95 PRIMARNO ZDRAVSTVENO VARSTVO IN VPLIV COVIDA-19 V LU I ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA Nena Kop avar Gu ek POVZETEK: Pravo asno prepoznavanje in zgodnja terapija rakavih bolezni sta osnovna pogoja za uspešno zdravljenje. Med pandemijo COVID-19 je zaradi zasedenosti zdrav - stvenega osebja in opreme prihajalo do zaostanka pri zgodnjem odkrivanju raka. Do oklevanja pri vstopu v zdravstveni sistem je prihajalo tudi s strani bolnikov, ki so simptome minimalizirali – zaradi strahu pred okužbo s covidom-19 so oklevali s pregledom pri zdrav - niku ali pa so iz obzirnosti do obremenitve zdravstvenega sistema svoj pregled preložili na kasnejši as. Zdravstveni delavci na primarni ravni so bili obremenjeni s številnimi drugimi nalogami, dostop do njih je ovirala preusmeritev na telemedicino, za katero številni bolniki niso imeli ustreznega znanja in opreme. Covid je v osnovnem zdravstvenem varstvu pokazal na izrazite kadrovske vrzeli – še posebej v družinski medicini –, ki jih je treba im prej u inkovito zapolniti. im prejšnja vzpostavitev normalnega delovanja primarne ravni zdravstva in vztrajanje na rednem delovanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka lahko omogo ita dobre izide zdravljenja. UVOD Preventiva, zgodnje zaznavanje bolezni in kontinuiteta v spremljanju bolni - kov so poglavitne zna ilnosti primarnega zdravstvenega varstva (1). Med pandemijo COVID-19 so številni bolniki odpovedali svoje obiske v ambu - lantah, nekateri so jih želeli preložiti na kasnejši as. Vzrok ni bil le strah pred okužbo, nekateri so svoje težave ocenili kot manj pomembne in niso želeli dodatno obremenjevati zdravstvenih služb. Izvajalci so številne storitve prenesli v okolje telemedicine. Ta na in terja ustrezno tehni no opremo in znanje z obeh strani, tudi s strani bolnikov. V asu epidemije so se pokazali kadrovski primanjkljaji v zdravstvu, ki so bili problem že pred epidemijo, drugi pa so nastali kot posledica obolev - nosti med zdravstvenimi delavci. Premestitve zdravstvenih delavcev na druga deloviš a in za asno zapiranje nekaterih zdravstvenih ustanov 96 v korist nameš anja bolnikov s covidom-19 so zagotovo prispevala k za - ostankom v oskrbi nekaterih bolnikov. Prevladujo e mnenje je, da so zaradi covida-19 zaostali ne le obravnava že znanih oseb s kroni nimi boleznimi, ampak tudi prepoznavanje in obrav nava oseb z rakavimi boleznimi ter vakcinacije otrok, posledica zmanjša nega dostopa do zdravstvenih storitev (1, 2, 3). eprav se zdi ve ja smrtnost zaradi zakasnele oskrbe bolnikov manj verjetna, je možnost kasnejšega odkrivanja novih bolnikov in slabše ureje - nosti že prepoznanih kroni nih bolnikov v opisanih pandemskih razmerah pri akovana (1). Resni ni izziv predstavljajo dolgoro ne populacijske po - sledice prepre evanja, pravo asnega odkrivanja in zdravljenja kroni nih bolezni, kamor sodijo tudi rakave bolezni. ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA V DRUŽINSKI MEDICINI Zdravnik družinske medicine (ZDM) se sre uje z bolnikom z rakavo bole - znijo v vseh njenih stadijih. Kot zdravnik prvega stika in z nizkopražnim dostopom v našem zdravstvenem sistemu je praviloma prvi, ki se sre a z bolnikom na primarni preventivni obravnavi ali pa pri obisku v ambulanti zaradi simptomov. Pri odkrivanju rakave bolezni lahko veliko prispeva, tako da dobro pozna problematiko malignih bolezni, je temeljit in natan en pri anamnezi ter klini nem pregledu. Nobenega dvoma ni, da ima ZDM odlo ilno vlogo pri svetovanju in napotitvah za odkrivanje zgodnjih oblik raka. Natan na družinska anamneza je poleg ostalega odli na in