupuje na sejmu konje ter jih no vseh pravilih svoje umetnosti pre5zkuša. Pogled na dvorišče je bil pravzaprav smešen: debeluhar, ki se je kopal v znoju svojega telesa v črnem kitajskem suknjiču in vpijoči kuliji, Id jih je ocenjeval, kakor tla drugače sploh ne bi moglo biti. K temu je treba dodati še prah, smrad mnogih neumitih teles in nad tem človeškim klobčičem vid jemajočo električno žarnico. V resnici pa stvar ni bila tako smešna. Debeli možakar, — lastnik rikš —, je izbiral kulijc. Seveda se je odločal le za take, ki so bili dovolj zdravi in močni ter sposobni spremeniti svoje sposobnosti v denar. Po vsem videzu je bil naval kulijev velik, saj so bile njegove rikše čiste in kar čedne na pogled. S čistimi hi lepimi rikšami je seveda laže zaslužiti kot z umazanimi, starimi in iztrošenimi. Sejma človeške vprege se je Agatja Semjonova Popova kmalu naveličala. Nadaljevala je svoj sprehod in od časa flo časa pogledovala na svojo zapestno uro. Ko se je used njo pojavil isti kuli, ki smo ga spoznali že sinoči, je sedla brez pozdrava v rikšo. Knlijeve bose noge so copotale po že znani poti proti pristanišču, mirno britanskih vojnih la&j in dalje naprej proti prebivališču kulijev — mrtvemu dan pristanišča. Ko je Ivan Oblak v zabavišču z enim samim udareesa uspaval bivšega moža lepe mehiške pevke, je izginila r&ša. v kateri je sedela Agatja Semjonovna Popova, v temš km-lijevskega naselja. Kuli se tudi tokrat ni ustavil, tekel je dalje naprej v črno temo ... Zakaj se ni Agatja Semjonovna Popova poslužila nih in modernih vozil avtoizvoščkov, ki jih je bilo v Singapuru na pretek? Očitno je skromna, zaprta rikša bolj ustrezala njenim namenom. Kitajska rikša ni vzbudila v tem predelu Siaga-pnra nobene pozornosti, toda avto, z radovednim šoferjem za krmilom ...? Vsekakor je Agatja Semjonovna Popova dobro preniisV&a. preden se je odločila .za razcapanega in molčečega kulija, od katerega živ krst ne bi izvedel besede. Borna kulijevska prebivališča so utonila v temi, nasičeaž dušečo soparico. Niti najmanjša sapica ni vznemirjala ozračja. Morje je bilo popolnoma mirno, le kakšna riba, kise je za treimtek pognala nad gladino, je motila nočno tišini. Nebo je bilo posejano z zvezdami. Od časa do časa se je utrnila katera, pustila za seboj svetlo sled, nato pa ugasnila. Dober streljaj od naselja kulijev je stala blizu obale skromna ribiška koča. Vsakdo, ki ne bi vedel za njo, bi v temi saelel z glavo ob njeno streho. Toda kuli je odložil Agat.jo pred samimi vrati, obrnil rikšo in zopet izgini! v temi. Agatja je prisluškovala, kako so se udarci njegovih bosib nog ob od sonca presušeno, trdo zemljo vedno boV? oddaljevali v smeri proti mestu. Ko je Agatja Semjonovna Popova tretjič potrkala, 30 se vrata odprla. Mlad Kitajec je prižgal svetilko in se ji boko priklonil. Naročilnic® sl«r: lame pxiim-efc ..................................................—........—..................-..........—.......«...„...... BlraSižče ................................................................................................—...................... PtsHa ................................................................................................................................ Naročnino bom plačaj, ko prcjmftm vašo položnico! Btoe ....................................................................