zhaja vs*£ četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — Lrst se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška ceBta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Po katoliškem shodu. Katoliški shod je završenl Zapustili sat o belo Ljubljano in se vrnili zopet v naša bivališča. Sveto savdušenje, ki je vladalo vse tri dni na katoliškem shodu, še napolnjuje naša srca. Kovati pa se mora, dokler je železo vroče. Zato pa s tem navdušenjem, ki še gori v naših srcih, pogumno na delo, koje smo si zasnovali na skupnih posvetovanjih ! Izvršujmo, za kar smo se ogrevali na katoliškem shodu 1 Danes priobčujemo sklepe tretjega slovenskega katoliškega shoda v socialnem in organizacijskem odseku. Prepričani smo, cL. iih vsak dobre misleč štajerski Slovenec lahko z mi.no vestjo pedpiše. Zato pa tudi upamo, da bomo šil skupao na izvrševanje storjenih sklepov. Evo jih! Sklepi socialnega odseka. Tretji Blovenski katoliški shod obnavlja in odobrava vse sccialne resolucije, ki sta jih sklenila 1. in 2. slovenski katoliški shod. Socia'ni načrt kmečkega, obrtnega, trgovskega in delavskega stanu je zlasti 2. shod tako točno narisal, da mu načelnega niasamo ničesar dodajati. Tudi načela glede na zavarovanje, socialne naloge avtonomnih zastopov in krščansko usmiljenost so v resolucijah 2. slovenskega katoliškega shoda jasno in natančno izražena. Trdno stoječ na teh načelih izjavlja tretji slovenski katoliški shod, da je treba za njihovo vresničenje temeljitega in vztrajnega, požrtvovalnega dela. I. Pouk. Da more socialni pouk doseči svoj smoter, mora biti organizovan. Vspešno se razvije le tam, kjer sloni na zdravi organizaciji in teži ne toliko po posamnikovem gospodarskem napredku, kolikor po napredku širših skupin, kar se da doseči edino le z vzajemnim sodelovanjem, s kooperativnimi zvezami, v raznovrstnih oblikah stanovskega in za- družnega združevanja. Potemtakem je predpogoj vspešnemu pouku stanovska in mladinska organizacija. Glede na posamezne oblike socialiega pouka velja to-le: A. Splošno. a) Časopisje naj se bolj nego do zdaj ozira na gospodarska in socialna vprašanja. Izpopolni naj se s stanovskimi glasili. b) Priporoča se izdajanje poljudnih knjižnic v socialni, higijeuski in gospodarski pouk. V tem smislu pohvalno omenjamo Društveni zakon in Obrtni red, ki ju je izdala Slovenska krščanska socialna zveza. c) Knjižnice in knjige socialne in gospodarske tiariue naj se vedno naslanjajo na domače potrebe in naj bedo pisane bolj poljudno. č) Branje časopisov, knjižnic in knjig naj se organizuje po raznih stanovskih in mladinskih organizacijah. Opozarjajo naj se člani na socialno važne spise in vsaj večji in pomenljivejši sestavki raj se obdelavajo v predavanjih; z javnimi razgovori po društvih naj se vzbuja zanimanje zanje. Pripcročajo se tudi socialni kurzi. d) Vsaka društvena knjižnica naj ima poseben gospodarski in socialen oddelek. Časopisi, ki redno prinašajo socialne in gospodarske sestavke, naj sa skrbno spravljajo, da se koncem leta morejo zvezati; iz drugih naj se po možnosti >z¿trižejo gospodarski in socialni članki in po tvarinah zvrščeni spravijo. B. Podrobno. a) Jezikovni in računski pouk v ljudskih šolah naj se bolj nego doslej ozira na socialno izobrazbo. Zlasti naj že ljudska šola stoji na višji stopinji, podaja temeljne nauke iz higiene, kjer naj se posebno poudarja škcdljivcst alkoholnih pijač, dalje naj s primerno izbranimi opisi gospodarskih in kulturnih razmer iz prošlih dob pojasnjuje učencem zgodovinski razvoj našega kmečkega, obrtnega in delavskega stanu; a tem poukom naj se v logiški zvezi združi temeljni pouk o pomenn združevanja, zlasti zadružništva in konečno naj se v praktičnih vajah priuče učenci domačemu knjigovodstvu. b) Za kmečki stan priporočamo kmetijske nadaljevalne šole, predvsem pa zimske kmetijske tečaje, ki naj se ustanavljajo s pomočjo občin, dežele in države. c) Za obrtni stan zahtevamo na avstrijskem slovanskem jugu večje število strokovnih šol, usta-n ovitev državnih rokodelskih šol in vsaj ene državne obrtne šole. č) Trgovstvu so potrebne slovenske trgovske šole, ki naj jih ustanove trgovske zbornice, mestni zastopi ali druge korporacije, podpirajo pa država in dežele. Iskreno želimo, naj se po razumaem trgovstvu kmalu omogoči na avstrijskem slovanskem jugu slovanska trgovska akademija. d) V izpolnjevanje proizvajalne tehnike in v napredek trgovstva z domačimi pridelki in izdelki naj se redno snujejo raznovrstne poljedelske in obrtne razstave. e) Po vseh kmetijskih, obrtno-nadaljevalnih, rokodelskih, strokovnih ia trgovskih šolah naj se obvezno poučuje tudi zadružno knjigovodstvo v zvezi s pravnimi določili o zadružništvu. f) Po učiteljiščih in semeniščih naj se nvede pouk o kmetijstvu po strokovnem nčiteljn in v knjigovodstvu, zlasti z ozirom na zadružništvo. H. Delo. Vse socialno delo mora izvirati iz požrtvovalne krščanske ljubezni, ki se tem krepkejše razvija, čim večja je potreba. Razraščati se mora v treh smerah: v socialnopolitiški, organizacijski in karitativni v ožjem zmislu. Silno važno nalogo imajo v teh stvareh občine. Zato posebej opozarjamo nanje novo ustanovljeno „Župansko zvezo". Z ozirom ia naše razmere opozarjamo na te-le pozornosti: a) boj proti umazanemu slovstvn, ki se zlasti s tujine siri med nami; LISTEK. Govor prevzv. g. dr. Mihaela Napotnik, kneza in škofa Lavantinskega, v prvi javni seji škofijske sinode, na praznik sv. Kajetana, dne 7. avgusta 1906. (Konec). Pa tudi to težavo nadomeščajo radosti duše-skrbnega življenja. Duhovne sladkosti olajšujejo dušnemu pastirju breme siromaštva. Vedno mu je pred očmi prevzvišeni vzgled Zveličarja, ki ni imel, kamor bi položil svojo glavo, pa tudi vzgled premnogih učencev Kristusovih, ki so se prostovoljno odpovedali bogastvu ter ga iz ljubezni do Jezusa porazdelili med uboge. O, jarem Jezusov je sladek in nja breme je lahko! Kaj čuda, da so marsikateri bogatini zapustili svoje zlato in blago ter s križem v roki odjadrali v daljne pokrajine, kjer so brez vseh udobnosti življenja med trudapofnimi napori in smrtnimi nevarnostmi vendar veselega srca živeli in veselega srca umrli. Tako velika je moč radosti, ki izvirajo iz duhovnega in dušeskrbnega življenja. 4. Da pa te radosti okušamo, zasledujmo dalje velike težave duhovniškega stanu! K službi dušnega pastirja spada premnogo takih opravil, ki terjajo velik napor duševnih in telesnih moči ter naravnost nasprotujejo človeški počutnosti. Tako župniki na deželi prav velikokrat nimajo nobenega olikanega človeka, s katerim bi se mogli prijateljsko pogovoriti, le s težavo pridejo do zdrav-: nika in zdravila, in primanjkuje jim potrebnih živil, pa tudi pripomočkov za nadaljno izobrazbo, kakor knjig, znanstvenih listov in kar je drugo takega. Duhovnik je ne redkoma prisiljen, pretrgati ponočni počitek ter hiteti v hudem vremenu daljno pot čez strmine in prepade po najslabših stezah k umirajočemu bolniku. Dušni pastir se mora pečati večinoma z resnobnim delom in z opravki, ki njegovega duha zelo utrudijo: to je na primer izpovedovanje, spravljanje sovražnikov, previdenje bolnikov, molitev pri umirajočih, pokopavanje mrličev. Veliko nadlogo in vsled tega žalost in bolest povzroča duhovništvu to, da cerkveni služabnik ravno z natančnim izvrševanjem svoje službe ne redko razdraži duhove, si nakoplje sovraštva ter vzbudi silen odpor in strastno nasprotstvo pri hudobnih ljudeh; to je gotovo neprijetno za moža, ki je zmeren, krotek, moder, mil in miroljuben. Sicer pa je dandanes mnogo takih, ki iz same zlobnosti katoliškega duhovnika prezirajo, črtijo in malo da ne preklinjajo. Duhovnik, čuvaj nad nravnostjo, obsoja s svojim svetim življenjem zlobno življenje hudobnežev: odtod mržnja, ki jo izprijenci "očitno kažejo tako, da niti duhovske obleke videti ne morejo, da ne bi obračali z nevoljo svojih oči drugam, ne meneč se za nobeno pravilo olike in vljudnosti. Slednjič, da molčimo o drugih težavah, tlači, še služabnika svete Cerkve breme odgovornosti o svojem hiševanju. Če premišljuje, daje človeška duša tolike vrednosti in cene, kolike Kri, po kateri je odrešena; če premišljuje, kako lahko se more dogoditi, da po načinu svojega življenja, z zlorabo ali tudi z zane-maro svoje svete službe on sam da povod, da neumrljive duše zajdejo na kriva pota ter zgrešijo svoje večno zveličanje: kdo je, ki to preudarja, pa se ne boji in trese? Zato so se možje, ki so bili polni navdušene gorečnosti za sveto vero, branili prevzeti dušeskrbje; in drugi so se odpovedali pa-stirovanju, ker jih je strašila nevarnost, ki preti neumrljivim dušam, dasiravno so z zatajenjem samega sebe bili žrtvovali vse moči za izvrševanje svoje službe. Sv. Janez Kancij je izborno oskrboval župnijo llkuzijansko, ki se razprostira blizu Krakove, pa ko je v duhu premišljeval nevarnost, ki obdaja njegove ovčice, je vzel slovo od svoje duhovnije. Zares, nevarnost, da bi mogli biti dušam v pogubljenje, to je breme, ki leži nad vsemi drugimi na naših ramah, čigar težko težo vsi občutimo, pod čigar pezo tu pa tam se skoraj zgrudimo. 5. Takih in enakih neprijetnosti, nevarščin ter težavnosti je vse polno v našem stanu. Vendar pa nam naj ne upade srce, ker vso premoremo v njem, ki nas dela močne (Filiplj. 4, 13) s svojo močjo od zgoraj; in naš sveti stan nam sam podaje mnogo sladke tolažbe in čistega veselja. Tu sem spada odličnost in vzvišenost našega poklica. Svečenik je namreč srednik med Bogom in med ljudmi, katere bi naj v njegovem imenu vodil in zveličal. On je svetilnik, raz katerega ljudem naj sveti sredi goste teme prava luč. On je sol zemlje (Mat. 9; 13), ki naj s svojo modrostjo popravlja neslane posvetne šege 4er jih naj izboljšuje z zgledom svojega življenja pa jih naj preustvarja tako, da bodo prijetne Bogu, angelom in ljudem. Današnja Številka ima kot prilogo „Naš dom" in govor prem. knezoškofa. b) boj proti alkoholizmu. V tem zmislu priporočamo družbo treznosti, abstinenta in abstinenške krožke in sestanke Priporočamo „Županski zvezi" za slovenske pokrajine, naj dela na to v s rojem delokrogu, da bodo županstva gledala na to, da se vže po obstoječih postavah zatira žganjepitje in krčme ter obdači žganje v korist občinam; s tem bodo imele občine korist, in žganjepitje se bode omejilo. Tudi naj gleda občina na to, da se krč-marji držijo postavne policijske nre, ter da one krčmarje kaznuje, kateri se ne držijo obstoječih postav. c) skrb za izseljence; č) skrb za delavsko ženstvo, zlasti po mestih; d) pospeševanje vzajemnih podpornih in zavarovalnih organizacij, zlasti pa skrb, da se zakonitim potom doseže starostno zavarovanje delavskega ljudstva. Na vso moč se pondarja ob ti priliki zahteva ped rudarski zakon spadajočega delavstva, naj se bratovske skladnice primerno v zmislu ravno-pravnosti delavcev z delodajalci preosnnjejo in naj se tudi za to delavstvo uvede zakonito zavarovanje proti nezgodam; delavskemu zavarovanju se morajo obvezno priklopiti tudi (državni) gozdni delavci; glavne zahteve glede na zavarovanje so predvsem, da se osnuje zavarovalnica za nezgode v Ljubljani posebej pa: 1. Temeljita prememba odstotne mere in pri-sojevanja rent ali obrokov za zdravljenje in poškodbe. 