3£d!ni slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov« GLAS List slo?enskih delavcev v Ameriki, The only* Slovenic dalfrr in the United States Kssued every* day Sundays and HoUda^ VXLEFON PISABNE: 4087 OOZTLAHDT. Satsrod as Eacend-Olaas Matter, September 21, 1903, at tto Pest Office at New York H. Y., under the Act of Congress o^Marck S, 1879. f TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. -- -. KO. 164. — ŠTEV. 154. t NEW YORK, FRIDAY, JULY 2, 19 09. — PETEK, 2. MALEGA SRPANA, 1909. VOLUME SVIL — LETNIK XVTL 1 i Bingham odstavljen. Nov policijski komisar. MEWYORŠKI MAYOR McCLEL-ULN JE ODSTAVIL POLICIJSKEGA KOMISARJA GEN. BING-HAMA. Tadi runi dmgi policijski uradniki so podali ostavko. naslednik. Včeraj popoludne je naše mesto dobilo novega policijskega komisarja, kterim" je bil imenovan William F. Baker iz Brooklyn Borough, kieri je bil namenjen za komisarsko mesto v mestnem delu Brooklynu. Mayor MeClellan ga je imenoval policijskim komisarjem takoj nato, ko je dosedanjega komisarja generala Bmghama odstavil, ker slednji ni hotel izvršiti nektera povelja, koja mu je dal mestni mayor. Novi komisar B^ker je bil prvi deputy komisar pod Binghamom. On je tudi jedini višji policijski uradnik, kteri ostane na policijskem glavnem stanu na Mulberry St., kajti trije drugjrso podali c-stavko, kakor hitro so predeli, da je mayor odstavil Binghma. Mayor je zahteval, naj Biigham odstavi komisarja Hansoma, česar pa Bingham ni hotel storiti, in vsled tega je nastal prepir, čegar posledica so sedanje spremembe. Bingham trdi, da so razni politiki, pred vsem pa oni od Tammany Hall, odgovorni za njegovo smolo. SAMA SE JE ZVEZALA. mn^ri^ deklica zatrjuje, da je žrtev roparjev. Na rokah in nogah zvezano in na pol onesvejBeno so našli domači v torek zvečer nekoliko pred polnočjo na 56 Stockholm St. Brooklyn Borough v New Yorku stanujočo Ellen Franz v pisarni dr. A. H. Bi ndage, 431 Clates Ave. Deklica, ki je že dalj časa vslužbena pri zdravniku, je zatrjevala, da jo je neki ropar, ki je prišel v stanovanje pod pretvezo, da hoče govoriti z zdravnikom, pobil na tla in zvezal. Vendar ni na njenem telesu najti nikakih poškodb in tudi zdravnik, ki stanuje z družino Nadstropje višje, ni slišal nikakega ropota. Po temeljiti preiskavi je prišel inšpektor Harkins in kapitan Becker od revirske postaje na Gates Ave. do prepričanja, da je deklica histerična ter da si je nnpad sama izmislila ter sama zvezala. Kogar žeja, lahko pije. Hladen požirek okrepčujože pijače na eesti ni hudodelstvo. Policaj Kil-roy iz iztočne 67. ul. reviiske postaje v New Yorku je aretoval na št. 354 izt. 77. nI. stanajočega Jamesa Diet-leT Tadi nespodobnega vedenja, ker je pil pivo iz kotliča pred svojo hišo. Ko je bil Dietler pripeljan pred york-villsko policijsko sodišče, je izjavil sodnik Finn, da ne najde v slučaju ni kako kršenje postave. "Toda", je oporekal policaj, "imel je pri sebi pet mož in vsi so pili iz kotlička.'' "To ne dela nobenega razločka", ga je zavrnil sodnik, "dokler niso nobenega nadlegovali. Saj bode kma-lo nevarno na eesti kihati." Aretovanee je bil takoj izpuščen. Cena vožnja. Parili Id od Austro-Amerieana proge ARGENTINA odpluje 7. julija, ALICE odpluje 21. julija, LAURA £z New Torka v Trst in Reko. 8 Na Ellis Islandu. Velike deportacije. S PARNIKI, KI SO MINOLO SREDO ODPLULI V EVROPO. SO VRNILI 189 NASELJENCEV. Mnogo takih naseljencev je bilo le po par ur na Ellis Islandu. RAZNOTEROSTI. Detencijskih prostorih na nasel-niškem otoku Ellis Islandu v naši luki, se je tekom zadnjih dni nabralo izredno veliko število naseljencev, kteri ne odgovarjajo predpisom na-selniških zakonov in odredb, tako, da jih na^elniška oblast na nikak način ne more prepustiti samim sebi, vsled česar so jih jednostavuo poslali v njihovo domovino. Me<* temi naseljenci je mnogo takih, kteri so imeli premalo denarja in nekteri niso bili vsled tega niti toliko časa na otoku, da bi zamogli stopiti v zvezo s svojimi znanci in sorodniki, pri kterih bi morda dobili saj nekoliko denarja. Minolo sredo so poslali iz otoka 189 takih naseljencev na^ zaj v Evropo in samo, s parnikom Jresident Grant se je moralo vrniti 101 naseljencev. 56 naseljencev je bilo takih, ki so prišli v Ameriko šele minolo soboto, toda kljub temu so morali nazaj od kjer so prišli. Na otoku so jih le enkrat preslišali, in potem so jih takoj poslali na dotične parnike, s kterimi so prišli v Ameriko. Ti naseljenci niso imeli prilike obrniti se na tuk. svoje znance in tudi takozvani "misijonarji" jim niso zamogli pomagati. Povsem pravilno se sedaj ravna tudi s potniki, ki prihajajo v deželo v kajitah druzega razreda. Tako je moralo sedaj tudi 25 takih potnikov parnika Oceanic na otok in od par-nika Bremen 21. Vsi ti potniki so imeli premalo denarja seboj.« DRUŽINA ZBLAZNELA VSLED LAKOTA. Več dni že brez jedil; prepeljali so jih v blaznico. Da umrejo ljudje v New Yorku, mestu večkratnih milijonarjev, vsled lakote, ni ravno preveč čudno. Katoliški župnik Frank Wunsch je našel pri obhodu svoje cerkvene občine slučaj bede, ki se čuje skoraj neverjeten. Na št. 511 4. Avenue v New Vorku je našel barvarja Franklina Bernsheimer in njego%'o ženo ter štiri otroke v starosti od štirih mesecev du 12 let v žalostnem stanju. Stariši in najstarejši sin so ležali brez pomoči na postelji in so zblazneli vsled lakote in pomanjkanja. Samo najstarejša hčerka, 121etna Margareta, se je še zamogla obdržati na nogah, štirimesečni Alojzij pa je bil že tako slab, da je duhovnik skraja mislil, da je že mrtev. Hranitelj revne družine je zbolel pred tednom na takozvani barvarski koliki. Dolgotrajna bolezen je vzela vse njegove prihranke boljših časov in on sam, ki je šele pred kratkim dobil delo, je zopet obole', vsled česar je prišla v rodbino strašna be- Iz delavskih krogov. Štrajk v Pennsylvania 10.000 IZUČENIH DELAVCEV RAZNIH JEKLARN JE PRIČELO ŠTRAJKATL V pittsburškem okraju se štrajk le malo čuti, ker niso delavci organizovani. DELO POČIVA. Pittsburg, Pa., 1. julija. Nekaj nad 10.000 izučenih delavcev, kteri so člani velike organizacije Amalgamated Ass'n. of Iron, Steel & Tin Workers, in ktsri so vslužbeni v raznih tovarnah American Sheet & Tin Plate Co. v raznih krajih Pennsyl-vanije, Ohio, West Virginije in Indi-ane. je pričelo o polunoei s štraj-kom. Kakor se je že poročalo, je" imenovana korporacija zajedno s trustom za jeklo naznanila, da od 1. julija nadalje ne bode več pripoznala kake delavske organizacije in da vsled tega ne bode več delala razlike med unijskimi in neunijskimi delavci. S tem pa imenovana delavska organizacija ni zadovoljna in vsled tega je odredila štrajk. Organizacija, kakor tudi korporacija sta se pripravili na boj, o kterem se ne ve, koliko časa bode trajal. Ako bodo delavci poraženi, potem zgube svojo moč tudi pri trustu za jeklo, kteri ima tudi par tovarn za izdelovanje ploščevine. V mestu Pittsburg se o štrajku le malo ve, kajti v tuk. tovarnah delavske unije že dolgo niso več pri-poznane. Sedaj je tru^t odprl razne tovarne v kterih se že leto dni ni delalo, samo da škoduje uniji. V teh tovarnah se naravno dela s pomočjo neunijskih delavcev. Najhujše se bode štrajk poznal v Whelingu. W. Va., ^Newcastle, Sharon in Couellsville, Pa., Martins Ferry. Bridgeport in Cambridge. O., in v Ellwoodu, Andersonu. Gas City in Muneie, Ind. Bridgeport, Ind., 1. julija Včeraj so pričeli vsi livarji in delavci raznih tovarn za izdelovanje ploščevine štrajkati. Takih tovarn je tukaj 46, toda v vseh počiva delo. Wheeling, W. Va., 1. julija. Tukaj je pričelo štrajkati 3000 delavcev, ki so delali pri American Sheet & Tin Plate Co. da. Ni jim samo primanjkovala zdravniška pomoč, ampak tudi vsakdanji kruli V tem žalostnem položaju je zgubil nesrečnež razum in zadnjo soboto sta onemogla tudi njegova žena in najstareji sin ter zblaznela. Mala Margareta je stregla bolnikom. kakor je bilo pač v njeni moči, toda že štiri dni so bili vsi brez grižljaja. Da niso vsi umrli lakote, ko so jih našli, je skoraj čudež. Usmiljeni duhovnik je hitro pre-skrbel nekoliko jedil in poslal po zdravnika. Ta je konštatoval, da so stariši in deček blazni. Ubožce so prepeljali v St. John's bolnico na Long Island City in od tam včeraj popoldne v blaznico v Flatbush. Za mlajše otroke se je zavzela družba za mladinsko oskrb v Brooklynu, ki j)h bode najbrže poslala v kak zavod. VABILO --na- domačo zabavo ▼ dvorani češk ▼ NE v proslavo SV. CIRILA in METODA kt«ra m vril A. Sokola, 525-529 E. 72. Street, b w york, DNE 4. JULIJA ti. Indne ob 6. ari. pevski zbor "DOMOVIN in ub «1 h I BI J A" IN A. PROSTA. ovi podružnica sv. Ciril« in Metoda . Vsakdo, ki plača na leto 60c ViJ. Washingtonska novosti. 