„..„, m ŽELJ VSEMU DELOVNEMU LJUD-STVU V NOVEM LETU NOVIH DELOVNIH ZMAG Mlin = žaga, Skrbina ŽELI OBILO USPEHOV V LETU 1954 (Lastnoročni podpis) «Nova krViga Sežana s posksalci«) v Kozisi ŽELI VSEM LJUBITELJEM NASE KNJIGE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 195-1 uno or Z NOVIM LETOM V NOVE USPEHE! Hm lili in Met Iras" Sežana ŽELI SVOJIM GOSTOM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO FOSTOJMñ ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO Uprave podjeifa obvešča vso potrošnike elcfctre&tf energije, da ima nov tekoči nčuar, pri Istrski banki v Kopno Stof. 06-309-01. Na tekoči račun je rp-1*-čttti vso zneske za potrošnjo od 3. novembra 1953 dalje. Na isti Tačica naj so izvršijo tudi vsa druga morebitna vplačila, ki se nanašajo na čafl po navedem datumu. Vsa vplačila!, ki se nanašajo na čas pred 1. novembrom 1953, je izvršiti še v koriflt računa Selveg pri Istrski banki Koper štev. 06-308-309-2® ŽEIJ VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO Kmetijska zadruga Lokew S SVOJIMI ODSEKI: TRGOVINO, MIZARSKO DELAVNICO, ZADRUŽNIM POSESTVOM. GOSTILNO, KOVAČNICO IN KRO-JACNICO ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM V NOVEM LETU MNOGO SREČE IN USPEHOV VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU. POSEBNO PA -NAŠIM POSLOVNIM PlilJATELJEM, ŽELI SREČNO IN «USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 ■M lH3 LbO U GRADNJA C P ft FP J oJ MOSTOV seMtor Koper i svojimi gradbišči Črni hal in Umag -a» podlfetle Wmmátí Post&jjna s?? ima stalno na nalogi vsako količino prvovrstnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač po konkurenčnih cenah Prodaja na debelo in na drobno priporoča svojo točilnico in. vinsko klel. Vsam svojim odjemalcem želi v novem letu obilo sreče, in uspehov ter jim še za naprej priporoča svoje usluge « SEZAMA ŽELI SVOJIM OBISKOVALCEM IN VSEM LJUBITELJEM ŠPORTA SREČNO m ZADO VOLJ SVA POLNO NOVO LETO Gostinsko podjetje Hotel »CENTRAL«, Portorož ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, KAKOR TUDI SVOJIM GOSTOM. MNOGO USPEHOV V LETU 1954 99 Z RAJONI SEŽANA, POSTOJNA, PIVKA, ILIRSKA BISTRICA, POD-GRAD, KOZINA, DIVAČA IN KU-BED TER SVOJO VZDRŽEVALNO SKUPINO as ©il| |eg Elektrik o v sleherno vas ¡ELEKTRIFIKACIJA JE OSNOVA ZA POVEČANJE PROIZVODNJE M GOSPODARSKE ZMOGLJIVOSTI NAŠIH KRAJEV TER DVIG ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA. CENJENIM ODJEMALCEM ŽELIMO V NOVEM LETU OBILO SRE-čE, VESELJA EN USPEHOV oJ odkupuje hlodovino, dobavlja rezan jamski in gradbeni les, izvršuje vsa mizarska in stavbno-mizarska dela, embalažo itd. Vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem želi mnogo uspehov v novem letu "53 va □ r11 t ES3 en O* CI3¡} S LETNA SKXJPSCINA «iT! »RUDARJA« IZ IDRIJE T nedeljo ji? polagal obračun eno-letatega dela ¡5D »Rudar« :z Idrije. Tcijnik Marijan Pele je najprej krilno ocenil delovanje, ki nd bño pasebno na višini posebno v nogo-aBeiind In naanázno-temáti sekciji. Ossi društva pa so rešili n>aáí smučarji, fci so osvojili absolutno pr-t«33Dvo Primorske, v podzveanem