2. Konečno dovoljenje t. zv. trajnih dohodkov ali rent, katere so bile že enkrat prisojene. 3. Popolno izjednačenje prometnih in obratnih poškodb glede izmeritve dohodkov ali rent. 4. Prenaredba razsodišč in podredba vseh v Avstriji obstoječih razsodišč proti nezgodam pod najvišji sodni dvor. Za ohranitev kmečkega stann se priporoča ustanovitev zadružnega organizma za gojenje in ureditev hipotekarnega kredita na Jugoslovanskem v svrho, da se z razdolževanjem zemljeknjižnih bremen zabrani izseljevanje in razpadanje kmečkih posestev; e) skrb za dobrodelne zavode; v to svrho se zahteva ustanovitev deželnih zdravstvenih svetov; f) skrb za higijeno; zlasti boj proti jetiki; skrb za bolniško postrežbo po deželi; g) skrb za zanemarjene otroke in bivše kaznjence; h) skrb za primerno zabavo; posebno se priporoča v tem oziru telovadba, oziroma drugi športi; i) pospeševanje prometa s tujci. Sklepi organizacijskega odseka. Namen organizacije je, združiti razkropljene sile posameznikov, da postanejo po skupnosti zmožne doseči velikih vspehov, katerih posameznik ne zmore. 3. slov. katol. shod ponavlja želje, izrečene na 2. slov, katol. shodu, opozarja zopet na potrebo organizacije za ohranitev našega naroda na temeljn katoliške vere in slovenske narodnosti ter priporoča: Duhovnik nove zaveze opravlja trojno službo Kristusa Zveličarja: on uči, daruje inkral-j u j e. In tolika vzvišenost in veličastnost duhovniškega stanu gotovo mora krepiti srca delivcev skrivnosti božjih, jih mora napolnjevati z nebeškimi radostmi in s hvaležnostjo do ljubega Boga. Duhovnik kot oznanje valeč evangelja ohranjuje čednostno življenje na svetu; kajti resnice, ki jih uči, utrjujejo oni red nazorov in zakonov, ki je potreben umnemu bitju, da more svojemu namenu primerno živeti in delovati. Kaj je lepšega od službe javnega učenika, ali kaj bi moglo vzbujati v srcu čuvstva slajše in čistejše tolažbe, nego zreti vsako nedeljo in praznik vernike pred seboj zbrane, kako ukaželjni z vso pozornostjo poslušajo svojega pro-povednika, da bi s pripravnim srcem v se sprejeli seme besede božje? Pač ne moremo si misliti žlaht-nejšega in srčnejšega veselja, kakor je ono, ki ga mora občutiti dober dušni pastir, ko vidi svoje župljane, ki jih je okrepčal s sladko hrano besede božje, kako od cerkve na vse strani hitijo na svoj dom: utrjeni v veri, polni dobrih sklepov in poživ-ljeni z nebeškimi tolažbami. Bogat vir tolažbe je za duhovnika pouk malih v temeljnih resnicah svete vere. Po prevzvišenem vzgledu božjega Zveličarja s prav posebno ljubez-nijo goji te nežne mladike na vrtu Gospodovem: uči jih spoznavati in ljubiti Boga, spoštovati starše, dobro hoteti in dobro delati bližnjemu, izpolnjevati svete dolžnosti do ^erkve in do domovine. In ko vidi, da te sadike, ki jih je gojil z očetovsko skrb-ljivostjo, od dne do dne krepkeje klijejo, ko zapa-zuje, da ozelenevajo, da se razcvitajo ter že raz- 1. Vsi katoliško misleči Slovenci naj se združijo v veliko stranko, ki obsegaj vse sloje in vse pokrajine slovenskega ljudstva. Ta stranka stoj na najširši demokratični podlagi, tako da volijo njeno vodstvo zaupniki iz vseh stanov. Isvrševalni odbori naj bodo po vseh slovenskih pokrajinah ter naj delujejo samostojno. O stvareh, ki so važne za ves sloveaski narod, naj se posvetuje osrednji odbor, ki ga tvorijo odposlanci vseh teh pokrajinskih odborov. Ta velika politična organizacija se naslanjaj na politična društva, ki se naj osnujejo v vsakem ■volilnem okraju, in naj vpliva na državni zbor in na deželne zbore, ter na občine, da se v njih varujejo katoliška načela in da dobe Slovenci vse pravice, ki jim gredo v šolstvn ljudskem, srednjem in višjem, v nradu, cerkvi in sploh v javnopravnem življenju. Politična društva naj skrbe, da bodo najširši ljudski sloji po shodih in v časopisju vedno poučeni o ustavnem življenju. 2. Ker sloni ves narodni razvoj na pouku in pravi omiki, je nujno potrebna organizacija izobraževalnih društev in mladiaskih zvez po dekanijah, ki naj skrbe za poljudni pouk v vseh strokah javnega življenja in se naj zlasti ozirajo na gospodarske potrebe ljudstva in na apologetične snovi. Poleg tega naj goje glasbo, petje, dramatiko in naj izobražujejo estetični čut ljudstva. Društva naj skrbe, da se v mladini vzbuja in goji jugoslovanski in slovanski čnt. Vsako izobraževalno društvo imej svojo knjižnico. Vsa društva naj bodo zvezana v „Slov. kršč. soc. zvezi", ki naj skrbi za govornike, za skupne vseslovenske društvena prireditve, za poljudno zabavnopouino slovstvo ter izvršuj tudi nadzorstvo nad drnštvi, da se ohranijo v živahni delavnosti. „Zveza" izdajaj, kakor je lani začela, vsako leto poročilo o društvenem delovanjn na vsem Slovenskem. 3. Slovenski katoliški shod tudi mjno priporoča, da „Slov. kršč. soc. zveza" čimpreje stopi v dogovor 8 „Ceciljanskim društvom" v Ljubljani z „Društvom za slovenske organiste v Celju" in s cerkveao oblastjo v posameznih škofijah, kako je urediti orglarske šole s štirimi učnimi leti ii z obveznim poukom v posojilniškem in občinskem knjigovodstvu, v telovadbi, ekonomiji ii dramatiki in kako zasigurati njih plače in pokojnine. 4. Katoliški Slovenci naj posvečujejo posebno skrb izpopolnitvi gospodarske organizacije. Snujejo naj se posojilnice povsod v sodnih okrajih, kjer jih še ni. Nakupovalna zadrege naj obračajo svojo skrb na velike gospodarske potrebščine ljudstva. Proizvajalae zadruge naj pospešujejo tehnični napredek poljedelstva in obrti in naj preskrbujejo usrodno razpefavanje pridelkov naše domovine. (Mlekarne, sadjarske, vinarske, lesne zadruge itd.) Stavbinske zadruge naj skrbe za zdrava stanovanja. Zadruge naj bodo združene v veliki zvezi, da tem enotneje in krepkeje zastopajo nase gospodarske koristi. Priporoča se jim sodelovanje pri velikih domačih industrpi vse delavstvo dotične stroke. Vsaka tovarna imej svoje strokovno drnštvo, te pa naj stopijo v strokovne zveze, ki si naj osnujejo strokovno glasilo. Priporoča se na novo „Družba sv. Cirila in Metoda", ki skrbi za slovensko šolstvo in zahteva, da se na zavodih družbe nastavljajo učitelji, ki bodo versko-nravno vzgajali mladino. Časnikarji in književniki si naj osnujejo stanovsko organizacijo, ki skrbi za njihov Btrokovni napredek. V ta namen naj se nstanovi „Jugoslov. časnikarsko društvo". v Se enkrat šolske počitnice. Ža pri zborovanju „Zveze" učiteljskih društev v Šoštanju se je od raznih stranij povdarjalo, da se glede počitnic naj ne ozira na gospodarske razmere posameznih okrajev, ampak naj se jemljejo v p štev le vzgojevalni oziri. Okrajni šolski sveti so res večinoma določili počitnice ne oziraje se na gospodarske odnošaje in ni se čuditi, če je nastalo v krogih kmetovalcev in prijateljev kmetovalcev ogorčenje radi počitnic in se vnel zlasti hud boj med časopisi, ki zastopajo strogo kmečko stališče, in med časopisi, ki stoje na strani šolskih oblastij. Vsak, ki pozna naše gospodarske razmere, ki ve, kako težko je celo za drag denar dobiti potrebne delavske moči, bo podpiral stremljenje kmetovalcev, da naj bodo počitnice v času, kadar je največ dela in se otroci rabijo za lažja dela. Ravno tako bo pa moral vsak, ki je vnet za napredek šole in razširjanje izobrazbe, priznati, da je celodnevni pouk v mesecu avgustu ne le neznosia muka za učence in učitelje, ampak da je tudi nemogoče doseči kake nspehe. Ker pa se s strogim povdarjanjem kmečkega stališča na jedni s t rani, in s povdarjanjem vzgojevalnih načel na drngi strani to vprašanje ne bo rešilo tako, kakor želi ljudstvo, ampak skoro gotovo bo ostalo pri letošnji določitvi, treba je misliti na tako določitev počitnic, ki bo odgovarjala zahtevam obeh delov. Kakor v večini naših uredb posnemamo Nemčijo, tako bi tudi glede počitnic lahko posnemali Nemčijo. V Nemčiji ne trajajo počitnice sknpno dva meseca, ampak se razdele v dvojne ali trojne počitnice po štiri ali dva tedna trajajoče in sicer ob času, kadar je največ dala. Pri nas bi se recimo razdelile pooitnice na ta način, da bi trajale dva (oz. štiri) tedna meseca avgusta, in šest (oz. štiri) tednov ob časn, ko je največ dela — po navadi v jeseni; razven tega bi se pa naj vršil v poletnih mesecih nerazdeljen pouk od 7.—11. ure predpoldan. Rašitev vprašanja šolskih počitnic na ta način bo gotovo v znatni meri ustrezala »taMš3u obeh strank. Šolske oblasti naj širjajo prijeten duh čednosti, da celó rodijo dober sad zveličanja, mar li ne napolnjuje to njegovega srca z vedno novimi tolažbami? Izredna in neprecenljiva tolažila more duhovnik zajemati tudi iz onega svetega opravila, ki je najtežavnejše od vseh drugih: iz izpovedovanja. Izpo-vednik natanko vé, da dobra izpoved povrne grešniku dušni mir, ga okrepi, da se more ustavljati izkušnja vam, pa ga podpira, da se more izogibati krivih in pregrešnih potov. Izpovednik spoznava, da izpovedniea zagotavlja in utrjuje edinost in za-stopnost med družinami, izdatno napeljuje podlož-nike k pokorščini, predstojnike pa k pravičnosti, ter v obče pospešuje dolžno spoštovanje do postav in zakonov. Izpovednik, ki s svojim trudom v iz-povednici le eno dušo, ki je bila globoko pogreznjena v pregrehe, vrne Bogu in človeški družbi, občuti vsled tega toliko sladkost in tolažbo, kolike ne more povzročiti, ne dati celi svet z vsemi svojimi nasladami. Slično se sme trditi o vseh ostalih dušeskrb-nih opravilih; pa predolgo bi bilo, naštevati vse posameznosti. Opozarjam samo le še na izvrševanje duhovnih in telesnih del usmiljenja. Dvomljivim prav svetovati, omahujoče podpirati, nevedne poučevati, žalostne tolažiti, plameneče prepire in sovraštva za-duševati: kolika tolažba 1 Siromakom pomagati, lačne nasičevati, žejne napajati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, k jetnikom hoditi: kolika slast! Cele družbe svetih mož in devic, nasičenih s temi nebeškimi radostmi, so se docela posvetile izvrševanju del krščanskega usmiljenja. Omenjeno še bodi eno edino opravilo mašniške službe, ki je nekako neizcrpljiv vrelec, od koder ' izvirajo celi potoki duhovnega veselja: daritev svete ! maše in duh molitve. Sladkost brez vse primere j se nahaja v zakramentalnem združenju z Zveličar-jem in v življenju, po vezi molitve zedinjenem z Bogom. Duhovnik po srcu božjem more vzradoščen klicati s psalmistom: Gospod je del mojega deleža in moje kupe ... Merne vrvi so mi prelepo padle... Naznanil si mi pot življenja, z veseljem me boš navdajal 1 pred svojim obličjem: razveseljevanje je na tvoji desni vekomaj. (Ps. 15, 5. 