0 Taftovem načrtu. SENATOR CUMMINS TRDI, DA TAFTOVI DAVČNI NAČRTI NISO V SOGLASJU Z USTAVO. Inače se v senata le malo dela, kajti tudi v Washington^ je velika vročina. ALDRICH NA DOPUSTU. / o Washington, 1. julija. Z današnjim dnevom je narastel primanjkljaj zvezine vlade tako, da je dosegel lepo svoto v znesku $91.000.000. Od 15. marca nadalje se je kongres na vse mogoče načine trudil, da bi izdelal novi carinski tarif, s kterim bi se pokrili mesečni primanjkljaji, ki znašajo povprečnih $10.000.000. Z ozirom na ta predlog je zbornica storila svojo nalogo in tako je bil Paynejev predlog končno sprejet. V senatu je prišel predlog najpreje v roke Senatorja Aldricha. Ko je potem s finančnim odsekom predlog pregledal in se o njem natančno posvetoval. je izdelal svoj predlog, ki je pa Paynejevemu tako podoben, kakor "jajce kakemu nožu". In posledica temu je bila, da se revizija tarifa spremeni mesto v revizijo navzdolj, v revizijo navzgor. Toda tudi to ne bode mnogo pomagalo vladi, kajti kljub temu bode letni primanjkljaj znaša! še kakih 65.000.000 dolarjev. Ker se toraj z revizijo tarifa ničesar ne doseže, je treba potrebni denar dobiti potom davka na korporaeije oziroma dohodninskega davka*-"* O tem predlogu so se pričeli sedaj v senatu posvetovati. Senatorja Aldriecha ni bilo pri seji, kajti odšel je za par dni na dopust. Da se v njegovi odsotnosti ne more mnogo delati, je samoumevno, in tako je tekom včerajšnjega dneva le senator Cummins iz lowe govoril daljši govor, s kterim se je zajedno z raznimi drugimi senatorji energično protivil dohodninskim davkom oziroma davkom na korporaeije. Senator Cummins je govoril pet ur in je ves čas trdil, da bi ta davek bil protiustaven, Čeravno ga predlaga predsednik Taft. Končno je v dvorani postalo tako vroče, da so morali sejo zaključiti. Ljudje na galerijah so slekli svoje suknje in to so storili tudi nekteri senatorji. Kako se gasi v temperenčnih državah suša. Springfield, Ohio, 1. julija. Novi in jal^o umetni '"knifi" se uporabljajo v "suhih" mestih države Obdo: v Newarku, Zanesville, Springfield, Lancaster in Steubenvillc pri prodaji pive in whiskeya. Ali Ajiti-Saloon League jih je le iznašla, vsled česar hode 25 posestnikov " soft-drink prostorov kaznovanih. V rabi so bile raznovrstne komplicirane pipe, iz kterih je, če se je obrnil ročaj na levo, teklo "near" pivo, a če se jih je Gbrnilo na desno, pa pravo pivo. Če bodo vodni apostoli našli še druge "knife", ki so v rabi, je vprašanje. Upajmo, da se bode tudi v "suhih" mestih še vedno dobil kak dober požirek. Kaznovan igralec igre baseball Hartford, Conn., 1. julija. Joseph Cormier iz Sommerville je včeraj tukaj skoraj tri ure igral igro baseball, tako, da se je pošteno potil. Potem se je hotel hitro ohladiti in vsled tega je povžil tri velike porcije sladoleda. Vrhu tega je pa izpil še par eaš raznih ledenih pijač. Ker mu je pa kljub temu bilo vroče, je šel nekemu prodajalcu ledu pomagati nakladati led na vozove, da bi se ohladil. Ko je dovršil to delo, ga je naenkrat ostavil vid, tako, da je bil slep, in potem je postal tudi nem in mutast. Zdravniki so ga potem zdravili z ledom tako, da ao ga zaprli v veliko ledenieo in po preteka par ur je tako okreval, da je prič«} zopet ločevati posamezne prediaetar in da z rol Skrajna podivjanost. ' Pretepli kuharja. NEK NEWYORSKI GOSTILNI-CAR JE ZAJEDNO S PO- magaCi ubil svojega kuharja. Pri tem mu je naravno pomagal tudi nek policaj, POD JAMČEVINO. Policaj Thomas Kelly iz policijske postaje Morrisiana v New Yorku, posestnik "German Turn-Verein Garden", gostilničar Wilhelm Stellwagen iz štev. 790 Forest Ave., Bronx, njegov natakar John Walter Dewald in učitelj telovadbe John A. Hayn vsi v New Yorku, so bili včeraj na, ukaz coronerja Acritellija prepeljani pod varščino $5000 v Tombs, ker so 28. junija kuharja Sabato Basso iz štev. 523 izt. 117 ul. prav po živinsko do smrti pretepli. Stellwagen je položil varščino in je do razprave prost, drugi pa morajo čakati v zaporih. Le slučajno se je izvedelo za ta poboj. Zadnji ponedeljek je izvedel coroner od policije na izt. 126 ul. postaje, da je umrl Sabato Basso v svojem stanovanju vsled razbite lobanje. Vdova Basso ni vedela nič druzega povedati, kakor da je njen mož delal v neki gostilni na Bronxu in da je prišel domov s težkimi poškodbami. Povedal ji je, da so ga natakar in drugi možje tako prete-pli. Coroner je začel preiskovati. Toda šele včeraj je zvedel slučajno, da so pretepli Bassota mogoče v goraj omenjeni gostilni na Forest Ave. Zasledoval' je sled in konečno našel moža, kteri je izjavil, da je bil priča pri poboju. Coroner je vsled te izjave pustil četvorico aretovati in zapreti. Obtožil jih je poboja. Priča Rocco Savino, ki stanuje na štev. 633 Tinton Ave., Bronx. X. Y.. ima nasproti Stelhvagenove gostilne prodajo sadja. Poboj opisuje tako: "Dne 28. junija okolu polu pete ure popoldan, sem videl iz svoje sadne stojnice, kako je držal policaj Ivelly ranjkegd in nekega druzegu Italijana za roke in jih peljal v Stelhvagenovo gostilno. Polieaj je vprašal Dewslda, kdo je pravi mož. nakar je ta pokazal Bassota. Policaj je izpustil Giannatasiota in je suval Bassota predse proti stopnicam, ki vodijo navzgor. Stellwagen in natakar sta mu sledila. Kako minuto pozneje sem slišal kričanje in padec nekega človeka. Šel sem proti stopnicam in videl, kako je pretepal policaj Bassota s svojim kolcem in Stellwagen in Dewald sta ga pa o]>-delovala s pestmi in nogami. Stopali so po ajem in ga sesuvali zopet doli po stopnicah. Spodaj se je zaletel Hayn v njega in ga tolkel s pestmi z vso močjo v" obraz in prsa. Potem ga je še policist zbrcal na cesto, kjer je Basso obležal. Giannatasio je tudi v zaporu za priče. Poroštvo za Stelhvagena je položil neki John Voege, Ka-kor pravi coroner Acritelli, je zapustil Basso svojo službo pri Stelhvagenu, ker mu zadnji ponedeljek kljub vročini ni hotel dovoliti četrti kozarec pive. Ko je šel domov, ga je baje policaj nazaj pripeljal. Umorjen Kitajec. V kitajski pralnici št. 14 Stanton St. v New Yorku so našli tamošnji prebivalci Kitajca XJng Yowa umorjenega. Omenjeno pralnico je kupil pred par tedni od svojega rojaka Tom Leeja, dočim je imel preje pralnico zajedno s svojim bratom. Policija je mnenja, da je ta umor v zvezi z umorom misijonarke Sigeljeve, vendar pa to ni dokazano. Konec štrajk* canzdzkih premogar-Jtr. Winnipeg, Man., L julija. Po trimesečnem štrajku 6000 premogarjev, ki bo delali v raznih rovih južne Alberte in Brit. Columbije, so se itraj-karji sedaj z družbami poravnali in z delom. Zopet potres v \ Messini na Siciliji, VČERAJ SE Ji^y RAZDEJANI MESSINI PRIPETIL ZOPET JAK POTRES; NOVE STAVBE RAZDEJANE. Potres je bil še jačji, kakor oni v minolem decembra. V REGGIO. Mesena, 2. julija. Včeraj zjutraj ob 7:30 sta se tukaj pripetila dva grozna potresna sunka, ki sta bila po zairdilu vseh ljudi mnogo jačja, kakor zadnji potres v decembru, ki je mesu razdejal in provzročil smrt 200.000 ljudi. Das: ravno sedanja škoda ni tolika, kaker je bila po zimi, kajti v mestu je sedaj lc 25.000 ljudi, je med temi prebivalci zavladala nepopisna panik2. "Vsi ljudje so bežali na ulice in poten, so tudi na prostem prenočevali. Sedaj se nihče več ne upa iti v lesene koče, ktere so zgradili po zadnjem potresu. Zidovja oziroma razvaline, ktere ?o še est sle po zadnjem potresu, so se podrle, toda nesreč je bilo sedaj le malo. V kolikor je znano sta bila ubita le neka ženska in njeno dete. Ta ženska ie prišla šele nedavno v Messino je se je nastanila v nekej hiši. ki je bila po zadnjem potresu I le mak poškodovana. Pri prvem sun- Rusija v Perziji. Zasede giavno'mesto. VEST, DA NAMERAVA RUSIJA ZASESTI PERZIJSKO GLAVNO MESTO, SE PO-— TRJUJE. Rusko vojaštvo bode napredovalo is Kavkaza preko Kaspiškega jezera v Perzijo. MESTO JE SLABO UTRJENO. Petrograd, 1. julija. Vest, vsled ktere namerava Rusija zasesti perzijsko glavno mesto Teheran, ee potrjuje in temu se še pristavlja, da bode to v najkrajšem času zgo lilo. Baktjari se ne dajo ustaviti in napredujejo svojo- pot proti glavnemu mestu Perzije, kjer nameravajo odstaviti sedanjega šaha. Bakijari se koncentrirajo sedaj pri mestu Kaz-binu. Ako pridejo v glavno mesto, potem je klanje in plenitev po mestu neizogibno in poleg tega bodo tudi v Teheranu živeči inozemci, kakor tudi zastopniki inozemstva v veliki nevarnosti. Vsled