uspešna metoda, ki omogo a, da testiramo ali natan neje pregledujemo bolnike z ve jim tveganjem za posamezno vrsto raka (4). Še pomembnejša je nje - gova svetovalna vloga – ne le zgolj pri zgodnjem odkrivanju, pa pa tudi pri prepre evanju raka. Bolniku lahko svetuje vklju evanje v presejalne programe in predvsem preventivne ukrepe v smislu zdravega življenjskega sloga (5). ZDM obravnava bolnika v okolju njegove družine, do katere je enako od - govoren kot do bolnika. Pogosto se spopada z lastno nemo jo (6). Bolnik 97 od njega pri akuje, da ga bo pregledal brez odlašanja, želi razlago o svo - jem stanju, potrebuje na rt zdravljenja ter ob utek varnosti, angažiranosti, skrbi in zavzetosti (7). Pri preventivi, prepoznavanju in soo anju z rakavo boleznijo bolnika sode - luje ves tim ambulante družinske medicine, vklju no z ambulantno medi - cinsko sestro, referen no sestro, patronažno sestro in vsemi drugimi stro - kovnjaki, dosegljivimi v primarnem zdravstvu (fizioterapevti, diagnosti ni laboratorij, radiolog, Centri za krepitev zdravlja oz. Centri za zdravstveno vzgojo, psiholog, zobozdravnik, ginekolog, pulmolog). Zdravnik družinske medicine koordinira skrb za bolnika tudi s specialisti nimi zdravstvenimi ustanovami (Onkološki institut, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut, drugi klini ni specialisti) in z drugimi inštitucijami, pomembnimi za bolnikovo bio - psihosocialno oskrbo (ZZZS, Center za socialno delo, delodajalec, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Tudi skozi obdobje diagnostike na sekundarnem nivoju se bolniki zatekajo v ambulante svojega izbranega zdravnika po podporo, motivacijo, zaradi razlage izvidov ipd. Primarna preventiva Primarna preventiva je med najpomembnejšimi pristopi za obvladovanje raka. Usmerjena je v zdravo populacijo in zmanjšuje izpostavljenost razli - nim tveganjem za nastanek bolezni ali pa zvišuje odpornost za neogibna tveganja. Na polju rakavih bolezni vklju uje tako posege v zakonodajo (npr. prepoved uporabe kancerogenih snovi, npr. azbesta), spodbujanje zdravega na ina življenja (npr. opustitev kajenja, redno telesno gibanje, zdrava prehrana) kot cepljenja (npr. cepljenje proti HPV). Z obvladovanjem vseh klju nih dejavnikov tveganja, kot so kajenje, ško - dljiva in tvegana raba alkohola, nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti in ezmerna teža ter debelost, škodljivo son enje, izpostav - ljenost karcinogenom v delovnem in bivalnem okolju, lahko prepre imo tudi 40 % vseh rakov (8). Vloga zdravnika družinske medicine pri promociji zdravega življenjskega sloga je klju na, saj je tisti zdravstveni strokovnjak, s katerim se bolniki 98 praviloma najpogosteje sre ujejo in ki ima z njimi kontinuiran, partnerski odnos. Svoje bolnike za razliko od drugih strokovnjakov obravnava širše, v njihovem biopsihosocialnem okolju, kjer obi ajno tudi sam živi. Na polju primarne preventive raka je njegova vloga motivacijska, spodbu - jevalna in povezovalna. Primarni preventivni pregledi v referen ni ambula - nti omogo ajo prepoznavanje dejavnikov tveganja pri zdravi populaciji in možnost vpliva nanje. Zdravnik družinske medicine lahko bolnika informira o odkritih dejavnikih tveganja in o njihovi vlogi pri zdravju in bolezni, ga usmeri k številnim aktivnostim v skupnosti, tudi v zdravstveno-vzgojne centre (ZVC), nevladne organizacije in k drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Uspehe pri spremembah življenjskega sloga, merljive in neme - rljive, spremlja sproti in bolnika spodbuja in motivira k nadaljnjim korakom ter k vzdrževanju doseženih sprememb. Sekundarna