6. 11). 6. K sklepu si ne morem kaj, da ne bi omenil brezbožnega in predrznega vprašanja, ki se mnogo ' in mnogokrat ponavlja in je žaljivo za naš stan: Kaj koristnega stori duhovnik, kaj dobrega ima kdo od dušnega pastirja? Prav zelo mnogo stori katoliški duhovnik. Od njega ima katoliška družba toliko dobrega, da človeški rod nikakor ne bi mogel biti brez duhovnika. Izkušnja nas uči, da tam prospeva nravnost in poštenost in prava omika in pa s pravo omiko navadno združena javna in zasebna sreča, kjer uživa duhovništvo spodobno čast in spoštovanje. Narobe pa, kjer je duhovništvo zaničevano ter ovirano v izvrševanju svojega poklica: tam se širi sirovost, razuzdanost, brezbožnost, tam gre vse navzkriž, in z razrušenjem javnega reda se tam ukorenini vsakovrstno hudo. Ne more namreč obstati vera brez duhovnikov, pa tudi ne človeška družba brez vere na Boga. Ta čudovita moč duhovništva ima svoj vzrok v milosti od zgoraj, v milosti, ki prehaja na du- avažnjejo žalostni položaj kmetovalcev in se ozirajo na njih želje b tem, da določijo prihodnje leto na predstoječ ali kak drug način počitnice 1 Kmetje in zastopniki kmetov v raznih zastopih pa povzdignite vas glas in zahtevajte vašim razmeram odgovarjajočo določitev počitnic, ki bo pa tudi odgovarjala vzgoje-valnim načelom. Razne novice. * Našim naročnikom 1 Koncem meseca julija smo tiste cenjene naročnike, ki naročnine za naš list še niso plačali, v posebnem pismu blagohotno na to opozorili in jih prosili, da naj zaostalo naročnino poravnajo do 15. avguBta 1.1., ker bi njim drugače morali list ustaviti. Mnogi bo se naši prošnji odzvali ter so naročnino plačali ali pa so prosili za podaljšanje obroka. Nekateri cenjeni čitatelji pa še vedno dolgujejo naročnino. Podpisano upravništvo s tem vljudno naznanja, da tisti, ki lista d o z d a j še niso plačali, dobijo s e s a m o d a n a šn j o š t e v i 1 k o; potem se njim list ne bo več pošiljal. Upravništvo „Slov. Gospodarja". * Priloga današnjema listu je govor prev-zvišenega kLezoškofa dr. Mihaela Napotnik na slavnostnem zborovanju III. kat. shoda. * Osebne vesti. Za stalnega gimnazijskega učitelja v Kranju je imenovan naš rojak g. Ivan Masten, dosedaj suplent na gimnaziji v Maribora. * Župnijski izpit so naredili čč. gg. kaplani: Anton Kociper iz St. Lovrenca na Dr. polju, Alojzij K ram ari ič iz Makol, Karol Malajner iz Majšperka, Franc Močnik od Sv. Tomaža pri Ormoža in č. g. Anton Stergar, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. * S poŠte. V višji plačilni razred so pomaknjeni poštni oficijanti gg.: J. Kurnik, L. Flore-nini, M. Strans in J. Sommer v Mariboru, Ant. Krolnik in J. Lašič v Celovcu, O. Santlv Poljčanah, Fr. Rumpf v Ptuju. * Slovenskim županom! Občina Skomre pri Konjicah je pred kratkim Časom sklenila, da bo od c. kr. uradov sprejemala samo v slovenskem jeziku pisane odloke. Ta sklep se je razveljavil od okrajnega glavarstva in dotično pritožbo je namestništvo odbilo. Pritožbo na ministrsvo pa je žalibog občina zamudila; kajti pritožba bi morala imeti nspeh, ali pa hi se morala pozneje vložiti pritožba na c. kr. državno sodišče. Pri tej priliki še enkrat opozarjamo slovenske župane, da „Slovensko društvo" v Mariboru rado brezplačno preskrbi take pritožbe. Toda poslati se mu morajo Btvari takoj prvi dan, ne pa še le takrat, kadar je rok za pritožbo že zamujen. hovnika, ko skrbno deli in marljivo prejema svete zakramente; to moč daje duhovniku edinost vere, neomajljivo upanje, in pa ljubezen, ki nikdar ne mine; ta moč prihaja od postavnega reda, ki po božji volji vlada med višjo in nižjo duhovščino. Trajno in izdatno delovanje je le tam mogoče, kjer kraljuje vzorna in dovršena edinost; to pa velja o nezmotljivem učeništvu svete Cerkve in urejenem svečeništvu, ki je v zvezi s središčem edinosti, to je z rimskim papežem. Pri verskih družbah, ki so zunaj naročja svete katoliške Cerkve, vlada glede na verske resnice kakor tudi glede na najvišjega poglavarja raznovrstnost, nasprotje, raztrganost na mnoge stranke. O koliko tolažbo v bolestih in težavah našega stanu prinaša nam naprava božja svete rimske Cerkve, čije služabnik biti je najvišja čast pa tudi najbogatejše plačilo! Častiti vodniki duš! S tem končam, preljubi bratje, kar sem smatral za potrebno, da vam povem o sladkostih in bridkostih, o prijetnostih in težavah vzvišenega du-hovskega stanu. Trdno in veselo zaupam v Gospoda, da bo ta moj govor zelo koristen vsem, ki imajo živo vero in pa pravega duha cerkvenega poklica. Te besede in ti opomini bodo mogli udeležence sinode utrditi v dobri volji, izpodbuditi k zveličavnim sklepom, ukrepiti v potrpežljivosti, napolniti s srčnimi tolažbami, zagotoviti jim do konca stanovitnost v dobrih delih. Za to milost sem do zdaj prisrčno prosil in bom v prihodnje pridno prosil Boga, Očeta luči in delivca vseh dobrot. Če bom uslišan, bom klical neprenehoma s svetim pevcem psalmov; Kako velika je množina sladkosti tvoje, o Gospod, ki si jo prihranil njim, kateri se tebe boje! (Ps. 30, 20). * Duhovniške vesti. Novo nastavljeni so kot kaplani ČČ. gg.: dr. Franc Lukmann v Slov. Bistrici, Leopold Kol ene v Podsredi, Blaž Dvor-šak v Muti. Zopet je nastavljen za kaplana č. g. dr. Maks Vraber na Vidmu. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: dr. Ivan Jančič iz Kozjega v Žalec, Alfons Požar iz Slov. Bistrice v Vojnik, Ivan Hribar iz Vojiika v Rečico, Maks A š i č iz Vidma v Ponikvo, Matej Eferl iz Ponikve k Sv. Marjeti na Dr. polju, Franc Lovrenko od Sv. Marjete na Dr. polju v Žetale, Alojz Gričnik iz Žstal v Črešnovec, Ivan Lah iz Mute v Kozje. * Iz finančne službe. Pri finančni straži so prestavljeni: respicijent Jan. Muršec iz Žalca v Šmarje, nadpazniki: Karol Rošer iz Sevnice v Radgono, Anton Fachs iz Leskovoa v Šmarje, Jožef Paušer iz Kozjega v Celje, Martin Petančič iz Šmarja v Kozje, Janez Kopitar iz Ormoža v Slovenj-gradec, Ernest Cajnko iz Radgone v Laško, Franc Repolusk iz Konjic v Slovenj gradeč. * Prihodnje zasedanje poslanske zbornice. Z Dunaja poročajo: Na prvi seji državne zbonrce, ki se sestane dne 18. t. m., predloži vlada neki proračun za 1907. Zasedanje bo trajalo do konca novembra. Novembra se sestanejo delegacije, ki bodo zborovale tri tedne. Koncem decembra bodo za kratko ¡\isedanje sklicani deželni zbori. Meseca jannvarja bo zopet sklicana državna zbornica. Govori se, da se volitve za novo zbornico izvrše povsed en in isti dan, to je 25. marca 1907 in da bo nova zbornica sklicana prve dni meseca aprila. — Volilni odsek bo sklican že 12. t. m. * Nemški katoliški shod je zboroval dne 19, 20 in 21. m. m. v Esenu na Nemškem. Udeležencev je bilo okoli 40.000. Katoličani na Nemškem so združeni v Nemškem katoliškem društvu, ki je štelo leta 1906 510 000 udov. Od teh je 250.000 delavcev, ostali so večinoma sami kmetje, zato se je shod bavil tudi posebno 8 kmečkim vprašanjem. * Odlikovani čebelarji. Pri čebelarski razstavi v Ljubnem sta dobila iz slovenskega dela dežele nagrade razven že v našem listu omenjenega odlikovanca tudi gospoda: učitelj Weixler v Vitanju en dukat, čebel, potovalni učitelj Jurančič pri Sv. Andražu v Slov. goricah, (č&biiiki pišejo: St. Andrae, Ungarn"), srebrno državno kolajno za nI, 20 K za orodje, srebrno kolajno pa za med in vosek. * Tretji slovenski katoliški shod. O važnejših dogodkih na katoliškem shodu v nedeljo dne 26. avgusta in v ponedeljek dne 27. avgnsta smo že poročali. Preostaja nam še kratko poročilo o dogodkih zadnji dan, to je v torek 28. avgusta. Pred-poldan in popoldan je bilo po eno slavnostno zborovanje. Pri predpoldanskem zborovanju je govoril izmed štajerskih Slovencev g. Gomilšek o organizaciji. Odlomke tega govora prinesemo svoječasno v „Našem Domu". Popoldan je imel sklepni govor ljubljanski knezoškof dr. Anton Jeglič. Zvečer je bil slavnostni sestanek, katerega je priredila „Slovenska dijaška zveza". Predsedoval je sestanku naš novoizvoljeni deželni poslanec dr. Franc Jankovič, starešina „Danice". Sledili so govor za govorom, na-pitnica za napitnico. Izmed štajerskih Slovencev so govorili: dr. H o h n j e c, starešina „Danice", je napil hrvaškemu narodu. Naglaša, da sta hrvaški in slovenski narod en narod. Bog obrani, živi in okrepi hrvaški narod! Dr. Korošec, državni poslanec, napije v imenu Štajercev katoliškemu dijaštvu. Želi, da bi kmalu prekoračilo gibanje katoliških dijakov mejo zelene Štajerske. S tem slavnostnim sestankom se je završil tretji slovenski katoliški Bhod. Žal, da nam manjka prostora za obširnejše poročilo o tem znamenitem shodu. Opozarjamo pa že sedaj vse Slovence, da si naroče knjigo, ki v kratkem izide v Ljubljani ter prinese natančno vse govore in sklepe na tretjem slovenskem katoliškem shodu. * Nalaganje občinskega denarja. Doslej je bila navada, da se je nerabljeni denar občinskega premoženja in ubožne blagajne nalagal samo v hranilnice. V okrajnem zastopu v Ljubnem je pa sedaj predlagal nek odbornik, naj se sklene, da se bodo smeli odslej ti denarji nalagati tudi v Raiffeisenove posojilnice. * Slovenska dijaška zveza Bi je izvolila na svojem drugem rednem občnem zboru sledeči odbor: pred. tov. phil. Iv. Dolenc, podpred. tov. phil. Ivo Česnik, tajnikom tov. iur. Jos. Mozetič, blag. tov. phil. Ernest Tomca, knjižničar tov. bogoslov. Karol Supina, odbornika brez mandata sta tov. phil. Mirko Božič in abiturijeat Lav. Kem-perle. Vsa društvena korespodenca naj se naslovi: „Slov. dij. zveza" Ljubljana, Tržaška cesta 4. * Pozor prebivalci ob državni cesti! Od 7. do 9. septembra 1906 bode z Gradca v Celovec in nazaj vožnja z motori in avtomobili s konkurenco glede porabe (potroška) bencina. Voziti se namerava 7. in 9. septembra 1.1. preko Spodnjega Dravograda, Maribora v Gradec. Ker se bode torej deloma vozilo po Štajerskem, sa na to posebno opozarja in se pri-bivalcem ob državni cesti ležečih občin priporoča, naj skrbe, da sa ob navedenih dvt h dnevih otroci in domača živina ne puste na državno cesto. * Škapulirje prodaja Cirilova tiskarna v Mariboru. Natančneje, glej inserat! Mariborski okraj. m Izžrebani mariborski porotniki za prihodnje zasedanje dne 17. septembra so: glavni: Jurij Menhard mizar, Karol Pirh ključavničar, Ivan Rojko gostilničar, Alojzij Riegler ključavničar, Karol Tratnik pasar, J. Tručel pasar, Josip Walzlter, Jos. Wasiak, oba posestnika, — vsi iz Maribora, Karol