tega je ruska vlada sklenila, da bode storila in ukrenila vse kar je potrebno za varstvo v Perziji živečih ruskih podanikov. Rusko vojaštvo se najbrže že tekom dveh tednov napoti proti gl&vnemn mestu Perzije. Ako pride do tega, da pride ruska vojska v Teheran, potem se ne bodo napotile proti glavnemu meftu oje ku je med vratmi in potem ne , . „ , . , „ ., . , ., , , , v., . , . i ruske eete, Ktere so ze redai v se- lutela v sobo. da bi rešila svoje dete. I . _ ... „ , , . „ . , . .. .. . . verni Perziji, temveč za to te bo lo Pri drugem sunku jo je pa zidovje i - x - -cr i - . , \ , tt • i,- rabile nove ruske čete iz Kavkaza, zasulo rmedno z otrokom. Vojaki v , . I«? tete bodo z parniki prepeljan- so pnsi :: koj na lice mesta in so i , _ .v, . ... ... . , , , • , - t j preko Kaspiskega morja m sieer iz lisah žensko, kako je kričala na po- f „ , _ . Baku v perzijsko luko Enzeli in od moč. Ko so pa po preteku par ur odkopa.i> razvaline, so našli njo in dete mrtva. Več osob je bilo Tanje-nih, toda nihče nevarno. tain se bode vojska napotila v 230 milj oddaljeno glavno mesto Perzije. Za pot iz Baku v Enzeli se potrebuje dva dni in iz Enzeli v Teheran Takoi pe prvem sunku je prebi , , , . . , . . , _ . ■ ' . , . . . . potrebujejo kozaki sedem, pešci pa valstvo bezalo v takozvani ameriški ! j okraj. et dni. V obrambo Teherana ima šah na razpolago le 1200 perzijskih koza- val na ameriške koče je bil tolik, da kov- Ti vojaki bi morda Baktjarom, policija proti ljudem ni mogla niče-, ki "»ajo tudi topove, zamogli klju-sar opraviti. Tu so se pa nastanili j hovati, ako bi Baktjari napadli me-le oni. ki so prvi prišli. Trgovina v j le od jedne same strani. Ako pa mestu zopet počiva in vsled tega je . Baktjari napadejo mesto od različna tisoče delavcev brez dela. — Tu- j strani, potem je obramba nemo-di v R-riT-io je bila čutiti jak potres- S°ča. Baktjare vodi Sardar Azad, kteri namerava prilastiti si perzijski prestol. Medtem, ko je položaj v Teherana vedno bolj kritičen, so pa Turki na »everozapadu P< rzije vedno bolj živahni. Kakor znano so že pred tedni Amoy. Mandžur, 1. julija. Urado- zasedIi perzijsko mesto Urumijo itt ma se naznanja, da se je tekom zad- j ^^ se poro£a. da se je tnrški kon je ni^ ču-titi jak pot ni sunek iL tudi tam se je mnogo zidovja podrlo. * Kuga v Mandžuru. njih 14 dni pripetilo mnogo slučajev kuge in da je do včerajšnjega dne umrlo rad^te bolezni blizo 200 osob. Iz notranjih krajev se javlja, da se jc tam zdravstveno stanje nekoliko poboljšalo, dočim se je v marsikaki vasi število prebivalcev radi kuge izdatno pomanjšalo. Kolera v Petrogradu. Petrograd, 1. julija. Tekom zadnjih 24 ur so do vedli v mestne bol-rice 301 bolnika za kolero in poleg tfga tudi 31 osob, ki so sumljive, da imajo kolero. V istem času je vsled te bolezni umrlo 28 ljudi. Qensrje v staro domovino poUJaao: a | ll.S* ............ M kra» n M Ji ............ Iff krča m 41.If ............ Iff krvn ca l«t.7» ............ iff krm ca 106.00 ............ 1000 kron. «• 1080.00 ............ >00t lawn PoitariM je viteta pri teh »votal Doma «e nakazane s vote popolnoma splačajo brez vinarja odbitk^ NTiie denarne poiiJSatve izplačuj« *. kr. poštni hranilni urad v 11. do U. to*. Denarje nam podati je najprilfc do fBS.00 t goto.iai v pripero-■iiw aH registriranem pisma, vetj* naak* po Dbmb«Hi> Postal ttoan Mer ali pa H«w York Bask Draft zul v Dilmanu, 50 milj severozapad-no od Urumije. dal proglasiti taonoš-njim governerjem. Preje je turško vojaštvo porazilo perzijske nacijo-naliste. Petrograd, 2. julija. Ru?ka vlada je sklenila, da bode skrbela za to, da bode cesta med perzijskim glavnim mestom Teheranom in luko Enzeli ostala prosta, kajti to cesto je gradila Rusija in je tudi ruska last. Po toj eesti ?e vrši ves trgovinski promet, kteri je-pa vsled zadnjih nemirov dokaj nazadoval. Vojaško poveljništvo na Kavkaza je dobilo že ukaz. naj pripravi potrebno vojaštvo za poslan je v Teheran. Parniki za prevoz vojaštva so že zbrani v Baku, od kjer bodo poslali vojaštvo v Enzeli. — Med- JBa-ktjari in teheranskimi kozaki, kterim poveljuje eeneral Ljahov, zorno-re vsaki čas priti do boja. Perzijski! j vlada, ki je še nedavno zahtevala, naj rusko vojaštvo ostavi Perzijo, j« sedaj spremenila svoje za držaji je in je Rusijo naprosila, naj ostavi vojaštvo v Perziji. Anglija ee ne bode upirala ruski ekspediciji v Teheran. Fanatično nasilstvo. Vsled agitacije proti saloonota v Endee, N. Mex., je prišlo do tega, da jc četa zakrinkanih! konjenikov prijezdila v neko gostilno, v kteri so potem pričeli na vse strani streljati, dokler niso bila vsa ogledala razbita. Potem so jezdeci razdejali tudi ples-v 'kteri (Slov«nle Dnlly.y Owned and published by the 81ov«nlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUI8 BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of shove officers: «2 Gortlandt Btre«t, Borough of Manhattan, New York CSty. N. Y. Eft celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 * poi leta.........1.50 leto rjk mesto Hew York . . . 4.00 " pol leta ca mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 " •« pol leta.....2.50 " " 44 četrt leta .... 1.75 ■OLA8 NARODA" izhj^a vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. AdvvrtiMments on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov aitno, da se nam tudi pr^jdnje Ivalidče naznani, da hitreje najde- i radiov ni ka. povsodi upirajo tem predlogom, tako, da postaja položaj povsodi jednako resen. Dohodninski davek, kterega nameravajo sedaj uvesti, pa dokazuje, da so nektere države pričele uvide vati, da je izžemanje ljudskih mas doseglo svoj vrhunec, kajti na ta način se d& pomiriti ljudske mase s tem, da se jim dokaže, da morajo tudi premožnejši sloji nekoliko plačevati. In ko končno tudi to ne bode več zadostovalo, potem bodo države prisiljene prevzeti na svoj račun razne javne naprave, ktere so sedaj še vedno last zasebnih družb. DOPISI. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-tfov : "GL.AS NARODA" Ift Cortlandt St, New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Mednarodno povišanje davkov. Nedavno se je newyorski fiuacčaitc J. H. Sebitf vrnil iz Evrope v Ameriko. Ko so ga potem povprašali, kak je položaj v Evropi, je izjavil, da je tam mnogo slabega in da so zlasti finančni odnošaji v Evropi taki, da je treba o njih resno razmišljati, kajti baš iz teh odnošajav preti največja nevarnost. Ta nevarnost pa preti v prvi vrsti od tega, ker žele skoraj vse evropske države povišati davke za nove vojaške nabave, oziroma za nove vojne priprave. Pri tem je pa pozabil pristaviti, da tudi vlada Zjedinj^nin držav na tem polju ne tvori uikak-2 izjeme, kajti tudi pri nas skušajo povišati. davke, da se tako pokrije primanjkljaj, ki je nastal vsled vedno večjih vojnih priprav na kopnem in na vodi. Notranji položaj vsake večje države se vedno določi potom davčnega vprašanja, oziroma davčnega breme-j na. Pomanjkanje denarja je pa se-' daj postalo splošno ali mednarodno,' kajti izdatki in prihodki posameznih ; držav se na nikak način neČeja več i viemati. Velikanski izdatki za vzdrževanje in povečanje stalnih vojsk in grozna povečanja vojnih mornaric vzamejo vse, kar ta ali ona država izsili iz svojega siromašnega ljudstva. Sedaj bodo zopet povišali davke v Avstriji, njeni žalostni zavezm-c; Nemčiji, v Franciji in v Angliji. Tudi pri nas v Zjedinjenih državah se deluje na to„ da se davki saj nekoliko povišajo. V Evropi pa nameravajo povečati davke na tak način, da se človeku kar v glavi vrti. ako pomisli, kako grozno mora tainošnje prebivalstvo krvaveti. Toda ljudska moč ima tudi pri plačevanju davkov svoje meje, kajti odiranje se zamore vršiti le do gotove točke. Vse ono, kar prebivalstvo potrebuje kot vsakdanjo potrebščino ljudske mase, je tako oteženo z di-lektnimi davki, da je skoraj nemogoče iz ljudi še kaj več izsiliti. Kljub temu pa skušajo skoraj vse države dobiti potrebni denar le s pomočjo podražitve vsakdanjih potrebščin ljudske mase. Tako bodo na primer v Nemčiji podražili tobak, kavo, čaj, pivo in mogoče druge potrebe priprestega ljudstva." Tudi v Avstriji, kjer se morajo ravnati tako. kakor jim žvižgajo v Berolinu, bodo podražili vse predmete, da bode ljudstvo še bolj stradalo, in tudi pri nas se deluje sedaj na to, da se potom ea-rine cekteri predmeti podraže, kajti le na ta način je mogoče pokriti zverin delcit. In jednak je položaj tudi v Angliji. Poleg indirektnega povišanja davkov v vseh državah se pa skoraj tudi povsodi deluje na to, da