Poštnina platana ¥ gotovini Cona Mn 1' | £BSK 'Vtiliilfia psavoiio v g Slovenski Stav. 56. V Ljubljani, četrtek 9. marca 1939. Leto IV Strašna usoda nemške šolske ladje in njene posadke Buenos Aires, 9. marca. Včeraj pred trinajstimi meseci, 8. februarja 1938 je iz Sidneya v Avstraliji odplula šolska jadrnica nemške trgovske mornarice »Admiral Karpffangerc, ki je nameravala pluti okrog Južne Amerike v Hamburg. Na krovu je bilo 70 kadetov iz mornariške akademije v Bremenu. Pri odhodu iz Sid-neya je jadrnico pozdravljala velika množica ljudi in ji sledila z očmi, dokler ni izginila na obzorju. Od tedaj ni nemške šolske ladje videl nihče več, nihče ni več dobil od nje glasu. Čez nekaj tednov so ee nemške pomorske oblasti začele vznemirjati in so alarmirale vse pomorske postaje v Tihem morju in ob obalah Južne Amerike. Argentinska vlada je nato poslala svojo oceansko ladjo »Bahia Blanca«:, ki je v nekaj mesecih podrobno raziskala vso južno argentinsko oba- lo do rta Horna in vse otoke na juž. koncu Amerike. Najti niso mogli niti najmanjšega eledu. Od nikoder tudi ni bilo sporočila, da bi bila kaka brezžična postaja ali kaka ladja ujela tudi najmanjšo vest s pogrešane šolske jadrnice. Ker ni iskanje prineslo nobenega uspeha, 60 se v Nemčiji sprijaznili z mislijo, da se je ladja potopila, in sicer najbrž kje v viharnih predelih okoli rta Horna. Mislili pa so le, da je morda nasedla v kakem skritem zalivu in da mornarji ter gojenci še vedno čakajo na rešitev. Ko je poteklo skoraj leto dni, so opustili iskanje, Južno morje je obogatelo za novo strašno skrivnost. Pred nekaj tedni je argentinska križarka »Patagonija«; priplula v zaliv Auirre na ognjeni zemlji. Mornarji so se izkrcali in brskali po obali. Nekdo med njimi je nenadno zapazil med kamenjen zguljen belo-rdeč kolobar. Mornarji so ga izgrebli, ga očistili in pregledali. Na njem so našli napis »Admiral Karpffanger«. Rešilni pas so takoj poslali v Buenos Aires, od tam pa v Nemčijo. Čez leto dni je bila s tem potrjena žalostna resnica, da je ponosna nemška šolska ladja 6 70 mladimi častniki in z vso posadko izginila v divjih vodah ob Ognjeni zemlji. Prvi korak za odločilni naskok na Madrid: Blokada rdeče španske obale Ladiam vseh narodnosti Je prepovedano pribliiati se sredozemski obali med pristaniščema Saguntom in Adraiem Kdaj bo Italifa izpovedala svoje zahteve do Francije Rim, 9. marca; m. Italijanski politični krogi so še dalje precej rezervirani glede poročil tujega Časopisja, ki govori o skorajšnjih francosko-itali-janskih pogajanjih. Po nekih vesteh bo rimska vlada povedala 6voje zahteve do Francije takoj po sestanku velikega fašističnega sveta 22. marca. Ne izključujejo možnosti, da bosta Italija in Nemčija skupno nastopili s svojimi zahtevami proti Franciji. * Italijanska politična javnost z velikim nezaupanjem gleda na diplomatsko akcijo in časopis, ni boj v zvezi s francosko-italijanskimi ednošaji. Vse nestrpno čaka na padec Madrida in na govor ministrskega predsednika Mussolinija. Predsednik Lebrun o moči in slogi Franci.e Pariz, 9. marca. AA. Havas. Snoci je govoril na banketu, ki ga je priredil odbor za severno Afriko, predsednik republike Lebrun, ki je v svojem govoru naglasil, da je položaj v vseh francoskih afriških posestvih odličen in da vlada po vsem imperiju duh svobode in bratstva, enako