Kirbisch usnjar od Sv. Trojice, Jos. Eilec posestnik iz Gornje Ročica, Al. Stancer veleposestnik v Gornjem Jakobskem dolu, Jak. Purgaj posestnik v Počehovi, Iyan Gornik, poseitnik v Jelenčah, P. Drofenik posestnik v Studencah, Ant. Pezdiček posestnik v Pobrežu, Karol Wutt prokurist v Slov. Bistrici, Jos. pl. Frauendorf posestnik v Kovači vasi, dr. Fr. Jurtela odvetnik, Matija Ornik strojni mojster, Alojz Saria agent, vbí iz Ptuja, posestniki Maks Ulm iz Zavrča, Anton Goljal iz Cirkovc, Fr. Sever iz Ljutomera, Mih. Hartman od Sv. Ožbolda, Frid. Leitgeb na Muti, Fr. Kasper od Sv. Primoža na Pohorju, Anton Podlesnik iz Ribnice, Jakob Vardnik od Št. Janža, dr. Ivan Omulec odvetnik v Ormožu, Ant. Pentschar grašč. oskrbnik v Soseski, Maks Robič trgovec v Središču, Tom. Senjor stotnik v p. na Seneškem vrhu, Alto Huber fotograf in Maks Honigmann trgovec, ob v Ljutomeru, Rud. Horvat gostilničar v Kapelah. — Nadomestni: Ivan Abt trgovec z lesom in premogom, L Auer branjevec, dr. Fr. Frbas notar, Ign. Halberth tovarnar, Fr. Havliček hišni posestnik, Al. Heu trgovec 8 kolesi, Karol Kfžek hišni posestnik, J. Landler gostilničar in Jak. Lipnik hišni posestnik, vsi v Maribora. m Kratko prostost je užival kaznjenec Ma-rinšek, ki je ušel iz mariborske kaznilnice 25. m. m. Ža 30. m. m. je zopet sedel v svoji celici. V Slov. Bistrici ga je žandarmerija prijela. m V pokoj je s topil živinozdravnik Hermann Haage v Maribora. O tej priliki je dobil naslov veterinarnega inšpektorja. m Hoče. Pri nas je nastavljen poštni pot, ki bo obhodil vsak teden šestkrat Razvanje in vsak teden trikrat sledeče kraje: Pivola, Zg. Hoče, Reka, Pohorje, Bohova, Rogoznica, Št. Miklavž, Dobrovce in Skoke. m Podravska podružnica slov. plan. društva priredi 8. sept. izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. — Pri Sv. Duhn se vrši tudi 8. sept. veselica v spomin 10 letnega obstanka posojilnice. Že naša narodna dolžnost nam veleva, da pridemo v velikem številu in s tem počastimo in navdušimo naše obmejne brate. m Sv. Ilj v Slov. gor. Naši „Nemci" so nas hoteli posnemati. Videli so velikansko sokolsko slavnost, ki je tako lepo vspela, in hitro sklenejo, napraviti nekaj še boljšega. Kričali so: vse štajersko nemštvo mora v kobačo! A mi se nismo bali in pametni Nemci 80 tudi ostali doma. Ni nam treba biti zelo hudobnim, in lahko bi zelo lepe in zanimive reči pisali o tej komediji — Se veliko več kakor ponesrečeni študent o naši lepi slavnosti. Mi bi pač lahko šteli nekaj nemških frajl, komijev, mariborskih nemškutarskih trgovcev, par slabih posilinemških turnerjev, največ pa radovedaežev s Poličkega in Pesnice — in bili bi pri koncu. Za parado je prišlo nekaj nemških „fejerberkarov" na vozovih, ki pa okoli novega leta beračijo tudi slovenski denar. Bomo se že zopet videli! Nič pač ne pomagajo neštevilni lepaki po vseh oglih Maribora, nič ljubeznivo vabljenje mimogredočih, nič ni privabil „nnglšpil", ki je imel pri celi prireditvi glavno ulogo. Ko je namreč bilo vse tiho — pa so zagnali „ringlšpil", da jih je zopet za nekaj časa zabaval s svojo milo godbo! Največ se je bojda trudil mladi komi Spa-rovic, ki se je pred nemškimi bogovi tako strašno ponižal, da je neki pri lutrovskem pastorju stopil v službo za mežnarja. Pa tudi sam lutrovski mežuar ne bo rešil prazne kobače! — Cela komedija je bila hitro končana! Kobača je zopet prazna — nad Šantiljem pa ponosno vihra krasna slovenska zastava! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Od nas se je katoliškega shoda v Ljubljani udeležilo 27 mož in mladeničev, gotovo lepo število. Povrnili so se polni hvale o krasnem shodu, pa tudi o beli Ljubljani, Brezju in Bledu. m Strela je nžgala hleve in skedenj kmeta Elznika pri Sv. Križa nad Mariborom. Škoda znala polovico več kakor zavarovalnina. m Mrtvo so našli pod jablano dne 30. avg. okoli 4. nre popoldne viničarico Rus v Trčovi. Ob drevesa je slonela lestva. Pri trganju jabolk se ji je kržkone spodrsnilo raz lestve in padla je tako ne-Brečno, da je bile pri priči mrtva. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 29. avg. je bil videti na travnikih v nižavi v tem času gotovo redek prizor. Dočim je bila na stoječi travi samo rosa, je bila na pokošeni in raztrošeni travi tako bela in močna slana, kakor je le v novembru mogoča. To se je ponovilo tudi naslednje jutro, samo nekoliko slabeje. m Sv. Anton v Slov. gor. Dne 9. t. m. priredi kat. polit, društvo za šentlenarski okraj pri Sv. Antonu v Slov. gor. politično zborovanje. Govorila bosta državni poslanec dr. Korošec in deželni poslanec Ivan R oš k ar. Volilci, udeležite se shoda v velikem številu! Zborovanje se vrši v Altovi gostilni, začetek ob 3. uri popoldne. m Sv. Anton v Slov. gor. Politični shod v nedeljo (9. t. m.) ntegne biti jako zanimiv. Poročala bodeta gg. državni poslanec dr. Korošec in dež. poslanec Roškar. Med dragim bo govoril g. Roškar o nameravani novi cesti skozi Senarsko, Verjane, Brengovo in Čagono. Kmetje, katerim je kaj na tem, da se bo v kratkem delala ta cesta, ne zamudite lepe prilike in povejte v nedeljo g. poslanca svoje tozadevne težnje. — Govorila bodeta na shodu tndi gg. Gomilsek in Jurančič. — Komur je količkaj mar za politični in gospodarski napredek v Slovenskih goricah, bo prišel! Ne samo domačini, tudi sosedi: od Sv. Trojice, Benedikta, Negove, Sv. Jurija, Andraža itd. ne ostanite za pečjo! m Sv. Jnrij v Slov. goricah. Nameravalo se je sicer prirediti za ceh šentlenarski okraj politično zborovanje v središču okraja, v Št. Lenartu, toda ker sedaj vsled prezidavanja manjka primernih prostorov, zbralo si je kat. politično društvo za šentlenarski okraj zavedni Sv. Jurij, da tudi tukaj priredi po dolgem odmoru politični shod. Povabili smo državne poslance Robiča, dr. Ploja, dr. Korošca in deželnega poslanca Roškar j a, da nam poročajo o svojem delovanja, toda ker sta Ploj in Robič bila zadržana, prišla sta samo dr. K o r o š e c in Roškar. Shodu je predsedoval g. dr. Tiplič iz Sv. Lsnarta v Siov. gor ter s kratkim nagovorom otvoril shod. G. dr. Korošec je v poldrugo uro dolgem govoru govoril o spremembi volilne pravice, o vojaški taksi, o obrtnem zakonu, o razdolženju kmečkih posestev, o stalnih domovih itd. Živahno odobravanje je sledilo temu govoru. G. deželni poslanec Roškar je poročal o delovanju v deželnem zboru. Omenjal je težko stališče slovenskih deželnih poslancev, ki tvorijo samo sedmino štajerskih poslancev in katerih predloge večinoma odklanja nemška večina. Edino, kar se je v zadnjem zasedanju doseglo za slovenskega kmeta, je lovska postava in pa slovenska kmetijska šola. Opozarja kmete, naj bolj prosijo za brezobrestna posojila. Najmanj prošnjikov se je dosedaj oglasilo iz sentlenarškega okraja. Tudi za odpis davka pri vinogradu, ki manj ali nič ne nese, se marsikateri posestnik ne briga, ampak plačuje cel davek kakor poprej, ko je imel vinograd popolno vrednost. Ustanavljajo naj se kmetijske podružnice, da bode tudi slov. kmet imel kak dobiček od kmetijske družbe, ki dobiva od države in dežele podporo. Le potom izobrazbe in združenega delovanja si more kmet priboriti boljše čase. Obče pritrjevanje je donelo na koncu govora. G. kaplan Gomilšek poroča na kratko o krasno uspelem katoliškem shodu, na katerem se je sklenilo toli koristnega. Nato prebere nekatere laži in nesramnosti iz novega liberalnega lista „Mladoslovenca". Vsak stavek iz tega Usta so spremljali navzoči z fej-klici. Proč s tem listom 1 je bil ednoglasen klic iz vseh ust! Posebno veselost je vzbudilo, ko je gospod govornik prebral, da so Štajercijanci boljši Slovenci kakor smo mi. Nadalje priporoča govornik, naj vlada med nami več narodne zavednosti, pri nas je prvi jezik slovenski, potem še le pridejo drugi jeziki. Ne smešimo se z nemčurjenjem! Nato predlaga sledeče rezolncije, katere so bile ednoglasno, prva celo z navdušenjem sprejeta: 1. Polit, shod pri Sv. Juriju izreka najiskrenejšo zahvalo in popolno zaupanje poslancema dr. Korošcu in Roškarju za neumorno delovanje v državnem in dež. zboru. 2. Shod ponavlja poglavitne naše tirjatve in sicer tirja upravno ločitev Južnega Štajerja od nemške Štajerske, potem slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, slov. srednje, kmetijske in obrtne šole, zlasti kmetijsko šolo v Slov. goricah. 3. Shod izraža svoje iskreno sočutje obnpno se borečim koroškim Slovencem in odločno tirja, naj se vsi slov. drž. poslanci vseh pokrajin z vso energijo potegnejo za dragi slovenski koroški mandat, da se resi slov. narod, ki biva v deželi, naravno posebno krasni, katera je bila pred več nego 1100 leti središče slov. samostalnosti in slov. mogočnosti. 4. Shod se navdušeno izreka za splošno enako in direktno volilno pravico, ker daje upanje, da vendar enkrat pridejo do večine Slovani v Avstriji, vendar pa odločno protestuje, da bi se le z */3 večino spremenila volilna pravica, ampak naj zadošča navadna večina. 4. Glede Štajerske najodločneje tirja se 8. slov. mandat, ki naj bo sestavljen iz slov. trgov, nadalje tirja, da se izločijo slovenske občine: De-dinci, Potrna, Zetinci, Zenkovci, Slovenska Gorica, Plitviški vrh v radgonskem okraju ter ŠSavnica, Draženberg in Velka v cmureškem okraju, nadalje Kaplja in Gradišče v arvežkem okraju se naj izločijo iz nemških volilnih okrajev ter priklopijo slov. volilnima okrajema, katerima so bile pridružene po Gaučevem načrtu. Sv. Lenart in Gornja Radgona naj se izločita iz volilnega okoliša Lipnica. 6. Shod navdušeno odobrava sklepe III. slov. kat. shoda v Ljubljani, ki se tičejo verskega, posvetnega, političnega in gospodarskega napredka in prosi vse dobromisleče Slovence južn. Štajerja, naj vse storijo, da se ti sklepi izvršijo tadi na Slov. Štajerskem. 7. Shcd terja takojšnjo ustanovitev slov. kmetijske šole v Št. Jariju ob juž. žel., pa zimske kmetijske šole za Slov. gorice. 8. Kmetje lenarškega okraja se opominjajo, naj si takoj osnujejo dve kmetijski podružnici s sedeži pri Sv. Lenartu in pri Sv. Benediktu. — Ko so še nadalje govorili g. kaplan Bosina, ki je pozival Štajercijance, da se naj sedaj oglasijo, če jim ni kaj povolji, in ne da potem za hrbtom psujejo, je zaključil g. dr. Tiplič shod, ker se ni nihče oglasil k besedi. m Poročil se bo dne 10. t. m. g. Josip K leni enčič, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor., z gdč. Marico Tuš a k, hčerko trgovca pri Sv. Antoiu v Slov. goricah. m Nepoboljšljiv deček je 14 letni Rihard Košar v Maribora, ki je pristojen v Slov. Bistrico. Deček je komaj odpuščen iz šole in že je moral v prisilno delavnico. m Obesil se je ®a Crešnjevcu pri Slov. Bistrici dne 3. sept. v skednju Franc Falež, kočljar ia železnični delavec, 42 let star. Znan je bil kot alkoholiker. Pravil je tadi že poprej ljudem, da se bode „kar obesil", kar je zdaj tudi storil. Vse to dela nesrečni šnops, ki je tudi na Crešnjevcu doma. m Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Slavno ces. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru je z dne 2. avg. 1906, št. 24884, naznanilo Franca Vrbeku, kmetu in posestniku v Leskovcu, ki se je pritožil zoper občinske volitve, ki so se že tretjič vršile dne 21. maja 1905, da ni nobenega opravičenega vzroka je razveljaviti, potrdila je tndi c. kr. namestnija in pripoznala, da ima tudi g. Šim. Pašnik pravico kot kmet voliti, če tudi izvršuje posle občinskega tajnika. Preteklo je torej že dober mesec od tega in znani črešnjevski župan Jožef Lah, ki je Stigerjev pristaš in goreči podpiratelj nemškutarije na Crešnjevcu, še zdaj ni razpisal županove volitve. Vprašam slavno c. kr. okrajno glavarstvo, ali mu je to znano, da žnpan Jožef Lah noče razpisati žapanove volitve in jo svojevoljno in nepostavno zadržnje, dasiravno so se pritožili nekateri posestniki na okrajno glavarstvo in prosili, da se že enkrat reši ta zadeva. Zupan Jožef Lih po vsej sili še hoče na županovem stolu biti. Občinski odbor črešnjevski obstoji že sedmo leto — od 1. 1900. Ali slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru nima nič več oči, da noče več videti, kar se nepostavnega godi. Slavno okrajno glavarstvo prosimo pomočil — Več volilcev. m Slovenska Bistrica. V nedeljo 9. t. m. bo v Slov. Bistrici velik političen shod. Na dnevnem redu bo volilna reforma, šolske zadeve ter razne želje, pritožbe in predlogi zborovalcev. Povabljeni so tudi državni in deželni poslanci. Po zborovanju bo prosta zabava v lepem vrtu „Narodnega doma", pri kateri bo svirala vrla „Narodna godba" slovenje-bistrička. Najprej to, kar je koristno in potrebno, potem pa to, kar je prijetnega. In kdo ne bi skrbel za svojo korist! Zanikrnež ! Bodimo delavni, ako hočemo, da se nam bo dobro godilo! Dandanes pa samo delo žuljavih rok ne pomaga veliko. Davki so vedno večji, a koristi, ki jih imamo mi Slovenci od njih, vedno manjše! Tako ne more iti naprej, sicer se vsi pogubimo! Treba nam bo odpreti tudi usta in povedati, da nismo voljni več samo davke plačevati, koristi od teh davkov pa naj bi imeli drugi. Pravijo, da tisti tič v gnezdu največ dobi, ki i najbolj zija in najbolj kriči, to vidimo tudi v politiki. Mi Slovenci smo bili do sedaj vedno tihi, zato I pa tudi nismo nič dobili! Stradati smo nnrali na duši in telesu. Sedaj pa je konec našemu molčanja. V nedeljo bomo široko odprli usta in glasno zakričali: Dajte nam naših pravic! Ptujski okraj. p Sv. Marjeta na Dr. poljn. Za poštno upraviteljico na naši novoustanovljeni pošti je imenovana gdč. Karolina Farčnik, dosedaj v Št. Vidu v Janski dolini na Koroškem. p Umrl je v Gradcu dne 1. t. m. deželno-sodni nadsvetnik v p. Lovrenc R a t e k, rojen 1. 1830 v Pacinjah pri Ptuju. p Hudourje. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. nam piše somišljenik: Pričakoval sem, da kdo drugi opiše nesrečo, ki nas je ^zadela dne 17. avgasta ob 4. uri popoldne; ker pa ni, javljam, da smo imeli silen vihar, grozen naliv in hudo točo. Najbolj, prizadeti so kraji: Gradišak, Jaršinci, Jaršinski vrh, Prepošak, Gomila, Vadal, Šlakar, Revenjak, Bot-kovci, Lišnjakovec, Oblačak, Lipovec, Saknšak in Senčak. Grozdje uničeno, jabolka obtolčene gnjijejo, up na dobro leto proč, kronic ne bo. — Predstavil se nam je „Mladoslo venec", pa se nam nič ni kaj prikupil; tega naj Ljubljančani le za se obdržijo, mi ga ne maramo. Ljutomerski okraj. 1 Predsedništvu dirkalskega drnštva v Ljutomeru! Bili so pri nas časi, ko 10 mogečne Irobojnice od daleč kazale značaj in narodnost ljudstva in ozemlja, na kojega sredini se vrše naše dirke. Ta navada — oziroma dolžnost — je zginila ko-nečno. Prišli so „odločni" naši ljutomerski „Nemci" na tribnno, naša milo-krasna narodna boja jih je zbodla v oči — hajd — to se mora odstraniti! Godilo se je in godilo, dokler se ni zgodilo grozno, sramotno dejstvo, da si naši koreniti marskopoljski Slovecc', dika sploh vsega slovenskega kmetstva, niso upali s slovensko trobojnico na dan! To sra-motio strašljivost smo opažali dirko za dirko! Pride narodnjak, ki zaropota v kakem listn o teh neču-veaih razmerah. Posledica: pri prihodnji dirki je pozdravljala veselo kot nekdaj veličastno se vijoča trobojnica prišlece. Haló — taka krivica Nemcem!! „Slowenischer Uebermut" (slovenska predrznost) je bil napis a vod ne ga članka v „Tagespošti", češ, darila v denarju so bila izključno nemški denar 1 (Seveda, a odkod ga dobe Nemci; morda iz Afrike 1) S puhlimi besedami obsoja to početje prirediteljev, to žaljenje nemških udeležencev. In sedaj pride značilno dejanje naših vrlih, narodnih — recimo „mero-dajnih" — Slovencev! Pri jesenski dirki si niso več upali pokazati svoje narodnosti, niso si namreč upali „žahti" Nemcev in nemčurjevl Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti! 1 Radeckijev veteran umrl. Na Krapju je umrl dne 27. m. m. kmet Janez Cimerman v visoki starosti. Bil je Radeckijev veteran, udeležil se je 1. 1859. vojske, v kateri je bil odlikovan z me-dajlo za hrabrost. Rajni je bil naroden in krščanski mož. Mnogo let je vzorno kmetoval na svojem velikem posestvu. Vrlema moža bodi žemljica lahka! 1 Častnim udom je imunovalo bralno društvo pri Sv. Jariju ob Šžavnici v odborovi seji dne 16. julija velerodnega gospoda Franca Hrašovec, c. kr. okr. sodnika v p. v Graden. Odbor mu k njegovi petinosemdesetletnici kliče: tía na mnoga leta! Slovenj egraški okraj. s Političen shod v Šmartnu pri Slovenj-gradcu priredi slov. kat. polit, društvo prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne (in ne 9. novembra kakor je bilo zadnjič pomotoma naznanjeno) v gostilni g. Kaca. Poročal bo državni poslanec Robič. Volilci, pridite V obilnem številu! s Št. Ilj pod Turjakom. Potrebno, dolgo za-željeno in pričakovano „Br;Jno društvo" se bo ustanovilo 8. sept. na Marijin praznik po večernitiah. K obilni udeležbi in pristopu ste uljudno vabljeni možje in mladeniči. Pripravljalni odbor. s Bralno društvo v Št. Ilju pri Velenju. Ob obletnici ustanovitve. Sprožila se je marsikatera ideja, šli smo v boj zs, marsikatero zadevo, a žali-bog se nam je redko kedaj posrečilo pridobiti širše sloje naroda za nase težnje. Ta pojav je gotovo jeden izmed mnogih vzrokov, da se v mnogih krajih ae dela toliko, ko nokd&j, na narodnem polju in da se tupatam naše narodne razmere poslabšujejo. S strahom in negotovostjo se oziramo v bodočnost; mnogi pa ne opazijo onega tihega, krepko se raz- njajtčega gibanja znnaj med prostim ljudstvom, catercga namen je potom izobrazbe vcepiti sloven-ikemn ljndstvn narodno čustvo in narodni ponos :er ustvariti samozavesten in za narodne težnje ^sprejemljiv narod. To delo vršijo naša bralna ali zobraževalna društva in dolžncst izobražencev je, ie podcenjevati tega dela, ne brezdelno stati ob strani, ampak z vsemi s:edstvi pospeševati stremljenja voditeljev tega gibanja, od k&te ega pričakujemo znatno zboljšanje našega p. aje čez 30 oseb bolnih na tej bolezni, c Pou rejen 20 kronski bankovec je bil v celjski trgovini. Prošnja šolskih sester — za zasebno deklisku culo v Celju. Ker Slovenci mesta Celje in celjske o«.. dosedaj niso dobili javne de- kliške šole, pri le njih deklice obiskovati zasebno 6 razredno šolo p m H sester, katero vzdržuje „Kat. podporno društvo Celju". Ker pa je šolsko poslopje za sedanje ra mere zelo premajhno in se je bilo bati, d'» bi sa vs!nd pomanjkanja prostora moriti nekaterim učenkam odreči obisk imenovane šole, sklenilo je „Kat. podporno društvo" povišati šolsko poslopje ¿a jedao nadstropje. A društvu primanjkuje gmotnih sredstev. Vzdrževanje šole samo stane že mnogo, a sedaj še bo imelo društvo veliko stroškov vsled razširjanja šolskega poslopja. Zato pa se bodo v prihodnjih dneh zglasile šolske sestre pri dobrotnikih šolske mladine ter jih prosile za majhno podporo. Naj bi našle povBod odprte roke, ker se vsak dar porabi v blagor naša šolske mladine, ki bi bila sicer pri žalostnih šolskih razmerah v Celju izročena potnjčevanju. Kdor pa bi rad svojevoljno poslal kak prispevek, naj ga pošlje na blagajnika „Kat. podp. društva" č. g. Ivana Gorišek, vikarja v Cilju. c Dobrna pri Celju. Dne 26. avgusta je priredilo naše „Bralno društvo" kaj prijetno veselico, katera je privabila mnogoštevilno občinstvo iz raznih krajev na Dobrno. Posebno je bilo tokrat opaziti goste iz Novecerkve, Frankolovega, Št. Janža na Peči, Ponkve in tudi več odličnih topličarjev. Z~eati so nam ostali, kakor vedno, Šmarčani in Št. Iljani. Gospod predsednik se je spominjal pri pozdravu slov. kat. shoda v Ljubljani, kamor je poslalo društvo svoje zastopnike z društveno zastavo. Omenja tudi prireditve znanega društva „Siidmark", ki je isti dan imelo neko klaverno zborovanje pri Oroslu na D >brni, ki pa nikakor ni motilo slovenske slavnosti. Pevski zbor šmartinski je izvršil svojo nalogo izvrstno, kakor je pač pričakovati pod tako izbornim vodstvom. Žal je tudi zato burnega odobravanja. Šaljiva igra „Nova zastava" ali „Razdrta ženitev" je vzbujala mnogo prisrčnega smeha. Igralke so 8e na tudi potrudile, da so rešile dobro svoje uloge. Igra pa ni samo šaljiva, ampak ima tudi resen nank. Prosta zabava pri Korenu je bila slo vensko-vesela. Govorili so različni govorniki, med drugimi gg. župan Krofelič in Žagar iz Št. Janža ter mladenič Vrdey iz Št. Iija. Slišala se je tudi marsikatera vesela pesmica iz mladih slovenskih grl. Da je cela stvar res uspala, priča nam lahko izrek topličarjev, ki so izjavili, da na tako zabavo gredo vsako nedeljo, če bi bila. Dobrna, vedno naprej! c Ponikva. V Gradcu je umrla po operaciji soproga veleposestnika Franca Podgoršek. Bila je rojena Zdolsekova iz Okroga. N. v m. p.! c Premog bo podražila trboveljska premo-govska družba. Ves dobiček bo seveda pri tem zopet tekel v žepe akcijonarjev, delavci ne bodo nič čutili o tem. c Politično zborovanje preloženo. Z ozirom na veseličo, katero priredi požarna bramba v Mozirji na praznik dne 8. t. m. — se politično zborovanje, ki se je za ta dan sklicalo k Sv. Frančišku preloži na nedeljo 9. t. m. po večernicah ob 3. uri k Sv. Frančišku pri Gornjem gradu. Ob enem se pa politično zborovanje, ki je bilo za 9. t. m. objavljeno v Kapli pri Vranskem, preloži la nedeljo 16. t. m. cb 4. uri v Kapli v prostorih požarne brambe. Za zborovanje v Mozirji se bo določil poBeben dan. c Iz zgornje Savinjske doline. Pri nas kroži zla govorica, 1. da si je dalo vodstvo požarne brambe v Mozirju naročiti vstopnice za slavcost blagoslovljenja društvene zastave dne 8. kimovca t. 1. pri neki taji tvrdki v nemškem Lincu, 2. da so te vstopnice pol slovenske pol nemške. Prosimo, naj se naroče takoj samoslovenske ter nam naj vodBtvo pred otvoritvijo slavnosti zadevo pojasni. Slovensko ljudstvo bode pri tem uvaževalo sledeča načela: 1. vsako društvo na Slovenskem, katerega si bodi imena, se mora vjemati z načeli in z individualnostjo slovenskega naroda. Ker naš narod nima dveh jezikov, temveč samo jednega in sicer slovenskega, mora vsako društvo, ki je naše in ki v resnici ni proti nam, imeti pravila, povelje, tiskovine, znamenja, vsporede, vabila, vstopnice itd. itd. vedno samo v slovenskem jeziku. 