se obdavči tudi takozvano gospodujoče kroge, kajti tudi v teh krogih so prišli do prepričanja, da so ljudskim masam že itak vse odvzeli, kar je bilo njihovega, tako, da je prišel čas, da morajo tudi bogatini nekoliko prispevati k stroškom posameznih držav. Vsled tega se sedaj povsodi deluje da se poleg indirektnih davkov jliko milijonov direktnega naj plačujejo gospo-Badi tega hočejo isto-uvesti dohodninski da-Avstriji, Nemčiji, An- Sarver, Pa. Spoštovano uredništvo:— Poslani denar v znesku $11.80 za Josipa Gerbac sem prejel, za kar se Vam najsrčnejše zahvaljujem, ker ste se toliko zanimali in to brezplačno. Josip Gerbac se je veselja zjokal, ko sem mu izročil denar, kterega so mu darovali neznani rojaki. Hvala Vam in darovalcem za velikodušno podporo. Ob jednem tudi priporočam rojakom tvrdko Frank Sakser Co.. Poslal sem Že veliko denarja po tej tvrdki v staro domovino, kamor je vedno dospel pravočasno in pravilno. Srčni pozdravi Filip Gulič. Sheboygan, Wis. 1'ragi gospod urednik:— Le malo kedaj se kaj čita iz naše prijazne naselbine v Vašem cenjenem dnevniku. Seveda novic je kaj malo i]> o navadnem življenju pa ni vredno sporočati. Naša naselbina šteje kakih stopet-deset slovenskih rodbin, ali okolo tisoč osob. Večina naših rojakov je zaposljenih po strojarnah in stolar-nah. Zaslužek ni ravno velik, vendar pa trajen, kar je v teh omahljivih časih) nezmerne koristi. V trgovskem oziru smo še bolj v ozadju; imamo sicer lepe gostilne in eno mesnico, drugih trgovin pa ne in zahajati moramo k tujcu, ker sami •nimamo dosti podjetnosti. .Zhabiti se bode tudi v tem oziru kaj predrugacilo, kar bi bilo le želeti. Preteklo nedeljo, 27. junija, je priredilo društvo sv. Janeza Krst. svoj piknik, ki se je obnesel iako dobro, kajti udeležba je bila precejšnja, dan je bil pa tudi tak, da je sušil naša grla in seveda se je suša kaj dobro prilegla Janezu Krstniku. Te veselice se je korporativno udeležilo društvo "Nada", "Ilirija" in "Oester. Unterst. Verein". Slavnostno korakanje se je vršilo od pošte do pikni-eketra parka in lepo je bilo videti ua-še korenjake v vrstah, ki so kljub neznosni vročini ponosno stopali za 'jrodbo in zastavami. V narodnem oziru smo se tudi začeli gibati. Ustanovili smo si pevsko društvo, ktero smo dosedaj zelo pogrešali. Ker se ponašajo naši fantje z dobrimi glasovi, nadejamo se v kratkem najboljšega uspeha. Konečno moram le Še nekaj omeniti, oziroma grajati. Šiajei-ski in kranjski fantje se že od t ekdaj gledajo prav pisano in marsikterikrat se je zgodilo, da so svojo vročekrv-nost ohladili na ne lep način, namreč, beseda je dala besedo, ta zopet zaušnico in posledica tega je bila zelena miza in ričet. Fantje, to navado je treba opustiti. Sovraštvo naj zgine, mesto nje r.aj pa vlada prijateljstvo in bratstvo. Če bi se Kranjci -in Štajerci /. združenimi močmi polotili narodnega gibanja, uverjen sem, da bi dosegli v najkrajšem času, kar bi želeli. Vsakemn našemu skupnemu napredku se pa protivi ista fantovska navada, ki nam ne dela nobene časti, pač pa nam krati pri drugih narodih ugled. Zatoraj pa, fantje: Pobratite sc v svojo, kakor tudi v čast mile Slovenije, na ktero bodite vedno ponosni ! Pretekli teden poročil se je rojak Josip BlažiČ z Marijo Cvetan. Obema obilo sreče in blagoslova! K sklepu vsem rojakom in rojakinjam srčen pozdrav! R. Gardiner. N. Mez. Cenjeni gospod urednik:— Sporočiti hočem rojakom sirom A-merike, kako se imamo tukaj v Novi Mehiki. Delavske razmere so še vedno žalostne, tako, da ni za svetovati rojakom hoditi sem za delom. Delo se" že dobi, ali zaslužek je bolj slab, tako, da se shaja; pa saj tudi se ne more zaslužiti, ker se dela le 3 dni na tedfen. Na društvenem polju smo bolj na slabem. Ker je več rojakov v tukajšnjem okolišu, bi si lahko ustanovili eno podporno društvo in ga priklopi li eni naših jednot; saj bi tudi lahko bili ponosni nanj, ker bi bilo prvo slovensko društvo v Novi Mehiki. Toda z našimi rojaki ne bo menda nikoli nič. Tukaj so Čiči, Krašovci in Ribničanje. . i V št. 28 "A. SI." sem čital dopis iz Aspen, Colo., kjer piše neki A. K., da živi tam precejšnje število Slovencev in tudi nekaj Ribničanov. Ali so Ribničani kakov poseben narod in ali niso tudi Ribničani Slovenci? V prihodnje naj g. dopisnik malo drugače piše. Če ne ve, da so tudi Ribničani Slovenci, je bolje, da molči. Uredništvo "A. SI." bi pa tudi moralo pazit, da take napake v list ne pridejo. H koncu tega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike, pa tudi Rib-ničane. Vam pa, g. urednik, želim kar najboljših uspehov in upam, da bo začel list kaj skoro izhajati na osmi bi straneh. J. P. Mednarodna dvorljivost. Stara pravljica pripoveduje, da je bil vrag od Boga s tako silo teleb-cjen z nebes na tla, da se je njegovo telo po koščkih na razne strani razletelo. Glava je baje odletela na Špansko, srce v Italijo, trebuh na Nemško, roke v Turčijo in Tatarijo, nege na Francosko; posledica temu je, da Francozi tako radi plešejo, Turki in Tatari tako krvoločno more in ropajo, Nemci nenasitno jedo, Italijani pa ljubijo in se izdajalski vedejo in Španci da so velikodušni. Slovanom je ostala baje samo tablica, ki jo je vrag padaje v rokah držal, in na to se baje zaznamujejo vse krivice, ki jih drugi narodi izkazujejo Slovanom. Zdi se, da je to morala biti že j ako velika tabla in gotovo je, da ni na njej niti prostorčka več praznega. Podobni reki in pregovori narodov o narodih so razširjeni po vsem svetu. Ne moremo se čuditi, da nazi-rsnje enega naroda o drugih narodih navadno ni baš ugodno za tujca, ampak obratno, često celo zelo grobo. Prosti narod ocenjuje neugodno in porogljivo vse, kar se ne strinja z l'j ego vim lastnim naziranjem. K temu se še pridružujejo često spomini na mnoge spore, ki so pogosto končali z dolgimi in krvavimi boji, raz-ven tega še narodno in plemensko sovraštvo. Pod takimi pogoji seveda ni bilo možno doseči sporazuma v dobah fevdalne vlade. V takih smešnicah je bilo mnogokrat polno sarkazma, da, celo žalitve. Čehi se niso jezili, če so jim razlju-čeni Nemci porogljivo dejali "trde butice", "betičasti Čehi". Dejali so marveč sami o sebi: "V srcu gobo, \ glavi kamen; kreši, saj bo kmalo plamen." Bili so tedaj jako vznet-ljivi in, ne razmišljaje preveč o vsem, strmoglavili so često tudi v pogubo. Grobše se glasi nemški pregovor o Cehih: "Poljak in Čeh sta enaka: čt je prišel k njim Mad jar, so vkup trije tatovi." Ali pa o Poljakih: "Cigane in Poljake naj vrag skupaj zmele." O Rusih pravi Nemec: "Če oprasneš Rusa, renči medved"; a Francozi spet: "Pogladi Rusa, zglasi se Tatar.'' Angleži govore o Rusih : "Bradati otroci"; cikajo s tem samo na njih prirojeno slovansko meht-kobo. Slovani niti med seboj niso preveč dvorljivi. Poljak, tlačen od Rusa, kliče: "Vraga zapodiš s križem, toda Rusa nikoli"; in o Malorusih pravi, da prihajajo slepi na svet. In Mora-van razlaga svojemu sinku o bratih Cehih: "Čehi? So nori kakor mi, samo da malo neumnejši." Hanaki (mora vski Slovaki) govore o Poljakih: "Poljaki — potepenci." Plemensko sovraštvo med Slovani in Nemci se ne da prikriti niti v pregovorih. Na Češkem in v Galiciji pravijo porogljivo: "Govori z njim, ko je Nemec (mutast)". In tu so tudi dobili nemški kmetje ime: 11 Michel". Ostudnim rečem se prideva besedica "nemško". Tako podgana '1 nemška miš'žaba se imenuje "nemški rak" in osat se imenuje "nemška roža". Poljski otroci se uče peti: Nemec vrl kure kral, na goro jih znosil, je Boga zaprosil, da bi hitro jih požrl." Pri Čehih podobno: "Nemec brb-ra, lonce cokla..." Druge porogljive prislovice so: " Smeje se na to, kakor Nemec na kolač", "Hvali se o tem, kakor hudič v nemški obleki", "Nihče ne prekaša, ženske v ljubezni in Nemca v pisanju", *'Nemški prepir", t. j. prepir, nastal brez vzroka. Italijan sicer Nemca psu je, a vendar se mu zopet klanja, češ, 1' Nemci imajo premetenost v prstih." Vsi narodi soglašajo v tem, da so Nemci silni pivci. Nemci sami se ponašajo s to lastnostjo. Pravijo: "Der Sachs, der Bayer, Schtwab und Frank, die alle lieben guten Trank." Madjarom slovanski pregovor ne laska preveč, ki pravi: "Madj ari — betjari" (strganci, berači), "Greh se rodi na Ogrskem." A Mad j ari vračajo milo za drag«. Francozom nji^zbadljivk, zavrača jih z besedami: Anglež ima svojo pamet v koncih prstov in Francoz na koncu jezika." Angleži niti sami sebe ne hvalijo; pravijo: "Anglija je rajom žensk, peklom konj in vicami služabnikov." Grki sploh nimajo dobrega imena. Srbi govore o njih: "Trije Turki in trije Grki, skupaj šest