preventiva Na polju sekundarne preventive gre za odkrivanje zgodnjih oblik rakave bolezni pri rizi ni populaciji. Z zgodnjim odkrivanjem bolezni je omogo eno im prejšnje zdravljenje s kar najmanjšimi možnimi posledicami ter vra a - nje bolnikov v njihovo delovno in doma e okolje. V Sloveniji imamo uvedene programe za zgodnje odkrivanje raka na dojki (DORA), raka na materni nem vratu (ZORA) in na debelem revesu (SVIT). Zdravnik družinske medicine ima pomembno posvetovalno in mo - tivacijsko vlogo, saj je soo anje s tako imenovano preventivno skepso uni - verzalen pojav. V programu SVIT smo tudi sproti obveš eni o izidih testira - nja, kar omogo a še aktivnejšo vlogo pri spodbujanju k udeležbi in pri na - potitvi bolnika na nadaljnje preiskave. V program DORA lahko bolnice, ki po 50. letu še niso opravile osnovne preiskave, napoti ZDM ali specialist ginekolog, ki deluje na primarni ravni. Pregled dojk prilagodimo družinski anamnezi (4) in nanj nujno napotimo bolnice, pri katerih je mogo e zatipati spremembo v dojki, bolnice z vdrto prsno bradavico, nenavadno bole ino, izcedkom iz bradavice zunaj dojenja ali z drugimi alarmantnimi novona - stalimi spremembami. K rednim ginekološkim pregledom na dve leti ZDM spodbuja vse ženske in pri bolezenskih spremembah svetuje im prejšnji 99 nujen pregled. Presejanje za raka prostate z intervalnim dolo anjem PSA v krvi moških nad 50. letom sodi v delo zdravnika družinske medicine in njegove referen ne ambulante. Možnost pregleda kožnih sprememb je izvedljiva ob vsakem pregledu v ambulanti družinske medicine. Na tem mestu velja omeniti tudi, da v okviru preventivnih pregledov v referen ni ambulanti poleg presejanja za bolezen prostate izvajamo še presejanje za sr no-žilne bolezni, sladkorno bolezen, arterijsko hipertenzijo, kroni no obstruktivno plju no bolezen, depresijo, osteoporozo. Simptomatski bolniki se vzporedno z referen no ambulanto obravnavajo v okviru kurativne ambulante DM. Pri bolniku, ki se oglasi v ambulanti z znaki in simptomi, ki bi lahko pomenili rakavo bolezen, diagnostika pravi - loma ste e takoj. Laboratorijske preiskave, ultrazvok trebuha, RTG prsnih organov so najve ktarat dosegljivi na primarni ravni. Skladno z ugotovi - tvami, družinsko anamnezo in s strokovnimi smernicami je bolnik z ustre - zno stopnjo nujnosti napoten v obravnavo na sekundarno raven. ZDM je tisti, ki bolnika pospremi skozi obdobje negotovosti med preiskavo in prejetjem rezultata. Bolnik potrebuje pogovor, da ubesedi svoj strah, pomembno je, da ima tudi socialno mrežo, s katero deli svoje ob utke. Vzdrževati mora na in življenja, ki mu omogo a preusmerjanje pozornosti, vzdrževanje dobre telesne pripravljenosti, dovolj spanja, tehniko soo anja s stresom, zadovoljivo izpolnjevanje pri akovanj na delovnem mestu in v doma em okolju. Odprte poti komuniciranja med ZDM in bolnikom so v tem asu še posebej pomembne. Spremljanje psihi nega po utja je po - membno, saj as v pri akovanju izvida lahko izzove tudi nepremišljena in samodestruktivna obnašanja. Diagnoza rak za zmeraj spremeni življenje. Naše delo vklju uje tudi spo - ro anje slabe novice, ki je pomembno poglavje v izobraževanju zdravnikov družinske medicine (9). Bolnik, ki je bil seznanjen z diagnozo, gre skozi pet faz (6): zavra anje dejstva o bolezni in beg v osamitev, • jeza, nasprotovanje, • 100 zanikanje (pogajanje, predvsem z zdravniki), • depresija, • sprijaznjenje s pri akovanji, mirno in astno sprejetje bolezni (10). • Zdravnik bi moral ugotoviti, v kateri fazi je bolnik, in temu prilagoditi pogovor. Pogovori o diagnozi, prognozi in terapiji so vsebina skoraj