2. Slovensko društvo, ki rabi dva jezika, greši zoper svojo narodnost, ker hoče s tem javnosti po krivici kazati, da tu niso samo Slovenci gospodarji, temveč tudi Nemci. V Mozirju je samo jedec pravi Nemec. Nemškutarji niso Nemci. Opravičevanje, da bo se dale vstopnice zaradi letovičarjev Nemcev tudi po nemško izdelati, ne drži; kajti ob zadnji sijajno uspeli Sokolski slavnosti so se rabile samo slovenske vstopnice in vendar bo se je ndeležili tudi vsi letovičarji Nemci. Sokoli so jih sprejeli z radostjo kot dobrodošle goste, ki zaslužijo naše spoštovanje ter ne zahtevajo našega ponižanja. Nemci bi gotovo Sokole na tihem zaničevali, če bi bili jim na ljubo imeli tudi nemške vstopnica. Slovenec v dvojni obleki, v slovenski in nemški, bb jim mora zdeti smešna spaka. Nemci ne izdavajo niti v svojih krajih in še celo med nami ne slovenskih vstopnic. 3. Dvojezične vstopnice nasprotujejo narodni dolžnosti, da mora vsako društvo izvrševati ne samo svoj poklic temveč tudi delati na to, da si slovenski jezik pridobi povsod v javnosti vedno več veljave in časti. 4. Naročevanje vstopnic pri tujih tvrdkah je toliko večji prestopek načela »Svoji k svojim", kolikor več imamo na Slovenskem tvrdk, ki so sposobne taka naročila jednako dobro izvršiti. 3icer pa izvrši vsaka tvrdka delo tako, kakor se ji je bilo naročilo. Izgovor, da bi bila tvrdka po pomoti izdelala dvojezične vstopnice, toži naročnika. Ako bi bo pa vkljub temu izdajale vendar dvojezične vstopnice, vrnimo jih požarni hrambi na licu mesta ter pojdimo domov. Kjer se odpirajo nimskutariji duri, tam ni mesta za zavednega Slovenca. — Več zavednih Savinjčanov. Brežiški okraj. b Sromlje. Letina je pri nas dobra, žito smo v redu brez nevarnosti spravili, koruza kaša izborno, ali še najboljšega obetajo naše plodonosne vinske gorice. Grozdje se lepo razvija, ako ne bode nobene nevarnosti, se nam obetaizborna trgatev. Nekaj pa moram obžalovati, da se nahaja v naši fari mnogo „Štajercijancev". Vzajemno združeni delujmo na to, da se ta list med nami preveč- ne razkorači i« razvija. b Planina. Nič veselega nimamo poročati. Toča je precej oklestila koruzo, ajdo itd. Drugo zlo, ki nas stalno tlači, pa je veliko število štajercijancev in liberalcev, kar se je posebno pri zadnjih volitvah za dež:lni zbor jasno pokazalo, ko je cela garda nastopila pod komando g. Bohinca. b Pišece. Z istim zanimanjem, kakor drnga leta, pričakovalo se je tudi letos napovedane igre. Bralno društvo je priredilo dne 26. septembra F. S. Finžgarjevo narodno igro: „Divji lovec". Nam že dobro znani diletanti igrali so letos svoje uloge tako izvrstno, kakor prejšnja leta. Želimo si kmalu jed-nake zabave. Bralnemu društvu kličemo: „Pogum in tako naprej! Narodno gospodarstvi. Letošnja letina hmelja je na Češkem zelo slaba. Piše se, da bodo tam pridelali tričetrt milijonov met. stot. manj, kakor druga leta. V Savinjski dolini je pa letina precej povoljna, zato je npati, da bomo mi Savinjčani imeli pri hmelju lepe dohodke. Za Savinjski hmel ponujajo dosedaj 120 K za 50 klg, kar pa hmeljarji nočejo sprejeti. Zadružna zveza v Ljubljani je imela mi-noli mesec svoj občni zbor. Iz poročila, katerega prinesemo v izvlečku, je razvidno, kako plodonosno in krepko deluje „Zveza". V „Zadružni zvezi" je 321 zadrug, in sicer 158 rajfajznovk (na Kranjskem 100, n» Štajerskem 12, na Koro-' škem 2, na Goriškem 2, v Istri 27, v Trstu in okolici 3, v Dalmaciji 12) in 16 drugih posojilnic, 46 konsumnih društev, ki tudi prodajaj o pridelke, 15 strogo kmetijskih društev, 24 samo konsumnih drnštev, 40 mlekarn, 6 vinorejskih zadrug in nekaj drugih n.pr. zeljarske, sadjarske, živino- rejske, ena tiskarska, dve Btavbinski, železnoobrtna, mizarska, sodarska,soda-vična,čevljarsko-8irovinska,mlinar8ka, oljarska, klesarska zadrega. Te zadruge se razdele po deželah tako, da jih ima Kranjska 189, Istra 65, Štajerska 30, Dalmacija 20, Goriška 9, Trst z okolico 5, Koroška 3. Naloga „Zadružne zveze" je skupno varstvo slojev. Lansko leto je „Zadružna zveza" rešila čez 10.000 spisov najrazličnejše vsebine, zlasti je zastopala zadruge pri oblastih in često tudi proti oblastim, zlasti finančnim. Dosegla je, da se cdslej neposrednje pristojbine plačujejo enkrat na leto po zvezi, kar je velika olajšava, dalje, da se rentni davek plačnje enkrat na leto koicem julija. Sodišča so delala zadrugam težave pri registraciji, „Zpdružna zveza" je vložila pet rekurzov in je s 4 prodrla, gotovo dober uspeh. Nekatere razsodbe, ki jih je povzročila „Zadružna zveza", so velike važnosti, n. pr. da se sme drugi občni zbor vršiti čez pol ure, ako je prvi bil nc-k pčen, da smejo imeti zadruge tudi majhne deleže, dalje deleže več vrst, da se morejo tudi rev-nejs1 udeležiti zadružništva. V davčnih stvareh je „Zadružna zveza" vložila okoli 200 pritožb in s štirimi petinami je uspela. Jako važen posel „Zadružne zveze" je denarna izmenjava in promet zadrug. Promet pri „Zvezi" je znašal 32 milijonov kron. Zadruge pri zvezi nalagajo svoje od-višne novce in dobivajo kredit. „Zadružna zveza" je ickoj vsako vlogo zaobrestovala in vsako izplačilo takoj izvršila brez odpovednega roka, cd dne do dne. Dnevnik izkazuje čez 9000 postavk. Zanimive so številke, ki govore o delovanju posameznih zadrug, katerih po vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Vse zadruge „Zadružne zveze" sknpai so združevale 1. 1905 že 65 209 članov z 2,098.161 K 56 v deležev. Skupni promet je znašal 169,513.845 K11 ▼, čisti dobiček 381.649 K 56 v, vse izgube približno 10.000 kron. Beservnega zakada imajo članice „Zadružne zveze" 1,246.872 K 25 v. Te številke — morajo imponirati nam, pa tndi nasprotnikom, ker v njih je najlepši dokaz za koristi zadružnega gibanja. Lansko leto je „Zadružna zveza" revidirala 170 zadrug, kar je vzelo 363 dni. Najnovejše novice. Političen shod v Spuhlji niže Ptuja. V nedeljo dne 9. sept. t. 1. bode ob 3. uri popoldne v Spuhli niže Ptuja v prostorih g. Mih. Brenčič političen in gospodarski shod. Govorila bodeta poslanca dr. Ploj in dr. Jurtela. f Jurij Vtičar. Dne 5. sept. ob 3. uri zjutraj je umrl č. g. Jurij Vtičar, župnik v Prevorju, kjer je služboval 22 let. Bojen je bil 1. 1849 v Ormožu. Pigreb bo v petek ob 10. dop. B. i. p.l Društvena naznanila. Veselico v Maribora priredi Bralno in pevsko društvo Maribor in Pripravljalni odbor mariborskega sokola dne 16. t. m v Narodnem domu v Mariboru. Začetek ob 8. uri pop. Legijonarji v Ljutomeru. Čitalnica v Ljutomeru priredi v soboto 8. septembra v Kukovčevi dvorani veliko narodno igro v 4 dejanjih: „Legijonarje". Nastopijo priznani diletantje, ki so lansko leto z velikim vspehom vprizorili „Desetega brata". Igra je predigra „Rokovnjafcem" in vsebuje mnogo resnih in veselih prizorov. Mnogo smeha bo povzročil posebno Boštjan Jež, vojaški in civilni krojač, ki ga bo kaj dobro pogodil lanski Krjavelj. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Natančneje je razvideti iz lepakov. — Odbor. Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptaju priredi v nedeljo 9. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni g. J. Gregorca na Grajeni svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru pa je prosta zabava s šalo-igrami in kazanjem slik slovenske domovine. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno — odbor. Moškanjci. V soboto 8. t. m. priredi dijaški tamburaški in pevski zbor koncert v notranjih prostorih gostilne Sok. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabijo prireditelji. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Kat. slov. izob. društvo pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 9. septembra t. 1. veselico v prostorih g. Franca Horvat z gledališko predstavo „Županova Micika", s petjem, slavnostnim govorom, ki ga govori iz prijaznosti g. dr. Fran Ilešič, itd. Po vzporedu prosta zabava s petjem, srečolovom, šaljivo pošto, konfetiji itd Med vzporedom in pri prosti zabavi »vira slavni tamburaški zbor h Ptuja. Začetek točno ob 8. uri popoldne. Obilne udeležbe prosi — odbor. Sv. Jnrij ob Ščavnici. Naznanjeni nedostatki v kkazu darov za družbo sv. Cirila in Metoda se bodo v najkrajšem času objavili. Gasilno društvo v Ujaševcih priredi v nedeljo dne 9. septembra t. 1. v gostilni g. Fran Jureša v Borecih tombolo. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Ivanjci. V soboto dne 8. t. m. popoldne ob štirih priredi negovsko bralno društvo v Lasbaherjevi uti v Ivanjcih veselico. Uprizorila se bo igra „Dr. Vseznal in njegov Bluga Štipko Tiček". Med prvim in drugim dejanjem kakor pri prosti zabavi bodo svirali tamburaši. Veselica obeta dobro uspeti, ker so obljubili tudi jnrjevški pevci. Sedež 50 v, stojišče 20 v. Občni zbor „Katoliškegk podpornega draštva v Celju" se vrši v nedeljo 9. t. m. ob pol 9. uri predpoldne v opatiji z običajnim vzporedom. Ker vzdržuje društvo jedino slovensko dekliško šolo za mesto Celje in okolico in je zato velikega pomena, vabi vse cenjene g. ude k obilni udeležbi odbor. Št. Pavel pri Prebolda. V nedeljo dne 9. t. m. se vrši na vrtu g. A. Marinca v Dolenjivasi koncert šentpaveljske godbe in možkega zbora z novim programom godbenih in pevskih točk. Šmartno ob Paki. Dne 16. septembra bo tukajšni pevski zbor obhajal 10 letnico svojega obstknka. Ob ti priliki se bo priredila veselica na vrtu g. Pirtovšeka. Natančnejši vzpored priobčimo prihodnjič. Prosimo sosedna društva, da na ta dan v obližju ne narejajo kakšnih prireditev. Prosimo vse pevske zbore in prijatelje petja, da naB ta dan gotovo raz-vesele z mnogobrojnim obiskom in nas b tem navdušijo za nadaljno delovanje v korist slovenske pesmi. Prostovoljna požarna bramba v Mozirja priredi ob priliki blagoslovljenja društvene zastave na dan 7. in 8. sept. t. 1. slavnost v večjem obsegu in sicer: Dne 7. septembra zvečer bakljada, podoknica kumici in potem koncert v hotelu „pri pošti". Dne 8. septembra: 1. zjutraj budnica; 2. ob 1. uri popoldne sprejem društev iz gornje Savinjske doline pri gostilni Puncer; ob pol 2. uri popoldne sprejem društev iz spodnje Savinjske doline pri gostilni Hocke v LJubiji; pozdrav skupnih društev in potem obhod po trgu; 8. ob 8. uri popoldne slovesno blagoslovljenje zastave, nagovor in dekla -macije: 4. odhod na slavnostni prostor. Na slavnostnem prostoru : 1. koncert šoštanjske narodne godbe in raznih pevskih društev; 2. srečolov; 8. prosta zabava. Vstopnina na slavnostni prostor za neude 50 vin.; društveniki so vstopnine prosti. Vsa društva, kakor tudi prijatelji brambovstva se k tej izvanredni slavnost najuljudneje vabijo. Posebna vabila razven lepakov se ne bodo razpošiljala. Odbor. Listnica uredništva. Šalovci, Kozje, Št. Lenart: Prihodnjič I — Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Ne žalimo sedaj več! Mogoče to dobro upliva 1 — G. župnik Govedič; Šoštanj: Popravek nima postavne oblike. Sicer pa potrjujemo, da ste Vi odklonili odborniško mesto v I. razreda, katero pa bi bilo vkljub temu tudi razveljavljeno. — Cejje: Mogoče priobčimo, ko bodo Kosijeva pisma vsa objavljena. Pozdravljeni. Zahvala Prostovoljno gasilno društvo križevsko pri Ljutomeru se tem potom prav prisrčno zahvaljuje za podporni dar 4 krone gosp. Matiju Bežan, c. kr. bilježniku v Maren-bergu. Bog plati! — Anton Vrabl, načelnik. Tržne cene v Mariboru od 25. avgusta do 1. septembra 1906. od cLo Živila 100 kg K h K h 15 20 _ ri....... 14 — — — ječam..... 