propalic." Grki jim vračajo prijaznost z besedami: "Glej starega Turka in mladega Srba" in jim brusijo novo žalje-nje v obraz. Rusi trde, da "Grki samo enkrat na leto resnico govore", ali pa: "Cigana ukane Žid, Žida Grk, Grka pa samo hudič." Tudi jako trgovska dežela Holand-ska se ni ognila zasmehu. Francozi pravijo onemu, ki je bil zaprt radi dolgov, da je šel na Holandsko in jedel holandski sir, ali pa, če je napravil kdo bankerot, pravi o sebi: "Poj-dem na Holandsko in moja sreča bo gotova." Psovke "flama", "fla-mendr" in "pije kakor Holandec" kažejo na nesolidnost Holandcev. Italijanom se očita njih priliznje-nost in premetenost. Francozi pravijo: "Premeten je kakor Taljan." Nemci se boje Italijanov, kajti: "italijanska kri ne stori Nemcu nikoli dobro". Dalmatinec pozna samo iz-dajalstvo Italijanov, kajti on pravi o njih: "Za denar Italijan tudi svoje-gc očeta ubije." Če je kdo zastrupljen, pravi se, da je umrl vsled laške juhe ali puščice. Židje veljajo za najprebrisanejši narod pri Poljakih. Pri njih je Žid toliko, kakor drugje Grk, daja se u-gnati samo od vraga. Iz istega razloga ne morejo trpeti Zidov tudi Rusi in pozabljajo, da govore o njih v Lit-vaniji: "Žid prekaša tri Nemce, toda lius prekaša tri Žide." Niti krščeni Židje ne uidejo zasmehu. Znana je češka prislovica: "Ne veruj Židu, niti če bi z neba padel." Tudi o Turkih pripovedujejo pregovori raznih narodov posrečene stvari. Pravi se sicer: "Močan in zdrav kakor Turk", toda man je lep je pregovor: "Nag, kakor turški svetnik", ali pa: "Turška neumnost". Če kdo rad hdtio, veliko in brezpomembno govori, pravi se: "Lovi besedo, kakor Turk sabljo." Kdor slabo govori materinski jezik, govori baje kakor Turk. Srb pravi o slabem človeku: "Gorji od Turčina", in Turk mu ni mil gost, pravi: "Ni zlega gosta brez Turčina." Turki so baje slabi v veri. "Vera Turka leži na kolenu" — pravi Srb, — "kadar stane, vera pada." "V vasi so Turki kakor na polju volkovi." Španci so malo znani ljudje, radi tega imamo o njih malo pregovorov. Pomemben je pregovor: "To so španske vasi", če nima o stvari kedo niti pojma. Italijani se boje Špancev in pravijo: "Če pridejo Spanci, odti-rajo nam žene in nas z njimi." Ho-landci niso nikdar verjeli Špancem in pravijo: "Špancem smeš verjeti, toda ne dalje, nego je tvoj nos dolg." O priljubljenih poslih posamičnih narodov pravi Poljak: "Kdor Italijan — zdravnik, kdor Nemec — trgovec, kdor Poljak — hetman (poveljnik)." Isto velja o Čehih: "Kdor Čeh — hetman" (v časih Husitov). Zanimiva je poljska prislovica: "Kar I.ah izumlja, Francoz izdeluje, Nemec razširja, Poljak neumni kupuje in Rus ga oropa." Poljak tudi ka-rakterizira posamezne jezike na ta način: '' Vrag je zapeljal Evo italijansko; Eva Adama češko; Bog je proklel Adama in Evo nemško in angel j ju je izgnal iz raja madjar-sko." O literaturi posamičnih narodov si misli Italijan sledeče: "Angleži pišejo duhovito, Franeozi prijetno, Italijani božansko, a Nemci mnogo." O ženskah poje Slovak: "Kde Slavjanka, tam je spev, kde Mad'arka, tam je hnev, kde je Nemka, tam faleš, kde Cigšnka, tam kr&dež." Čehom Nemka ne ugaja, a poznajo koketarijo Francozinje. Češki pregovor pravi: "Nemka spada v hlev, Čehinja v kuhinjo (ker zna dobro kuhati) in Francozinja v salon." Španske žene so baje zaljubljene, nemške štedljive in hladne, francoske zapravljive, italijanske hudobne in angleške zapovedovalne in zlobne. Italijanske žene ljubijo baje s telesom, nemške s srcem, španske s telesom in srcem, francoske z razumom in ruske za zabavo. O močnejšem spolu pripovedujejo Španci sledeče: "Španec je v zakonu tiran, Nemec gospodar, Francoz ravezanec, Anglež sluga in Italijan jetniŠničar." — H. — ======== Prorokovanje odstavljenega turšk. sultana. < O 4 Neka nemška revija je pisala zadnje dni o nekem prorokovanju Abd ul Hamida, ki jo je izrekel pred 24. leti in ki se nanaša na dogodke, ki so nedavno izpolnili s krvjo nekaj strani turške zgodovine. To prorokovanje je, kakor pripominja omenjena revija, zelo važno. Gre se za neki razgovor, kojega sta imela v Yildiz Kiosku Abd ul Hamid in sedaj pokojni švedski kralj Oskar H. Oba vladarja sta stala poleg okna. "Recite njegovemu veličanstvu — je rekel Oskar II. tolmaču — da sem se danes predpoludne zelo čudil turškim vojakom. Čete so me naravnost osvojile." Nato je sultan odgovoril preko tolmača: "To so hrabri sinovi moje zemlje vzgojeni po starejih zakonih islama." Oskar je vprašal: "Zakaj vaše veličanstvo naglaša besede: starejih zakonih? Ali vašemu veličanstvu niso po volji reforme in napredek?" Sultan: "Znam, da me smatrajo v tujini kot nasprotnika reform in napredka. Ali se motijo. Jaz se ni najmanje ne upiram reformam, a za reforme so potrebni gotovi pogoji. Narod ni še zrel za njih. Za sto let utegne to biti. Mogoče! Kdor skuša pred časom, bo vedno kaznovan. V našem islamu je naša edinost in naša moč. Naj vaše veličanstvo odvzame vojaku, ki se bori na bojnem polju, vero, da mu se odpro po junaški smrti vrata nebeška, bode takoj prenehala resnost, s ktero se bori." Oskar: "Vaše veličanstvo hoče, da obvaruje to osamljenost, kakor tudi vse zapreke, ki ločijo Turško od ostalega sveta?" Sultan: "Da, jaz nisem tako za civilizacijo, ki bi prinašala v deželo same socijaliste. Do sedaj v Turčiji nimamo socijalistov. Ali ko bodo napravljene razne železniške proge in ko bo mogoče potovati v to deželo z železnico, bodo na stežaj odprta vrata za razne bolezni: dušne in telesne. Priznavam, da se jaz tega strašno bojim. Jaz sem prestat za borbo. Jaz hočem samo, da pripravim tla." Oskar: "Razumem popolnoma vaše veličanstvo in priznavam, da moram do neke meje uvažiti vaše mnenje, upoštevaje naravno položaj, v kojeiu se nahajate.'' Sultan: "Velike stvari se zamore dvigniti samo na solidnih temeljih. Jaz delam sedaj načrte in začetke, da bodo zamogli moji nasledniki na istih sezidati svoje kraljestvo reform. Sicer bi se zgradba vsekako zrušila iii pokopala pod svojimi ruševinami reformatorje, ki niso hoteli Čakati na čas, v kojem bi bile prilike povsem zrele. Ali jaz hočem vašemu veličanstvu in sebi, da ne dočakamo — onega prevrata.'' A ipak — Abd ul Hamid je do čakal. ODGOVOR. Na poslano odgovarjam, da jas nisem več rekel, temveč le to, kar sem videl. Anton Kresu- je nedolžen, on je namreč vse pošteno plačal. Pomoto moramo drugej poiskati, če je mogoče. Pozdravljam vse sobrate. Beaverdale, Pa. Matija Hribar, Bos 1048. LISTNICA UREDNIŠTVA. Mr. F. Z., La Salle, 111. Dopis sprejeli, ali na nikak način ga ne objavimo, ker se ne pečamo s "škandalozno kroniko" in takimi osobnimi zadevami, če tudi nas nazivajo "liberalce", ali kakorkoli hočejo. V ostalem pa: hvala za informacijo 1 L. K., Burdine, Pa. Ker smo rokopis že uničili, ne moremo dobiti imena in nam toraj ni mogoče Vaši želji ustreči. J. P., Porterville, Cal. Dopisa, žal, ne moremo priobčiti, ker vodovodi na Kranjskem naše bralce kaj malo zanimajo. Bilo bi brezpomembno, če bi Vašo kritiko priobčili. Pošljite dopis kakemu slovenskemu časopisu na Kranjskem. Slovensko katoliško POZIVI FRAN ŠUŠTARŠIČ, ki je bival lansko poletje v Berwick, Pa., 237 30th St., po zimi pa v Crabtree, Pa., Box 227, naj nam naznani nemudoma svoj sedanji naslov, ako hoče dobiti oni kovček, ki leži v newyorškem carinskem uradu. Prank Sakser Oo., 82 Cortlandt St., New York, N. *Y. (30-6—2-7) podp. društvo sveteBato Za ZjjediiyeQe države Severne Amerik*-Sedež: Forest City, Pa. fakorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pi HiiijIiMfj, •DBOBNIK3 : Predsednik: ALOJZ. ZAVEHL, P. O. Box 874, Forest (Mj, Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box SI, Mineral, tajnik: IVAN TELiBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTER, 1143 E. GOth St., Cleveland, Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. mv ■ m NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, XAROL ZMiAH, L nadzornik, p. e. Box M7, Farsa* CUf, FRANE KNAFELJC, IL sadsoraik, 900 Rradioak Ai dock, Pa. FRANK SUNK, UL aadaaraik, M Mill 8t-, Uhtm, h, POROTNI IN PKIZmn #0BOR: PAVEL GBRBGAR, inik porotnega odbora, W«irt ■ JOSIP PETERKE^ L p«r»tmikP. #. Box M, Willosk, FtL IVAN TORNIC, IL porotsik, P. O. Box «23, Torssl C&fe, ■> 3 i j* j ž t Dopisi naj se pošiljajo L tajmikm IVAN TELBAN, P. Forest City, Pa. Društveno glasilo js "GLAS NARODA". To in ono. Kje sta JOSIP K AND ARE in FRAN ŠTEBLAJt Pred dvema letoma bivala sta na Spruce, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, naj mi naznani. — Peter Mestek, Box 117, Spruee, W. Va. (30-8—3-7) Kje se nahaja