vseh njegovih nadaljnjih stikov z bolnikom. Skozi podobne faze gre tudi bolnikova družina, zato so pogosti sestanki z ve družinskimi lani hkrati, t. i. družin ske kon - fe rence kot posebna oblika sporazumevanja (11). Obisk bolnika in njegove družine na domu je oblika obravnave izklju no v družinski medicini in ta predstavlja pomemben element v obravnavi bol - ni ka z rakom tudi v fazi, ko se ta šele soo a z novoodkrito boleznijo (12). OVIRE PRI ZGODNJEM ODKRIVANJU RAKA V DRUŽINSKI MEDICINI Presejanje celotne populacije za posamezne vrste raka je prakti no nemogo e, etudi so na ini za zgodnje odkrivanje znani (5). Soo amo se izzivom natan nih navodil, potrebnih sredstev, in s spremljajo imi eti nimi dilemami. Pomembno vlogo pri manjši zavzetosti za presejanje imata tudi pogostnost in pojavnost bolezni, saj z manjšo pojavnostjo tudi mo no upade smotrnost presejanja, ker mnoge preiskovance zaradi lažno negativnih izvidov presejanj po nepotrebnem obremenjujemo z dodatnimi preiskavami, jim povzro amo duševne stiske in odpiramo vrata iatrogenim neželenim u inkom medicinskih ukrepov (t. i. kvartarna preventiva) (13). Tako lažno pozitivni kot lažno negativni izidi preiskav pri bolniku povzro ajo vznemirjenje in napetost. Pri nekaterih oblikah malignih bolezni je cikel od zgodnje oblike do izra - žene tako kratek, da bi morala biti obdobja presejanja zelo pogosta in so zato težko izvedljiva. Strokovnjake zanima predvsem kon no zmanjšanje smrtnosti, medtem ko so za bolnika enako pomembne tudi druge perspe - ktive, npr. posledice zdravljenja, psihosocialna rehabilitacija ipd. Projekt 101 OREH je obetajo a priložnost uvedbe celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov z izrazito multidisciplinarnim pristopom, v katerega so vklju eni tudi ZDM (14). Za bolnika z rakom na prostati bo mogo e posledi na impo - tenca ali inkontinenca po zdravljenju kljub zazdravitvi in ugodni napovedi izida težko sprejemljiva. VPLIV COVIDA-19 NA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA V DRUŽINSKI MEDICINI Obremenitve ambulant družinske medicine v asu covida-19 Brez dvoma bi raka morali prepoznavati in zdraviti brez odlašanja, im prej. Samo zgodnje prepoznavanje raka omogo a pravo asno zdravljenje brez zapletov. Pacienti vstopajo v proces prepoznavanja in zdravljenja raka na tri na ine; najve krat so napoteni k specialistu onkologu po pregle - du pri osebnem izbranem zdravniku. Del pacientov ima tako hude simpto - me, da so sprejeti v onkološko obravnavo skozi urgentne službe. Bolniki z atipi nimi simptomi so k specialistu napoteni z nižjo stopnjo nujnosti (15). ZDM so v pandemiji COVID-19 v Sloveniji imeli številne dodatne obre - menitve. Glede na to, da je splošno znano, da je število ZDM v Sloveniji precej pod evropskim povpre jem, so dodatne naloge že izpred pandemije preobremenjene stroke zagotovo vplivale na obravnano kroni nih bolezni in raka. Tako je bilo vsesplošno navodilo »pokli ite svojega osebnega zdravnika« že v prvem valu epidemije. ZDM smo se poleg rednega dela v svojih ambu - lantah morali spoprijeti še z naslednjimi nalogami: napotitve in naro anje bolnikov na vstopne to ke za odvzem brisa za • COVID-19; delo na vstopnih to kah (jemanje brisov); • delo v ambulantah za bolnike s covidom-19 (dodatno delo popoldne, • v popolni zaš itni varovalni opremi); 102 svetovanje in monitoriranje bolnikov s covidom-19, ki so bolezen pre - • bolevali doma; svetovanje, informiranje in podpora bolnikom, ki so zaradi pandemije • in posledi nih ukrepov trpeli zaradi anksioznosti; sprotno spremljanje navodil in smernic za delo v razmerah pandemije; • delo