15 — — — 15 — — — 16 — — — 18 — — — 16 — — — 4 — — — 5 60 — — 1 kg — 80 — — — 52 — — Uča...... — 92 — — ■ — 7 — — — 40 — — «urovo maslo 2 — — — 2 60 — — ipeh, svež .... 1 60 — — zelje, kislo .... — — — — rapa, kisla .... — — — — mleko .... 1 lit. — 20 — —1 imatana, sladka . . — 72 — — „ kisla . . . — 80 — — 100 glav — — — — 1 kom. — 7 — — Loterijske številke. Dne 1. septembra. Line .... 56, 61, 34, 44, 60. Trst .... 85 63, 90, 73, 37. II Vsaka beseda stane 2 yin. Najmanja objava 45 vin. ALA OZNANILA • • • • • Vaaha heteda itane Vaaka beseda stane 2 vin. Vačkratna objava po dogovora. fTT! rrurrr^^g^^s s eBjrLi.TT.-nni.piTia m Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjatt znamka za odgovor. Sprejme se takoj moten učenec za kovaški obrt in učenje v podkovanju pri Vincetu Bezjak, kovaču v Vurbergu pri Ptuju. [612 1 Pošten fant, krščanskih starišev se takoj sprejme v uk pri Ivanu Vrečko, čevljarski mojster v Podčetrtku, Štaj _ 522 1 ____ Gostilna z 4 orali zemlje se od 15. septembra da v najem. L Mejak, Slov. Bistrica. 628 1 Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozaijem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 1—12 Viničarja z več ljudmi sprejme Rihard Ogrizek, Leiteršperg pri Mariboru. Plača dobra. 525 1 Dve deklici, ki obiskujeta meščansko ali gospodinjsko šolo ali učiteljišče sprejme na hrano in stanovanje krščanska rodbina. Naslov J. P. Bad-gasse 11, pritličje, levo, Maribor. 516 1 Učenca v trgovino z manufak- tnrmin bl-gom in perilom sprejme Vezj&k v Mariboru. Dobi hrano in stanovanje. 516 1 Gostilna v nsjem se da v Lem- bahu pri Mariboru pod ugodnimi pogoji. Vpraša se v uprav, lista. 545 1 Učenec, vešč obeh deželnih jezikov se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Jos. Sorko, trgovec v Ptuju (Breg). 648 1 Hiša se proda po zelo nizki ceni z dobro najemnino in lepim vrtom tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru. Naslov pri upravništvu. 527 4 V najem želim vzeti poslopje, primerno za trgovino, v dobrem stanju pri farni cerkvi. Naznanila naj se pošljejo na upravništvo lista. 581 1 Spretna kuharica, kije vajena vsakega gospodarstva, želi vstopiti v kako žnpnišče s 1. oktobrom, Studenci pri Maribora, Schoschteritschgasse 4. 547 2 Dva učenca z dobrim šolskim spričevalom, iz poštene hiše, se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom Josipa Krulc, Mar. Gorica, Pošta Savski Marof iHrvatsko). 5'2 2 10 odstotkov popusta dovoli na naročila s Štajerskega in Kranjskega v korist dijaški kuhinji v Mariboru oziroma v Ljubljani „Delavnica umetnih cerkvenih del Konrad Skaza, St. Ulrich GroJeu, Tirol". Ceniki, foto graflje, načrti in spričevala se pošljejo na zahtevo s povratno pošto. 4sl 6 Staro ieleao, baker, mesink. svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, F18ssergasse št. 6. 809 1—19 Otvoritev trgovine. Uljudno naznanjam cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice, da sem otvoril v Mariboru Glavni trg št. 19 trgovino z mešanim blagom. Ker sem kupil po ugodni ceni jako lepo in trpežno blago, sem v Btanu, vse blago prodnati po zelo nizki ceni. Za obilni obisk prosi s spoštovanjem Ant. Strableg pri „Angelju" Maribor, Glavni trg 19. 555 8—2 Mlad trg. pomočnik, dobro izvežban v mešani trgovini, želi svojo službo premeniti s 15. septembrom. Naslov pri upravništvu lista. 580 1 Pridnega in izurjenega po-magača, kateri ima veselje do dela, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovivesi, pošta Hoče-Slivnica. 651 8-2 Sluiha organista In oerkov-nika pri M. v Puščavi je razpisana do 20. sept. 564 2 Nova hiša, s 5 stanovanji, z lepo njivo, vse v dobrem stanu, je za nizko ceno na prodaj. Več se izve pri posestniku v Gornjih Poberžah, Damm-gasse 219. Maribor. 558 3-2 i---— Krojaški pomočnik, kateri zna boljša dela in p» tudi za sejem, se takoj sprejme pri Janezu Partlič, krojaški mojster v Studencih št. 49 pri Mariboru. 652 3—2 Dijaki se srejmejo na stanovanje in dobro hrano pri slovenski družini brez otrok. Naslov: Urša Guser, Maribor, Tegetthi ffova ulica 89 (na dvorišču.) 662 8 VI ničar s štirimi delavskimi močmi, dva moška in dve ženski, ki se razumejo na amerikanske trte, se sprejme za 1. novembra v Lembahu. Vpraša | se naj pri dr. Schimm v Mariboru, KaiBerstr. 8. 568 2 Želim Žagarja, leto in zimo dovolj dela, prosto stanovanje, plača po dogovoru. Jakob Kolar v Gornji Hoči pri Mariboru. 559 1 Kdor hoče kupiti po ceni kako hišo z gostilno ali posestvo brez gostilne, v mestu ali na deželi, naj kar podpisanemu piše in znamko priloži. Cene so od 2800 do 7500 gld. Jožef Verdnik v Slov. Bistrici. 566 1 Hiša se proda po nizki ceni s 6 stanovanji, velik hlev za 8 goved, svinjski hlevi, svinjska kuhinja, klet, vrt, četrt orala njive, studenec, mesečna najemnina 49 K, v Studencih pri Mariboru. Več pove Fracc Cerič, posestnik v Studencih, Lembaška cesta 71. 573 5 Za samo 1000 gld. naplačila se proda lepo 8 oralov veliko posestvo z hišo, viničarijo, gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, z opeko krito, velik sadonosnik, krme za šest krav, poldrugi oral amerikanskih nasadov, 45 minut iz Maribora, za nizko ceno 7500 gld. Ostalo se plača v obrokih. Natančneje se izve pod: M. B. | Maribor, poste restante. 661 8 Enonadstropna hiša z gospod. poslopjem, na Šp. Štajerskem, blizu cerkve, posebno sposobne za penzijo-nista, dva vrta za zelenjavo in sadonosnik, se po ceni proda. Kje, pove upravništvo. 576 3 Enonadstropna hiša z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem mesta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo. 677 1- lekllca, šestnajst ali sedemnajst :t stara, se vzame za svojo, ker ni-iamo svojih otrok. Naslov pri npr. 567 1 tali dijaki iz poštene hiše se prejmejo na stanovanje in hrano pri Mariji Kamer v Mariboru, Koroška lica 41, pritličje na levo. 5 71 2 llia s 5 stanovanji, branjarija z lagom, vrt, svinjski hlevi, svinjska :uhinja, se po nizki ceni proda v itudencih pri Mariboru. Več pove po-Bstnik Franc flerič v Studencih, Lem-aška cesta 71. 572 5 lijaki se sprejmejo na hrano pri iošteni slovenski rodbini, zelo dobra irana, zračna soba, strogo nadzorstvo, r bližini vseh šol. Naslov pove npr. 574 2 Gostilna, dobro idoča, z mesarijo n 17 oralov travnikov, se proda ali la v najem pri Sv. Marjeti v Slov. ;or. Vpraša se naj F. Wagrandl, Vlaribor. 576 3 Dva mala dijaka iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano pod strogim nadzorstvom v Schmiderer-jasse 9, Maribor. 2 Za krojače In iivllje priporočam vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenah. Pojasnila daje pismeno ali ustmeno Ivan Keček, krojaški mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu. 5 Pritlična hlia za 5 strank, dvorišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj branjarija, lepi lokali za eventualno povečanje ali pa za gostilno, se po ceni proda. Prodajalca pove upravn. 579 1- Neoienjen šafar, ki se razume na vsa vinogradniška dela, in ima dobra spričevala, zmožen slovenščine in nemščine, se stalno sprejme. Ponube pod „Schaffer 101, Annoncen-Expedition Kienreich, Graz". 539 1 Hiša na periferiji mesta Maribor, kjer je že gostilna z vsemi potrebnimi prostori, tudi mesnica, ledenica, ki se da lahko v najem pivovarni, nekaj malih stanovanj, zraven še stavbišče, 10 let davka prosta, ob državni in okrajni cesti, lepa lega za pnhodnjost, se proda. Kdo, pove uprav. 578 1 Učenca sprejme Anton Koren, čevljarski mojster v Mariboru, Miihlgasse št. 7. 575 1 Sadje kupuje : jabolka, hruške, slive in tudi druge vrste sadja se kupuje po najboljši ceni Maribor, Apotheker-gasse 7. 578 2 Dve mali poaeetvi v bližini Maribora se takoj po ceni prodata. Ponudbe „Postfach 72 Maribor". 579 2 Izjava. Jaz podpisana Katarina Lov-renčič, posestniea iz Zgornje Senarske št. 13, obžalujem, d« sem dejala, da je gospod Franc Schütz, posestnik iz Sv. Trojice svoja poslopja v Zg. Senarski sam zažgal, ker sem to govoriia v razburjenosti in nepremišlje nosti. Št. Lenart, dne 81. avg. 1906. Katarina Lovrenčič. Peter Jagodic pozlatarski in slikarski mojster y Celju, Gosposke ulice št. 4 ponižno priporoča vsem častitim župnijskim predstojnistvom in duhovščini kakor tudi občinskim uradom svojo prvo slovensko umetno delavnico v Sp. Stajerju in zelo bogato zalogo cerkvene in hišne umetnosti, altarje, prižnice, tabernakelne, božjih podob (kipov), svetnikov, slik, od najmanjših do največjih, od 25 v do 200 K. Okvirje po najnižji ceni, kakor tudi križce. Ponovljenje in predelovanje starih altarjev itd, umetno in mano zmožno po ruskih cenah. — Proračuni in načrti zastonj Za mnogobrojna naročila se priporoča 3 UP. Tagodač. Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje pri krščanski rodbini, kjer so dijaki pod strogim nadz* r-stvom Lična in snažna sobi. Vprašati se naj blagovoli v ured metvu „Slov. Gosp." 563 2 = Dobro idoča == gostilna se da v najem zraven je tudi lahko trgovina z mešanim blagom, poleg okrajne ceste, pri farni cerkvi. Iztoči se lahko na leto 20—25 polovnja-kov vina, tokle pa tudi 10 dt 15 polovnjakov. Več se izve pri Posojilnici pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 570 2 Načelstvo. Vinograd z lepim sadonosnikom se po ceni proda v Rinčetovi grabi, pol ure od trga Ljutomer. — Vpraša se naj v Mariboru. Schillerstrasse 16. 