moj brat LEO P1R-NAT ti Sredi meseca februarja se je nahajal nekje v Conemaugh, Pa. Prosim cenjene rojake, Se kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar se mu že v naprej zahvaljujem, ali pa naj se sam javi, ker mu imam poročati Zanesljive stvari. — Frank Pimat, 416 Beli Ave., North Rraddoek, Pa. (1-6—T) Jubilej frančiškanskega reda. Te dni obhaja frančiškanski red, ki je največji, sedemstoletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se vrši v Assisi na Italijanskem generalni ka-pitelj. Frančiškanski red šteje 1413 samostanov in hospicov, v kterili biva 16,894 redovnikov. Izmed teh je 40 škofov in dva kardinala. Koliko in kakšnih prebivalcev ima Carigrad? Današnji Carigrad ima 1*4 milijona prebivalcev, od kterih je 43% mohamedancev, največ Turkov, 17% Grkov in Armencev, 5% Židov in 16% inozemskih) državljanov. Turški deli mesta so Stambul, Kasim-pa-ša in Findikli. Zadruga v službi kolonizacije. Francoska kolonizacijsk i družba se trudi, da bi olajšala naseljevanje v francoskih kolonijah. Naselnikom preskrbi vse potrebne pripomočke po nizki ceni. Dolg imajo plačati v 25 letih. Vsak naselnik dobi navadno 100 hektarjev dobre zemlje, ki je pripravna za obdelovanje. Družba je dosegla že prav velike uspehe. Da bi pa naseljevanje še bolj pospešila, poprijela se je družba v zadnjem času še nekega drugega pripomočka. Ustanovila je namreč v Alžiru v A-friki zadružno vas, ki mudi naselnikom^ vse prednosti velikih obratov in skupnega dela. Vlada je temu načrtu naklonjena in je za prve poskuš-nje naklonila izdatno podporo. Ako bodo uspehi tega poskusa ugodni, u-stanovili bodo podobne vasi tudi po drugih kolonijah. Slovanska banka. Po načrtu, ki ga je izdal odbor za csnutje "Slovanske banke'bi bil generalni ravnatelj banke Čeh, drugi ravnatelji in njih namestniki bi bili Rusi, Poljaki in južni Slovani, za vsako mesto po eden. Banka bi dopisovala v vseh slovanskih jezikih, sprejemala menice vseh slovanskih zavodov ter posredovala in podpirala promet med posamičnimi slovanskimi deželami. Gibanje Čehov na narodno-gospodar-skem polju. Cehi so vložili v zadnjem času na avstrijsko vlado prošnjo za koncesi-joniranje češko-amerikanske izselje-\alne banke, ki bi posredovala zavarovanje denarja med Čehi v Ameriki in stari domovini. Ta banka, kojo snuje "Osrednja banka čeških hranilnic 'bi imela osnovno glavnico dveh milijonov kron. Potem nameravajo ustanoviti delniški mlin, s kapitalom 1 in pol milijonov kron, in končno delniško društvo za kletarstvo v Kraljevskih Vinogradih v Pragi s kapitalom enega _n. To vel^^H kakor prazne šumne veselice^^^^^K se od Čehov! VABILO NA PIG-NI0, kterega priredi drnštvo sv. Petra Ut Pavla št. 66 J. S. K. J. v Jolietu, EL, dne 4. julija v South Cbdcagu v Cassino Grove. K tej veselici vljudno vabimo vsa slovenska in hrvatska društva v Jolietu in South Chicagu, kakor sploh, vse Slovence in Hrvate obojega spola. Za dobro postrežbo in izvrstna zabavo bode preskrbel odbor. Na svidenje dne 4. julija v Soutk Chicagu l Ivan Jerman, tajnik. (1-2-7) NA PRODAJ Edini slovenski saloon v Dulutk, Minn., se proda z veliko zalogo blaga in z vsem pohištvom (Bar fixtures) vred za svoto $5000. Nahaja se na najboljšem prostoru v Mi ihti železniške postaje. Vsakdanji dohodki so od $40 naprej. Jos. Scharabom, lastnik. 415 W. Michigan St., Duluth, IGna, (23-*-S-7); [OSIP JANČAR f sva bila sku-Prosim cenjene v naslov, kar mu bo-oeeph Jan- Kje je moj prijatelj JOSIP FUN A? Doma je iz Štjaka nad Vipavo. Tmam mu poročati nekaj prav zelo važnih stvari iz starega kraja. Lepo ga prosim, naj se mi prej ko mogoče zglasi, za kar mu ne bode nikdar žal. Cenjene rojake prosim, Če kedo kaj ve o njem, naj mi blagovoli to naznaniti, za kar mu bodem zelo htvaležen. — Anthony Renar, 704 Warman Ave., Indianapolis, Ind. (29-6—2-7) Kje je L ZORKOt Doma je iz VaŠ pri litiji na Kranjskem. Delal je v Hughes, Okla., toda sedaj se trdi, da je v rad okopu ponesrečil, oziroma da ga je ubilo. Ako kedo rojakov ve kaj natančnega o njem, naj blagovoli naznaniti uredništvu "Glasa Naroda", 82 Cortlandt St., New York, K. Y. (30-6—6-7) VAIVllXbl. Začetkom wieaees naja js »iflsl m potovanje obče anaai rajah JOB* »KDDTA itantM, trgovec in posestnik v Clevalaadm, • Omenjeni olnifte svoje aaaass is prijatelje po rasnih krajih v Kjsd državah in objednem zastopa tvrdkk Travnikarjevo v Cleveland*, Okia. Fosblaščs* j« pakirati iuiUm m "(Has Harsda" in ga rojaka« pri|inrošaa» UpravBŠitvs "Glass Hands". ir važno ZA SLOVENSKE FARMERJX! Vsled zahteve nekterih rojaksv naročili smo sopet v Ljubljani vafcja število pravih domačih jko&, ktere imamo sedaj ▼ salogl, im dkm dolge po 70 ia CS cm. Na razpolago tadl iaito BRUSILNE KAMNE (OSLE). Kar js bilo lstos vprašanj« po ttm blagu tako vsUko, da Izvršiti vsak naročfl, onim, da se is tedaj orodjem m palatja. Gledo na: PRANE MITfflE OO, 82 Oorttaadt St, V«v Yacfc, 9. T. £3S i oslovanska Xatol. Jednota. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: ul Pi*deednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewio^ Are., So. Chicago, Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Rox 67, Braddoox, P*. CHtrni tajnik: JURIJ L. RROZlC, P. O. 424, Ely, ^»n Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Bock* Spring, Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 10ft, Ely, Idam. NADZORNIKI : ALOJZIJ VOLANT, pjedawinik nadzornega odbora, eor. 1€. Are. * Street, Soath Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, nadzornik, P. O. Box Ml, Ereleth, Minn. MTWAtL KLOBUČAR, UL Mdaornik, 111 — 7. Street, Calamet, POBOTNI ODBOR : predsednik porotnega odbora, P. « Box 138, IVAN KERŽIŠNIK Pa. IVAN N. GOSAR, IL poar>tsik, 5312 Bstlsr St., PittAazg, Pa. rVAiT MERIT AR, UL porotsik, Box «5, Ely, Mima. Vrkovni sdraraik: Dr. MARTIN J. IVBC, 711 Nortk CSaiesgo fit, Krajema društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe m-<4ov in drn£p listine ns glsvnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box Ely, Minn., po svojem tajnika in nobenem drugem. Denarne poliljstvo na ' pošiljajo krajevna društva na blagajnika. : JOHN GOUZE, P. 0. Box 106, Ely, Minn., po -rojem zastopniku in n<^ tonem drugem. Zastopnil' krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pašiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. V«e pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj m pošiljajo ns predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNIK, Box 136, Rsrdine Ps. Pri >jani morajo biti vaaki nataifcd podatki w ks pritošto. Društveno glssilo je 'GLAS NARODA". Drobnosti. kranjske novice V Amerike. Dne 15. junija se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 50 Slovencev, 6 Hrvatov i« 10 Macedoncev. Svojo teto okradla. Dne 15. junija je v Sp. Šiški pri svoji teti stanujoča brezposelna Pavla Kumpova zjutraj nanagloma odšla iz stanovanja. Takoj po odhodu pa je teta zapazila da ji je ukradla škatljo, v kteri je imela 18 K denarja. Šla je takoj za njo z llletnim sinom in jo došla v Lattermannovem drevoredu in izročila stražniku. Kumpova je bila že v prisilni delavnici in se ni pri nji našlo nič denarja. Oddali so jo sodišču. Bakreno rudo je izsledil posestnik Jakob Pečar v Kranj. gori. Ce je le res ta sled kaj vreden? Utonil je nadučitelj Rudolf Zavr-šnik 13. junija zvečer v Kokri pri Tupaličah na Gorenjskem. Služboval je v Preddvoru že od 1890. leta. Tragično smrt, o kteri še ni natančnejših podatkov, vendar je gotovo, da je samomor ali uboj izključen, obžaluje vsa okolica, ker je bil obče priljubljen, spoštovan in dobrohoten učitelj mladini in narodu. Umrli kterega truplo so potegnili šele 14. popoldne iz vode, zapušča vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok. Zgorela je 9. junija hiša kajžaija Kremžarja v Zg. Kokri v kranjskem okraju. Kako je nastal ogenj, je neznano. Zavarovan je bil za 800 krpn, škoda ps znaša 4000 K. S am one mike ulične napise nameravajo nabiti ljubljanski Nemci na •vojih hišah poleg magistralnih sa-m»slovenskih. Tako pozivajo nem-Šk« hišne posestnike "Deutsche Stimmen". Večkratni ženin. Brezposelni klju-čarski pomočnik Jakob Kolnik iz Borovnice pri Mariboru, lep mlad dečko, je imel posejno srečo z ženskami za časa svojega bivanja v Ljubljani. Znal si je vsako takoj pridobiti ter je nič manj kakor petim obljubil zakon. Prva izvoljenka je bila neka delavka, ktero je tekom par let osleparil za 500 K. Ko ji je denar pošel, si je poleg nje znaj pridobiti drugo, tudi delavko v tobačni tovarni in ji izvabil pod pretvezo, da postane