na urgenci; • obiski na domu ipd. • Mnogi med ZDM so zboleli za covidom-19, zato se je število razpoložljivih zdravnikov še zmanjšalo. Tudi v asu najve jih omejitev so ambulante družinske medicine delovale s stalno možnostjo osebnega pregleda v nujnih primerih in skladno z navodili strokovne skupine implementirale tele me - dicino. Nasprotno s prepri anjem nekaterih, da svojega dela ne oprav ljamo, smo vseskozi (16): obravnavali in predpisovali antibiotike posameznikom z akutnimi okuž - • bami; prevezovali bolnike s kroni nimi ranami, število gangrene in amputacij • se med epidemijo ni pove alo; odstranjevali šive in sponke bolnikom po operativnih posegih; • nadzorovali zdravstveno stanje in predpisovali zdavila kroni nim bolni - • kom; predpisovali medicisko-tehni ne pripomo ke za vodenje sladkorne • bolezni, pripomo ke pri inkontinenci ipd.; izvajali predoperativne preiskave pri bolnikih z napovedanimi/naro e- • nimi operacijskimi posegi; vodili in podaljševali bolniške staleže, izdajali bolniške liste za bolnike • s covidom-19 in z vsemi drugimi zdravstvenimi težavami, saj bi v na - sprotnem primeru bolniško odsotni posamezniki ostali brez sredstev za preživetje; 103 posredovali medicinsko dokumentacijo specialistom medicine dela, • prometa in športa za izvedbo pregledov pred nastopom na delo, pre - gledom pred vozniškim izpitom ipd.; redno predpisovali terapijo kroni nim bolnikom; • izdajali napotnice ter omogo ali nujne in zelo hitre preglede pri klini nih • specialistih; nepokretnim pacientom izdajali naloge za nujne obiske patronažne • sestre; nepokretnim bolnikom omogo ali nujne prevoze z izdajo naloga za • prevoz; omogo ali zdravstveno oskrbo v doma em okolju pred asno odpuš e - • nim bolnikom iz bolnišnice zaradi praznjenja oddelkov; opravljali mrliške oglede v ruralnem okolju; • opravljali dežurstva na enotah nujne medicinske pomo i. • Potrebe po diagnostiki, ki ni bila izvedena v asu covida-19, se bodo zvi - šale, kljub omejenim kadrovskim in tehni nim zmožnostim. Strokovnjaki že opazujejo posledice odložene diagnostike ter terapije v asu pandemije in pri akujejo, da bo možnih ve slabih izhodov rakave bolezni (15). Ovire bolnikov s sumom na raka v asu covida-19 V asu covida-19 smo zdravstveni strokovnjaki opažali, da so bolniki svoje simptome, povezane z rakom, pogosto minimalizirali v primerjavi s covidom-19. Bali so se vstopa v zdravstvene ustanove zaradi možnosti okužbe. Nekateri so bili obzirni do preobremenjenega zdravstvenega sistema in so svoj obisk pri osebnem izbranem zdravniku preložili na kasnejši as. Zaradi omejenega ali celo prekinjenega javnega prevoza so nekateri bolniki imeli težave z dostopom do zdravstvenih ustanov. Preusmeritev oseb nega stika v telemedicino je za bolnike lahko predstavljala oviro zaradi pomanjkanja znanja ali opreme. 104 Kriti nost lai ne javnosti zaradi zakasnelih pregledov in zdravljenja je razumljiva, na drugi strani pa sta tako število zdravstvenih delavcev kot opreme omejeno, kar v našem zdravstvenem sistemu zaenkrat predsta - vljata še resen izziv. V drugem valu epidemije COVID-19 se po uredbi vlade presejalni pro - grami za rakave bolezni izvajajo brez omejitev. ZAKLJU EK V asu pandemije COVID-19 nedvomno prihaja do zamude pri zgodnjem odkrivanju raka. Najpogostejši vstop bolnikov v sistem zdravljenja raka je na primarni ravni, ki je bila v asu pandemije izrazito preobremenjena. Posledice zakasnitve pri prepoznavanju in zgodnjem zdravljenju rakave bolezni bodo najverjetneje povzro ile slabe izide zdravljenja. im prejšnja vzpostavitev in vzdrževanje programov presejanja z zgod - njim odkrivanjem rakavih bolezni omogo a dobre izide zdravljenja. Kadrovske vrzeli na primarni ravni, ki so med covidom-19 postale še izra - zitejše, je nujno zapolniti. 