568 2—i sNova godba. Požarna bramba pri Sv. Martinu ob Pafci si je usta aovila svojo godbo, broječo 8 do 10 mož (sami domačini) Ker je ta godba izvrstna in od c. kr okrajnega glavarstva potrjena, se priporoma VBem gasilnim in drugim slovenskim društvom. Naročuje se ustmeno ali pismeno pri Josipu Mihelec, gostilni ■arju p ;šta Rečica ob Paki. Kilne pase primerne za vsako = kilo = z peresom ali brez tega, :: iivotne pase :-m (trebušne obveze) pokončne držaje, podlage za ploske noge, apa-.*. rate za životna skrivljenja in umetne ude .*. izdelnje ceno in izvrstno vsled dolgoletne prakse bandažist 123 9—9 Franc Podgoršek, ===== Maribor, Burggasse 7. == 434 8 Tovarniška zaloga kmetijskih strojev Konrad Prosch v Mariboru, Vlktrlnghofgasse priporoča - svoje nove Izboljšane - gepelje, mlatinice lM; rezalnice £ k™ trijerje, sekalnice * Slo = Za vse seJ&mSi! oenlke na zahtevo zastonj j Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Ali že veste? škapulirji svetega Duha, Srca Jezusovega, Brezmadežnega Spočetja, Kar-, melske Matere božje. ——, Po nizki ceni jih pr^duji : trgovina Cirilove tiskarne, Maribor, koroška cesta 5. Tamkaj se dobijo tudi: podobice, rožni venci in vsakovrstne svetinje k svojim u Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .*. edino hrvatsko varovalno zadrugo .'. „CROATIA pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ====== Zagreba —— Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .*. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. .*. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 718 Štajerske in Koroške. 51—46 Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorijo v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani '. •I >•1 w Želodčne kapljice (z zaščitnim znakom sv. Marka.) 500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice^ prej Markove kaprice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra njen je trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- nost, bledioa, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posle-dloa slabe prebave in vsled tega tudislabe" tvo-rltve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje aa ter pomanjkanju tek» ZAKONITO ZAJAMČENO. -. Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic. ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile moja hf?* <5 ^o'gn letne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krojni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito polagale moji soprogi «roti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, pose s ti ik na Dunaju WiedLner Hauptstr. Želodčne kapljice se pošiljajo: I duoat (12 ateklenic) po 4-— K. 3 ducate (36 ateklenlo) po II'— K. 5 ducatov (60 ateklenlo) I7-— K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 853 15-20 Trg sv. Marka št 68, poleg oerkve sv. Marka. •I*1 »I« Vsem cenjenim knpovalcem priporoča se nova in najcenejša trgovina z modnim, suknenim, volnenim in platnenim blagom kakor tudi z raznimi oblekami za dečke in §o§po(le Grajski trg 2 IH. E. Šep©Cf Maribor, Burgplatz 2 Pozor! (v lastni kisi) K bližajočemu mrzlemu času priporočajo se posebne novosti zimskih izdelkov za vsakovrstna oblačila, tudi odeje in 579 12 koče, sukneni, volneni in stri kani robci, perje za blazine itd. Zahvala. Za obilne izraze prisrčnega sočutja med hudo boleznijo in povodom smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega brata, svaka, strica, prastrica, prečastitega gospoda mons. Lavrencija herg zlafomašnika, apost. protonotarja ad instar partic., inful. stolnega prosta, kn. šk. konzistorialnega svetovalca, odlikovan z zaslužnim križcem „pro Ecclesia et Pontífice", ravnatelja kn. šk. ordi- nariafske pisarne itd. prosimo vse, naj sprejmejo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno vsem tistim, ki so spremljali našega predragega rajnkega na zadnji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. * Maribor, dne 1. sept. 1906. Žalujoči ostali* Dr. Bergmann, Maribor je odpotoval do 15. septembra. Jožef Holarič mizarski mojster, Maribor Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absolvir n obiskovalec tečaj a mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju, se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in = prodajalne ===== ter vsako delo pri šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega izdelka. — Načrti in proračuni zastonj. 488 3 Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj Uhko vsakdo dobi tukaj tudi . vsakovrstne druge svetinje.-- Slovenci! Spominjajte se ob raznih prilikah naše dične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda! Karol Kociančičtomwm mJster Maribor, samo Seliilierstrasse 25 priporoča stoja -'81 2 kamnoseška in podobarska dela za cerkve in druge stavbe, zidanje žrfi. "^elilssi zaloga nagrobnih kamenov. ........ _ IVajnižje cene- ■ = II II II II II II Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje kupite pri meni najceneje. || |j || || |j o e N O > O > mmm »o e E o s. a o Zanesljivo najboljše poljedelske stroje kakor mlatilnice na roko in gepelj, čistilnice (pajke), slamoreznice, mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi 1-3 trgovina z železnino „Merkur" P. P.1AJDIČ, Celje Mnikfzasto* | Vlačne grablje = Posebno opozarjamo na omare za led, stroje za izdelovanje sladoleda in surovega masla, ter razno kuhinjsko opravo. ¡Z« kuhinjske posode iz čistega niBcIa priporočena! najuspešnejše poljedelsko orodje, s ena oseba lahko toliko nsredi, navadnimi šest ljudi O 3 &) S (D tt N & — © | || || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave || || || Priloga k štev. 36 „Slov. Gospodarja". GWD CA5) POZDRAV, govorjen od prevzv. gospoda knezoskofa dr. Mihaela Napotnik pri slavnostnem zborovanju tretjega katoliškega shoda v Ljubljani, v ponedeljek 37. avgusta 1906. (Priobčen po rokopisu.) Milostljiva in prečastita nadpastirja! Svetla gospoda kneza (Windischgratz)! Preblagorodni gospod predsednik! Mnogočislani zborovalci! iCdor vstopi v hišo aH družbo, mora pozdraviti to; in po pozdrava spoznajo zbrani došlega gosta, kakor tico po petju. Ko vstopim zdaj — in to že tretji krat, o dobro znamenje, omne trinum perfeetum, vse trojno je popolno, k tretjemu rado gre — ko vstopim in že stojim zdaj, pravim, med mnogoštevilno in prečislano družbo katoliških Slovencev in ker želim, da pomeni moj pozdrav več kakor navadno pozdravljenje, pozdravim vas z najstarejšim in najsvetejšim krščanskim rekom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! In zdaj me poznate, kdo da sem in kaj da hočem. Zdaj poznate moje mišljenje in hotenje, vse moje stremljenje, dejanje in nehanje. Zdaj veste, pokaj sem obhajal od 6. do 10. tekočega meseca sinodalni shod 235 ljubljenih svojih sodelavcev v vrtu in vinogradu škQfije Lavantinske in čemu sem prihitel na tretji slovenski katoliški shod. A zdaj poznam tudi jaz vas, ki ste glasno in jasno, ste zavedno in veselo odzdravili: Vekomaj. Amen. Zdaj poznamo skupni svoj program, vzajemno svoje hrepenenje in prizadevanje, Moj in vaš neprelwno vzvišeni program je Jezus Kristus. Moja in vaša vroča želja, moja in vaša krepka volja je slava Kristusova in lastna stalna blaženost. Ta vodilni svoj načrt smo posneli po angeljih, pojočih v sveti božični noči nad betlehemskimi livadami: Slava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji dobre volje! Na le-ta naš temeljni načrt se opira in ozira vse drugo. Saj ga ni bilo in ga ne bo, po katerem bi se reišili časno in večno: razen obljubljenega, željno pričakovanega in resnično pridoposlanega Mesija Jezusa Kristusa. Zato mora Kristus med nami živeti, kraljevati, gospodovati. V tem smislu in duhu smo se zbrali k slovesnemu pričevanju svojega vzora, svojega programa. Papež Pij X. priporočajo v svoji poslanici S u 1 a z i o n e cattolica z dne 11. junija 1905 katoliške shode, ki bi naj bili javne izpovedi katoliške vere ter napovedi božjega miru in blagoslova. Katoliški shodi bi naj bili pričevavci krščanske zavesti, vnetosti, navdušenosti. Kristus je imel tudi slovesen vhod v Jeruzalem, pa je ob času, ko je bilo največ ljudstva zbranega v Jeruzalemu, umrl na križu med mrknenjem solnca, med pokanjem skal, med odpiranjem grobov; je od mrtvih vstal ob naj- bolj prazničnih dnevih judovskih; in Sv. Duha je poslal apostolom med pišem in v podobi gorečih jezikov na binkoštni praznik, ko so bili Judje zbrani od vseh strani, tako, da je sv. Peter nemudoma sprejel še tisti dan tri tisoč vernikov v sveto Cerkev. V Kristusu zbrani zborovalci ! namenito, velevažno geslo je izdal razsvetljeni apostol sveta, ko je naročil dragim svojim Efeža-nom : àvaxs'faXatwaaoâ-at ta -avta sv T(]> Xpnxip, i n-s t au rare omnia in Christo, prenoviti, vse v Kristusu (Efež. 1, 10/, in sicer tako prenoviti in izpopolniti, da bo vse in v vsem Kristus (Kol. 3, 11), da bo on v vseh ljudeh upodobljen. (Gal. 4, 19). Oprt na to Pavlovo načelo, je duhoviti papež Leon XIII., neminljivega spomina, v svojih veko-vitih poslanicah naglašal, da je v naših viharnih in nevarnih časih najti rešitev samo le v povratu k božjemu Vzveličarju : „V tem je zapopadeno ozdravljenje zla", piše modri učenik v okrožnici Exeunte z dne 25. decembra 1888 klasiško kratko, „da se zasebno in javno povrnemo k Jezusu Kristusu in h krščanskemu življenju. In hoe posita malorum sanatio est, ut mutatis consiliis et privatim et publiée remigretur ad Iesum Christum christia-namque vivendi formam." In v glasoviti okrožnici Rerum novarum z dne 15. majnika 1891 opominja vesoljni učenik : „Declinare a Christo corruptio est, ad Christum redire sanatio. Kreniti ali odstopiti od Kristusa je poguba, h Kristusu se vrniti je otetba. " In sedanji srčno in srečno vladajoči papež Pij, po previdnosti božji X., so v svoji prvi težko pričakovani ker odločilni encikliki E s u p r e m i a p o-stolatus cathedra z dne 4. oktobra 1903 na-črtali svojo sveto in veličajno nalogo z apostolskim vodilom : instaurare omnia in Christo, ut in omnibus formetur Christus, vse obnoviti in popraviti v Kristusu, da bo v vseh upodobljen Kristus. Prav to je pač tudi ves namen in pomen tretjega slovenskega katoliškega shoda, ki presega po dušni žaroti udeležencev prvi in drugi shod, ki sicer tudi slujeta po izredni navdušenosti svojih obiskovalcev. Pričujoči katoliški shod želi in hoče, da se vse preobrazi v Kristusu, ki naj kraljuje v vseh razmerah domačega in naj vlada v vseh od-nošajih javnega -življenja. Zatorej urno in popolnoma nazaj k njemu, ki je pot, resnica in življenje (Jan. 14, 6), v vedi, katere najvišji cilj je spoznanje resnice; v umetnosti, katere najglavnejši smoter je razo- detje ali odkritje v e č n