v kratkem njegova žena, čez 000 K Da bi jo o ženitvi še bolj uveril jo je pred kratkim ii ogovoril, da mu je kupila novo moderno oble-ko in žepno uro s srebrno verižico. Ker pa je Kolnik prav r&zkodno živel in porabil veliko denarja, si je izbral poleg druge še tretjo in sicer neko trnovsko šiviljo, od ktan Je dobil 400 K. Da je imel poceni pijačo, si je izbrsl kot četrto neko natakarico, ki ana js dsls srce in za poboljšak seveda pjjaio in 70 K de-PHa žrtev pa je bila neka soje pa izvabil pod ni nič tako skrito, da bi ne bilo oeito, je tudi pri večkratnem ženinu prišlo na dan, da ima nič manj kakor šest nezakonskih otrok. Ko je ljubljanska policija po varanih nevestah zvedela o Kolnikovih goljufijah, ga je aretovala in izročila sodišču. primorske novice. Samomor. Poroča se, da se je v Renčah pri Gorici ustrelil 14. junija mesar Hebat. Vzrok je neznan. Ustrelil se je na stranišču neke gostilne v Trstu, 221etni Romano Furlani. Štajerske novice. f Svinja obgrizla otroka. Pri posestniku po dom. Aleksu v Remšniku je prišla svinja skozi odprta vrata v sobo in tako zgrizla enoletnega sinčka na glavi, rokah in nogah, da je umrl. v Gornjem gradu je pobegnil iz ječe neki cigan. Ko so se jetniki sprehajali po vrtu, je smuknil čez visok plot in izginil. Dosedaj ga niso še našli. Slovenec napaden in oropan na i postaji v Pragerskem. Dne 8. junija i zjutraj pripeljala se je družba štirih Slovencev, med njimi tudi živinski trgovec K. J. iz Ptuja na Pra-gersko, hoteč se peljati s ponoenim brzovlakom v Maribor. Stopili so v restavracijo in tam govorili seveda v slovenskem jeziku. Ko je prišel br-zovlak iz Trsta proti Dunaju, in so hoteli stopiti v kupe, zavpil je nad jednim Slovencev A. P. železniški poduradnik Zunek v Rušah, ki se je že prej peljal iz Ptuja na Pragersko v družbi teh štirih Slovencev in je i ko je slišal slovensko govorjenje, provociral mirno slovensko družbo: "Das ist der griine Lausbub". 2i-! vinski trgovec J. je stopil na to k Zun,egu, ki se je nahajal v družbi nekega železniškega uradnika na Pragerskem, ki dotieni dan ni bil v službi in ga vprašal, zakaj psuje mirne ljudi. Na to pa je začel vpiti ta uradnik, kterega ime še se bode zvedelo nad K. in klicati železniške delavce. J. je vstopil v kupe in se vanj zaprl. Železniški delavci pa so s silo odprli kupe, prijeli J., ga vrgli iz voza in ga pretepali. J. je zahteval v postajniški pisarni, da se sra pusti naprej peljati, pokazal legitimacijo in vozni list. Delavci, med njimi pa posebno neki drugi uradnik ki to noč tudi ni bil v službi in kterega ime se bode seveda še zvedelo, pa so kričali: "Schweigen sie, Lausbub" in ga vas čas suvali »in pretepavaii. Naposled ga je dotični uradnik prijel, gm vrgel v drugo sobo, zaprl vrata in ga neusmiljeno pretepa val. Naposled ga je sunil z nogo, da je padel in med padcem ubil okno. Med tem dogodkom je bil v tej sobi navzoč želeeniflri uradnik, ki je to noč službo opravljal. Uradna kritšsnje J. izpustil in se spft vrnil s 8 možmi, kterim f je rekel: "Da ist er, bin det Hande u Fiiase zusafnmen, sohmeisst ihn in d en Keller, do rt kann er schreien, wie viel er will." Delavci so na to J. prijeli za roke in noge, ga vlekli v zadnjo sobo, ki ,je bila popolnoma temna, ga vrgli na tla, mu zvezali reke na hrbtu in so ga ves čas suvali in tepli. Naposled je le prišel uradnik, ki je bil dotično noč v službi pri brzojavu in zakričal delavcem, da naj izpustijo J., ker vendar ni ničesar naredil. Ko so delavci J. izpustili, je ta zapazil, da mu je zmanjkala denarnica v -kteri je imel 4300 K. Ko je začel vpraševati, "kje je moj denar," so se vsi delavci iz sobe izgubili. Ko se je čez nekaj časa vrnil uradnik, ki je naročil delavcem zvezati J., z nekim svojim tovarišem in dvema delavcema, in je J. povpraševal po svojem denarju, so se mu ti samo zaničljivo smejali. J. so uradniki naposled ovadili radi škode, ktera se je takrat zgodila, ko ga je uradnik, ki je J. najprvo tepel, vrgel v okno in brzojavni aparat, orožništvu, ki so J. kot kakšnega hudodelca zvezanega z vrvjo, kakor so ga prej zvezali delavci, odpeljali na orožniško postajo. J. je dobil zelo občutne telesne poškodbe. Omeniti še se mora, da so tudi ostale tri Slovence vrgli iz kupeja in da službujoči uradnik tudi tem ni pustil odpeljati se z brzovlakom v Maribor. KOROŠKE NOVICE Nevarna razstrelba. Po Gospodski ulici v Celovcu je peljal trgovski uč-enee neke celovške tvrdke prazen sod za špirit. Naenkrat se sod z groznim pokom razleti. Dno in raz-1-gane deske je vrglo več sto metrov daleč in pobilo nebroj šip v okolišu. Ranjen ni bil k sreči nihče, niti d©5-ko, ki je voz peljal. HRVATSKE NOVICE. Demonstracije proti banu baronu Rauchu. Brod na Savi, 16. junija. Ban baron Rauch je dospel semkaj z avtomobilom včeTaj ob 11. dopoldne. Sprejela' ga je ogromna množica, ki mu je viharno klicala "Abcug Rauch, proč z madžarskim streža-jem." Policija in orožniki, ki so bili sklicani iz vseh bližnjh krajev, so skušal razgnati demonstrante, kar pa se jim ni posrečilo. Nato so orožniki pričeli z aretacijami. Vsak, kdor se jim ni brezpogojno uklonil, je bil aretiran. Zaprli so odvetnika dr. Biserja in dr. Borkoviča, zdravnika dr. Bobinca, brata Ante in Ni-ko Berkovič, soprogo odvetnika dr. Korporiča in več drugih odličnih dam. Med aretovanci je tudi sabor-ski poslanec dr. Novosel. V celem je bilo aretovanih okrog 50 oseb. Na hišah so bile razobešene črne zastave. Popoldne je hodila policija od hiše do hiše ter je s silo snemala te zastave. Zvečer so se demonstracije ponovile. Opljuvan profesor. Zagreb, 16. junija. Znani preiskovalni sodnik v " veleizdajniškem" procesu dr. Ko-šutič je obenem tudi docent na hrvaškem vseučilišču. Po daljšem 'dopustu' je včeraj zopet napovedal predavanje. Toda akademiki mu niso pustili predavati, marveč so mu ogorčeno klicali: "Abzug, ven ž "jim? govorite na "veleizdajniški" obravnavi." Končno so akademiki jeli pljuvati na Košutica, na kar je pobegnil iz dvorane in skozi stranska vrata iz vseučilišl.ega poslopja. Predrzen vlom v Oseka. Ob 1 pop. 12. junija se je splazil neznan tat v blagajniško sobo tvrdke Kraus v Oseku, ki ima javno pisarno za srečke ogrske razredne loterije. — Odnesel je iz odprtih predalov 300 kron denarja in za 2930 K vrednostnih papirjev. Nameraval je udreti tudi v glavno blagajno, toda imel je bržkotne premalo časa. — Popustil je namreč na mizi zlomljen blagajniški sveder, pile, blagajniški ključ tvrdke Friderik Wiese, Dunaj št. 464 in dva navadna ključa. Vlomilen so sicer že na sledu, vendar še ni gotovo, če je oni, ki ga sumijo. RAZNOTEROSTL Ministerske penzije. Zakon določa, da dobi vsak minister ko odstopi 8000 K pokojnine na leto. V zadnjem času pa je prišlo v navado, da vlada vpokojenim ministrom po navadi zviša to zakonito določeno pokojnino, ne da bi bila od parlamenta k temu pooblaščena. O tej in proti tej zlorabi se je nedavno govorilo tudi v proračunskem odseku. O učinkih tega protizakonitega povišanja ministerskih pokojnin je dejal post. Renner: "S tem, da je mogoče zakonito določene stalne plače potom milosti povišati, zgubi minister svojo neodvisnost kroni nasproti, ker ga« mika, da bi špekuliral na nje milost. Ta potrata državnega denarja najbolj kvari meščanske stranke, ker vzgaja v njih pravi lov na ministerske portfelje. V gotovih strankah se prakticira pravo pravcato izsiljevanje ministerskih penzij po točno določenem tumu." Kako se to izvršuje v praksi nam kažeta ta dva slu- čaja. Bivšemu min^H Prašku je bilo 8000 K penzije premalo, zato se mu je zvišala na 16.000 K, Gess-mannu pa celo na 24.000 K na leto! Pa naj še kdo reče, da se ne splača biti par dni minister! — EnookL Na Bavarskem je. rodila neka kmetica otroka, ki je imel samo jedno velikansko oko in sicer sredi čela, kot ciklopje v starih pripovedkah. Očesne jamice pa so bile spodaj malo razvite in popolnoma pokrite s kožico. Otrok je kmalo po rojstvu umrl in ga hranijo sedaj v monako7skem muzeju. Novi petroljski vrelci Mexico Ciudad, Mexico, 30. junija. Blizo Tuxpama v državi Tampico so odkrili največji petroljski vrelec, kar jih je v Ameriki, kajti iz njega so dobi vsaki dan po 200,000 galon pe-trolja. Dotično zemljišče je last Geo. Hama iz Zjed. držav, kteri ima v Mexico Ciudad svojo banko. Petrolje so našli v globoČini 2200 čevljev. Zatrjuje se, da ima Standard Oil Co. posestno pravico na ono zemljišče. Ljudski praznik v OanadL Halifax, Nova Scotia, 2 julija. Ob vsem canadskem obrežju so včeraj z velikimi slavnostmi proslavili tako-zvani Dominion Day, kajti