fflssjllu pa 60 se plasirali na 17. me-afro. Društvo šteje okoli 70 članov, kač je za Idrijo vsekakor premalo fas bo treba vključita več mladine Po poročilih so sklenili, da bodo v prihodnjem letu aktivizirali vsaj no-eceaetoo in namizno-teniško sekcijo. fci imata vse pogoje za boljši razvoj, L. S. «LANOM IN POVERJENIKOM PREŠERNOVE DRUŽRE Sporočamo, da smo razpošiljanje Ifcnjig poverjenikom in ustanovnim iiar.om zaključili Razpošiljanje atKžnjlh 1.500 zbirk se je zakasnelo as dob-er teden zaradi okvare m ob-MOT12 kliieja naslovne strani koledarja, kar naj nam poverjeniki, ki so prejeli knjige po 12. decembru eprosbe. Ce so se pojavile še kake druge nepravilnosti, prosimo vse, da bcüjs nanje opozore, da se j:h bomo v dob oče izognili, odnosno že sedaj popravili dani, ki doslej knjig Se Jtteo prejeli naj jih dvignejo pri «¡rojem poverjeniku. Ker bomo prihodnje leto pričeli s tekom knjig mnogo preje, pohitite s vpisom, da bomo lahko pravočasno določili naklado. Te dni bo izšla tudi zadnja — krojna — številka naše revije Obzornik. Prihodnje leto bo izhajala revija redno vsak mesec razen v počitnicah. Kot doslej se bo revija ins-di t bodoče talco po opremi kot 5>o vsebini še -izpolnjevala in bo TSfirževala redne stike med Družbo te člani. Zato vab'rno zlasti vse POTwjenike, da postanejo naročniki c«vije Obzornik ter store vse, da bo •»aročeno na to revijo tudi čimve-ije átevüo članov. Celoletna naroč-«im na člane .je 450.— din za nečlane pa 500,— din. Sindikalne podružnice, zadruge, ©obori SZDL javljajte nam nove iptmvjenike! Prešernova družba Ureja nrednžški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopra Naslov uredništva in uprave: Koper, «fr.ntorjeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 KsprslJO tolesnovzgojno društvo »Partizana se bo jutri, v soboto 9. januarja zopet predstavilo občinstvu z akademijo v koprskem gledališču. To je že drugi javni nastop tega društva, ki je sicer najstarejše v koprskem okraju, čeprav obstaja slabi dve leti. Vedeti moramo namreč, da telovadba ni športna panoga, kjer bi bilo mogoče hitro doseči velike uspehe. Ta je potrebno več let intenzivnega dela. Slovenci sicer imamo bogato tradicijo, vendar smo na Koprskem začeli s telovadbo šele po osvoboditvi. Zdaj .je v okraju že Sest telesnovzgojnih društev. med katerimi jo koprsko najmočnejše, saj ima nad 250 telovadci i h članov in tudi kvalitetno je najboljše, za kar gre zalivala odličnim hi požrtvovalnim voditeljem. Naj omenimo samo Miloša Strgarja, lci je kot telovadec že neštetokrat zastopal jugoslovanske in tudi tržaške barve na mednarodnih telovadnih srečanjih. V koprski mestni šolski telovadnici petkrat tedensko gostujejo člani Partizana, ker svoje telovadnice se n-majo. Zlasti te dni pred akademijo je od 16, do 22. ure v telovadnici nenehno vrvenje. Najprej imajo vaje cicibani, to je otroci do 6. leta starosti, za njimi je deca, potem so še p-onirji in pionirke, mladinci in mladinke ter končno še člani In članice. Vsi bodo namreč v soboto nastopali in pokazali svoje znanje. Seveda vsak oddelek bo dal aa oder skupino najboljših. Akademijo bodo sestavljale točke otroških, skupinskih nastopov, ritmičnih vaj, raznih preskokov in končno