105 LITERATURA Wright A., Salazar A., Mirica M., Volk L. A., Schiff G. D. The Invisible Epidemic: 1. Neglected Chronic Disease Management During COVID-19. J Gen Intern Med. 2020; 35(9): 2816–2817 [ogled 30. 9. 2020]. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7359916/ Davenport L. Cancer Diagnosis and Treatment Upended by COVID-19, Says 2. CRUK; 2020 [ogled 3. 6. 2020]. Dostopno na: https://www.medscape.com/viewarticle/929575/ Hoffman J. Vaccine Rates Drop Dangerously as Parents Avoid Doctor’s Visits; 2020 3. [ogled 3. 6. 2020]. Dostopno na: https://www.nytimes.com/2020/04/23/health/coronavirus-measles-vaccines.html/ Seli P ., Klemenc Ketiš Z., Zelko E., Kravos A., Rifel J., Makivi I., Poplas Susi A., 4. Tevži Š., Cerovi M., Peterlin B., Kop avar Gu ek N. Development of an algorithm for determining of genetic risk at the primary healthcare level – a new tool for primary prevention: a study protocol. Zdr. Varst. 2020; 59(1): 27–32. doi: 10.2478/ sjph-2020-0004. Tušek Bunc K., Kersnik J. Zgodnje odkrivanje raka v družinski medicini – prikaz na 5. modelu raka debelega revesa in danke. Zdrav. Vestn. 2007; 76: 787–94 [ogled 8. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/251988699_ ZGODNJE_ODKRIVANJE_RAKA_V_DRUZINSKI_MEDICINI_ _ _PRIKAZ_NA_ MODELU_RAKA_DEBELEGA_CREVESA_ IN_DANKE Boži ek F. Bolnik z rakom in njegov družinski zdravnik. Obzor. Zdr. N 1998; 32: 6. 51–4. Švab I., Kersnik J. Vsebina posveta v ambulanti. In: Švab I. Sporazumevanje med 7. zdravnikom in bolnikom: 12. u ne delavnice za zdravnike splošne medicine. Ljubljana: Sekcija za splošno medicine SZD. 1995: 25–31. Evropski kodeks proti raku [ogled 1. 11. 2020]. Dostopno na: 8. https://priporocila.si/nasveti/ Lunder U., Kersnik J. Sporo anje slabe novice. Medicinski razgledi. 2003; 42(1): 9. 73–79. URN: NBN: SI: doc-UN2ZIBU7. Dostopno na: http://www.dlib.si Luban-Plozza B., Poldinger W., Kroger F. Psihosomatski bolnik v splošni ambulatni 10. in njegovo zdravljenje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1993: 145–51. Kop avar Gu ek N. Družinska konferenca (družinski sestanek). Predavanje za 11. specializante družinske medicine [ogled 7. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.mf.uni-lj.si/application/files/8615/5259/1857/DRUZINSKA_ KONFERENCA_ DRUZINSKI_SESTANEK1.pdf Kersnik J., Švab I. Hišni obisk. Med. Razgl. 1996; 35: 397–403. 12. 106 Martins C., Godycki-Cwirko M., Heleno B., Brodersen J. Quaternary prevention: 13. reviewing the concept. EJGP 2018 [ogled 2. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.tandfonline.com/doi/full/ 10.1080/13814788.2017.1422177 Celostna rehabilitacija onkoloških bolnikov [ogled 1. 11. 2020]. Dostopno na: 14. https://www.onko-i.si/oreh Hamilton W. Cancer diagnostic delay in the COVID-19 era: what happens next? 15. Lancet Oncology 2020 [ogled 7. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.thelancet.com/pdfs/journals/ lanonc/PIIS1470-2045(20)30391-0.pdf Sagadin P. Bole a izpoved zdravnice, ki od RTV Slovenija zahteva popravek in 16. opravi ilo zaradi prispevka novinarja Marka Štora, ki se je spraševal »kje so in kaj torej delajo zdravniki in medicinske sestre na primarnem nivoju« [ogled 7. 11. 2020]. Dostopno na: https://nova24tv.si/ slovenija/boleca-izpoved-zdravnice-ki-od-rtv- slovenija-zahteva-popravek-in-opravicilo-zaradi-prispevka-novinarja-marka-stora-ki-s e-je-spraseval-kje-so-in-kaj-torej-delajo-zdravniki-in-medicinske-sestre-na-p/