minolo je 42 let, odkar so se združile vse kanadske dežele. Vse trgovine so bile zaprte. Vas zgorela. Ogdensburg, N. Y., 1. julija. V Morristownu, 10 milj daleč od tukaj, je včeraj nastal požar, ki je razdejal Grove hotel, episkopalnu cerkev in sedem stanovanjskih hiš z raznimi gospodarskimi poslopji. Banka v stiskah. Rhyolite, Nev., 1. julija Bullfrog Bank & Trust Co. je morala vsled odredbe bančnega revizorja prenehati s poslovanjem, ker jej je primanjkovalo denarja v pokritje svojih vlog. Delniška glavnica imenovane banke znaša $100,000 in vloge $200,000. Novo! Novo! Kdor naroči 50 havana cin dobi 50 pakeleov tobaka. T; rel j a samo za en mesec dni. Zaloga avstrij. bcanilkega/hercegov. In vsakovrstnega tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York ar za $2.50, 'a ponadba JOHN KRAKEF EUCLID, O. Priporoča rojakom bvoja izvrstnA VINA, ktera v kakovosti nsdkriljaje-jo vsa druga ameriška vina. RUDLCE VINO (Concord) prod* jam do 50ot. gslono. — BELO VENO (Catavba) po 70ct. gslono. « najmanjše naroČilo ia viko je so galon. HRENJEVBC, za kterega sam im-portiral brinje iz Kranjska, valja U stekleni« sedaj 113.00. TROPINO VBC *&50 galona. DROŽNLK |X7» galona. — Najmanj© ooaode aa Igs nje so 4galona. Naročilom je priložiti racaš. john kttaktte, euclid, ohio m m m i Ako hečeS dobre postrežb« z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin GeršiCa. 301-303 E. Northern A^e Pneblo, Colo Tudi naznanjam, ta tmmz V zalogi vsakovrstno smfa-ir namreč; rebra, jesil e lunke itd 1 Govorim v .vseh siovaffigm Pgi^giufeg m «* ototini absak. S 1. julijem mine prva polovica sedemnajstega letnika "Glas Naroda". Tem povodom naj se vsem cenjenim naročnikom zahvalimo za njihovo vsestransko zanimanje m naš list, kajti še nikdar popreje aa ni tako hitro razširjal, kakor baš v tej polovioi leta, ko je odkril maraš-kako rano naše splošnosti in slednjo dovedel do tega, da odstrani nepotrebne izrastke na polju našega javnega življenja. Ker smo v tej polovici leta dosegli lepo .število 7000 naročnikov, take, da je krog naših naročnikov večji, nego kteregakoli slovenskega lista v Ameriki in Evropi, nam bode v nadalje tudi mogoče čitateljem nuditi še več zanimivega čtiva, kakor dosedaj. Vsled tega smo si nabavili nov moderni stroj (Duplex Press) in tako nam bode omogočeno izdajati dnevnik "GLAS NARODA*' po dvakrat na teden na šestih straneh, kar bode pred vsem naročnikom v prid, d o čim smo mi zopet uverjeni, da se bode vsled tega krog čitateljev zopet izdatno razširil. "GLAS NARODA" bode tudi v naprej stal na tvojem neodvisnem stališču svest si gesla: Vsakemu svoje. Le na ta nsčin je namreč mogoč« pohvaliti > v. kar je v resnici hvale vredno in grajati vse, kar zasluži grajo. One naročnika, kteri so z naročnino nekoliko zaostali, pa pozivljemo, naj ostanek v kratkem poravnajo, ker jim moramo mače glasom poštnih predpisov dopošiljanje lista ustaviti, kar da naravno obilo dela. Vsakdo naj tudi skrbi za to, da pridobi novih naročnikov. V prepričanju, da se bode to v kratkem zgodilo, "bilježi Upravništvo GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York City. e Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe....... .............. stanovanje in hrano proti nizki (»ni. Postrežba solidna. Za obilen poset se priporoča.................. FRIDA von KROGE /~)dk:i-lt škrob (žterlca) Ipomeša ohlžni«^ rlh grocerlj Irt potem je^erllo savkasto-he^ Kupujte čiste ARGO zavoje, 5c. § Pozor xo: Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj piši po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelc nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik. Dergance, Widetich & Co., 1622 Arapahoe St.. Denver. Col* 107-109 Greenwich Street, NEW YORK, N. Y. J> Brezplačno so odda 100 sloven, rodbinam. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvini 100 rodbinam, ktere nam polije jo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker telimo, da bi le na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jedneg« leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiie. Skrbelo s* za slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. se bod tudi Ne opustite lepe prilike. Poiljite money order za $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. PRINCE REALTY 99 Nassau Street, Pišite: co., New York City. Zdravju najprimernejša pijača je «&»«£» L E 1 S V RIVO <#.«»> ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Bad' tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * « ' si svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseL :-o jsin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Travnikar-ju 6182 St. Clal» " ft kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. Avstro - Amerikanska črt [preje bratje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate. ».m WJ9.W. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred so TBSTA............................................036.00 LJUBLJAETE..........................................................................36>60 RWKE........................1..........................................36.00 ZAGREBA.......................................................37.20 KARLrOVOA............................................................................87>2C II. RAZEED* do TBSTA aH REKE......................§55.00,60.00165.00 Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE. LAURA, MARTHA WASBXETGTOIT ARQBXTEETA. V liwih Maja in junija se bo-deta agorai mavedenema brodovja pridrnlDa fte dva droga nova potniška parnika. PHELPS BROS. Washington St, • H m Spisal Karol May. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. HfS: y^y^l a i j i T Kil I>J* VELIKA RAZPRODAJA GOLD FILLED UR! Ura in verižica z obeskom (meda!jonom) pismeno garantirana za 20 let, ktera povsod i velja najmanj $25 — stane pri nas sedaj SAMO $8.50c. Ura je najmodernejše in najnovejše vrste, ima 3 moCne pokrove, kteri so jako lično in ume> tno izdelani, ter je na notranjem pokrovu urezana garancija za 20 let. Ura ima najtočneje idoči pravi Amerikanski stroj, kteri je okrašen z 7 dragimi kamenami (rubini). Verižica z obeskom je leto najnoveje in najmoder-neje vrste z 14 karatnim zlatom polnjena, obesek, v kterega daste lahko 2 sliki (fotografiji) jeokra-štne tremi krasno in fino bmSenimi lmt. dragi kameni.—Bodisi za moško ali lensko uro z verižico, pošljite nam naprej saino $2, in mi vam takoj pošljemo zahtevano uro z verižico z 20 letno garancijo. — Ostalih $6.50c plačate kasneje, kadar pošiljatvijo, zamoie dobiti denarna« pošiljamo brezplačno. Pisma in denar pošiljajte na : INEW-YORK AUCTION CO., 436 East 67th Street, New York:, IN. V. ]< sprejmete'blago. Kdor ni zadovoljen b iaj. Cenike raznih ur pošiljamo brezpl CoirpDie generale [Francoska parobrodna družba. | Pozor! Slovenci Pozof ^SALONW ^modernim kogl)ldč«iti Sveže pivo v sodičkih in buteljkah 3t druge raznovrstne pijače ter unl^. smodke. Potniki dobe pri meni prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izkornm. Vsem Slovencem in drugim Slovaa^n toplo priporoča Martin Potokar €64 So. Canter Ave. Chicago, i Saba vin ni rjm ANDREJ HOFKB, AVSTRIJSKI JUNAKI aevea 794-A.VSTRIJ8KA EK8PFDIC1J * h A RON TRENK. 7*4. PELGRAJ8KT BISER, 15« BENEŠKA VEDEŽEV ALK a BOŽIČNI DAROVI, 154-BUCEK V STRAHU, 254 "»TISKA VOJSKA, M4. BOJ TEK V DREVO TEZ, Itd. OAR IN TESAR, M* '"TINI BRATJE, M*. <*RNI JURIJ, » <*KRKVrCA If A SKA I J, 1U CESAR nt AN 70SEP, M«. VI- povasti Vaak NARODNE PESMI, fcrovnik, • aki, ve«, vaak po NARODNE PRIPOVEDKR, » ki. vaak po 204 NASELJENCI, M4 * ASELNIKOVA «Cl. 9*4 < NEZGODA NA PALAVANU. m STKOTAJ ZRIN^SKI. 30« OB TIHIH VEČERIH, ftao----- «8.0». OB ZORI, 794 ODKRITJE AMERIKE. 40« pavuha, m PAJUflKI ZLATAR, M*. Knajpova zdravila ! Sadaj smo pripravljeni vsakovrstna naročila točno izvrševati. A-ko kail jas, ako si prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na ka-M«tr. S. bd» ki drugi bolezni m ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navadilo ia ccaik Kaqpovik adravfl", ktero dobiš zastonj ako dopoelješ poštno znamko za dva centa za poštnino. * Knajpova iznajdba je od nepre- alepariia, go na anevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL A'JSENIK * C©., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Postni parniki so: na dva vijaka............. *'La Provence" * t.a Savoie" ' La Lorraine" "La Tonraine" "La Rretagne" "La Gascogne" -.. 14,200 ton, 30.000 konjskih mo« ...12,(»00 " 25 0U0 .. 12.000 " 25 000 •« «• .. 10 0O0 " 32 000 « . . 8.000 " 9 000 " ... »