orodne telovadbe. Katera od nastopajočih vrat je najboljša je težko reči, vendar največji napredek kaže mladina, ki je tudi prihodnost društva. Ne dvomimo, da bo celotna prireditev dobro uspela in da bo občinstvo lahko z zadovoljstvom u-gotovilo znaten napredek koprskih telovadcev ter tnfit prišlo na svoj račnja. Saniortjeva 2® ~ Pošfeaš predaS 2 SOBOTA 0. I.; 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.15 Šport doma in po svetu; 17.30 Ob Soči, Jadranu in Vardarju v narodni pesmi; 18,15 Zabavni orkestri in marsikaj vmes, igrajo za zidano v-olje in ples; 21 00 Naš nočni koncert: izbrali smo F. Chopina; 21.30 Izbrano cvetje z domača grede; 22.00 Z mikrofonom po Primorski: Krk-avče T Slovenski Istri. — NEDELJA 10. I.: 8.15 Slovenske narodne; 8JO Za naše kmetovalce; 9.00 Z okroglo .in poskočno v nedeljsko jutro; 9.20 Mladinska oddaja: Baba Dijen ¿n košček sladkorja, pogovor „s pionirji; 13.45 Glasba po želj ali; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Krkavoc v Slovenski Istri; 16.00 Slovenska sviaitovska obredja: Dolenjsko ženitovanje, izvaja akad. pevski zbor p. v. R. Gobca; 16-32 'Nedeljski promenadni koncert. — PONEDELJEK II. I.: 11.30 Našim ženam; 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 S filmskega platna; 17.00 Havajske in kubanske melodije; 17.30 Jugoslovanski tenoristi pojo; 18.15 Iz pisane bisage, za dobro voljo — TOREK 12. L: 13.45 Lahka -in'zabavna glasba; 14.30 Kulturni razgledi; 14.45 »Pri oknu ljubica sedi .. spoTed ljubezenskih narodnih pesmi; 18.42 Južnoameriški ritimi; 20.00 Rc-zerrirano za posnetek izvedbe Ro.ssi-ia'ijevo opero aScviljski brivec« r ijrabljznski operi: 22.00 Obilo raba- Da ues vas, dragi bralci, ne bom n mučil z notranjo in zunanjo politiko, ker so so mi zaradi velike burje m snežnih žametov potrgale vso tele-8onske žice. Po pravici povedano, mi še vedno tudi šumi v glavi silvestrovanje, Itako da še nisem prišel k sobi in sploh ne vem, če bom kdaj. Doma se zelo malo zadržujem. Nuj-več liodim. na lov b prijatelji in pijem vbiecrinc« v gostilni, ker se z inojo Jueo doma ne. da vzdržati, od kar jo Sin z m ono čakat Novo leto v Koper. Se v norm minah časih ji teče kot Rižaiia po velikih nalivih, po novem leitu je pa v njo zlezlo pet radijskih postaj s 100 kilovati, ka delajo dnevno 36 ur v raznih jezikih. ■Sicer je niman navade ogovarjata, še branil sem jo; tudi kadar ni zaslužilo, toda sedaj mi je žal, da sem jo spoznal pred tridesetimi leti. Enakopravnost je vzela slovo od naše hiše. samo kuhala. Tudi pomivala da ne bo več in mesila -kruha, ker dn ji pridejo grde roke ,in se ji zgulijo nohti. Stalno so gleda v zrcalo, si popravlja lase, name kriči kot na nlapca in go vozi z avtobusom v mesto. Ž« večkrat sem ost nI brez večerje. Tudi pisati je zračela pisma in jih pred menoj skriva. Pa mi jo le uspelo nekega jutra eno teh pisem prebrati, ko je ona še spala, jaz pa sem so odpravljal na lov. V nnglioi sem si ga predpisal. Pisala jo svoji sestri na Artvižo in ga objavljam skoraj v celoti, da jo javno razkrinkam in ■da boste spoznati, kakšen trpin aem na pragu norega leta. Tako jo pisala: Drega moja sestra Žeja ... V začetku mojega pisma te najprej lepu pozdravim jenu ti voščim vse najbulje. v novim leti tebi jen tvoji držini. Dam ti znat, da tem živa jen zdrava. Enaku želim tudi tebi. Draga Žefa!!! Pr nas je zdaj strašna burja. Ne upam se nanka s hiše. Tudi sneg je. začeti padat. Sem cula na radio, de je tudi pr vas velika zima. Vaneta sem vsega preklje-la, zalii ki ni prpraviu drv. ReJcla sem mu, de mu ne bom več laihala, če jih ne gre kupit. Povem ti, de je Vane starinski jenu otročji. Trde glave je. Če mu kej rečem, muči jenu se otpravi na lov. Misli, de mn bom zmeri taliii delala kukr anbot. Ma so pasali tisti cajti, ku smo mi ženske samit vbugale, se martrale, moži pa komandirali. Takii sem mu rekla učeraj. ku je pršu. domu jenu sem ga pestila brez večerje. Je godrnjali jenu šou spat. Danes sem mu rekla, de bi uzeli ano žensko, ki bi nam pomagala v hiši jenu na grunti. Jest — sem mu rekla — ne morem več laku delat kukr tisti bot, ku sem bla mlada. Draga Žefa!!! Da vidiš, kakii me. je grdit pogleljani&i plesni sekstet in F. Souran s evojira ansamblom. — SREDA 13. L t 11.00 Šolska ura: Kako merimo čas; 14,J0 Od Triglava do Jadrana; 1-4.45 Lada Korošec in J. Liipušček pojeta priljubljene samospeve; 17.30 Koncert tenorista S. Saj far j s iz Zagreba; 21.00 S knjižne police: Maričk« Žm-daršič: »Človek in aemlja«; 21.30 Za zabavo in ples igrajo rarni orkeofriu — ČETRTEK 14. I.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Javna trifersa; 17.00 Bojan Adamič a arojin» »Ae-strom; 17.20 Klavir v ritmu; 18.30 Glasbena kronika; 18.40 Zlati® Ger-njul s svojim orkestrom. — SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER 8. I. 195-1 ob 20: Fšnžgar: »Kafe» kri« Gostovanje v PIEANEB. 10. I. 1954 ob 20: Finžgar: »Nafti kri« Gostovanje y DEKANSSt. V četrtek dne, 31. decembra 195S ;« na poti mod Koprom in DtTačo padel z avtobusa anajlieo. korčok, r katerem so bilo ženske in oiroak« obleke. Kdor bo kovček našcJ, ociro-tn>a karkoli zvedel o njem, naj to javi protii nagradi na naslov: Jožef Filipčič, Semedela pri Kopru, aH pa postaji LM v Divači. Avtopodjetje lADIUAa. — Koper obvešač vse potnike, da je «d 4. j«^ nuarja 1954 proga Koper—Portorož .podaljšana do Pirana. Oda«*i avtobusa iz Pirana je zjutraj -:i> ».M in popoldne ob 18. uri. Poljak Andrej, pok. AnBor..-a en pok. Mervič Marije roj. 27. 9. 1894 v Sv. Mihelu pri Sežani, ae*£nj stanujoč v Kopru, ul. LM at, 1 jc ŠEga-bil osebno izkaznico, izdana od Ljudskega odbora mostne obffine Koper, in jo razglaša za tBeveljavno. Čopič Tončka, roj. ¿ne 10. I. 1924, Rogati hrib Kočevje, sedaj starajoča v Kopru, Istrsko nabrežje št. je -izgubila osebno izkaznic» ¡Sov-31305-21287 in jo raaglažn ea neveljavno. REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE Vodoravno : 1. vesalo novo to, 14. en, 15. ledotamilec, 16. StJen, 17. re, 18. ep, 20. pater, 22. na, 53. O.K., 25. J(osip) J(tirčač), 26. mm, 29. pelin, 31. E(tntt) A(clannft), 32. :Ia, 33. eno, 34. Caf, 36. očak. 38. tov., 40. siMds, 43. ta, 44. anakoltit, 46. mu, 47. Ig, 48. humano, '18. SI, 51. oko, 52. ol, 53. cevi, 54. ul, 55. ar, 56. liti, 57. obadi, 60. eseji, 62. planet, 63. Nova Kaledonija. Navpično: 1. Veieinje, 3. en, 3. elektrii&aaija, 4. le, 5. od, 8. iao, 7. olepotiČLtl, 8. voda, 9. omet, 10. Bine, 11.