kakor v metropoli. Francija je lahko ponosna na ganljivi sprejem, ki ga je doživel v severni Afriki predsednik francoske vlade Daladier. Tujina jo razumela, da bi bilo brezuspešno začeti karkoli proti tako strnjeni državi; Na koncu svojega govora je Lebrun dejal, da je Francija za to, ker je združila okoli sebe toliko milijonov ljudi, dolžna zahvalo kolonizacijskemu delu, ki so ga opravili njeni pionirji, ter duhu pravice, miru in časti, ki vlada v Franciji. Nova železnica v Srbiji Belgrad, 9. marca. m. V nedeljo bodo na elo-reseni način izročili prometu novo železniško progo Požarevac—Kučevo. Iz Belgrada bo ob osmih »jutraj odpeljal poseben vlak z uradnimi zastopniki jn številnimi drugimi. Ob 10.13 bo prometni minister dr. Mehmed Spaho odprl progo, nakar bo po njej odpeljal prvi vlak. Daruj 1000 din — in plača! si sn kamen za slovenski prosvetni dom v LjubljaniS Burgos, 9. marca. O. Vrhovno poveljstvo nacionalne vojske razglaša, da je od danes dalje V9a sredozemska obala, kar je imajo v oblasti še rdeči, pod zaporo nacionalnega vojnega bro-dovja in letalstva. Ta pas obale se razteza od pristanišča Sagunta na severu do pristanišča Adra blizu Malage, kjer se neha nacionalno obalno ozemlje. V obalne vode na tem predelu ne sme nobena ladja, ki ne bi imela pismenega dovoljenja od admirala, ki poveljuje blokadi. Vsako ladjo, ki bi to zapoved prekršila, bo nacionalno brodovje zajelo, naj pripada katerikoli tuji državi. Če bi ladja skušala pobegniti, ima nacionalno brodovje in letalstvo nalog, da jo takoj potopi. Španska vlada je o tem sklepu vrhovnega poveljstva obvestila vse države, katerih ladje plovejo po Sredozemskem morju. Dalje je nacionalno poveljstvo opozorilo vse la- dje, ki plovejo v španskih sredozemskih vodah, da stražijo predel obale pred Cartageno med rtom Laorsom in svetilnikom Messo pomornice, ki bodo vsako ladjo bres izjeme potopile, če priplove v prepovedani predel. Vse tuje ladje, ki so namenjene v kako rdeče špansko pristanišče, naj se ati vrnejo domov, _ ali krenejo iv Barcelono, Malago ali pa v nacionalna pristanišča. Sklep Francovega poveljstva o popolni zapori rdeče obale je prvi korak za začetek nacionalne ofenzive na Madrid. Nekatera poročila govore o tem, da do prave ofenzive niti ne bo prišlo, ker se bo Madrid in z njim vse ostalo rdeče ozemlje zaradi sklepa o blokadi vdalo že po treh ali štirih dnevih, s čimer bi bila vojna v Španiji končana. Priprave za papeževo kronanie Sv. oče Pij XII. je včeraj v zasebni avdienci sprejel kardinale Teleschinija, Rossia in Suharda. Za tem pa nadškofa iz Saragose Vi-dala, velikega mojstra malteškega viteškega reda kneza Chiggia ter nečaka pokojnega Pira XI., grofa Raddia. Angleška vlada je obvestila Sveto stolico, da bo kralja Jurija VI. pri kronanju sv. očeta zastopal vojvoda Norfolški kot osebni odposlanec angleškega vladarja. Prvič v zgodovini bodo pri papeževem kronanju zastopane ameriške Združene države. Predsednik Roosevelt je osebno telefoniral veleposlaniku v Londonu Kenedyju ter mu naročil, naj osebno zastopa pri teh svečanostih Združene ameriške države. Ta vest je prispela v Vatikan popolnoma nepričakovano in je v vatikanskih kroeih zbudila najlepši vtis. To je prvi primer, da bodo Združene ameriške države zastopane pri kronanju sv. očeta. Roosevelt je sporočil, da se je odločil poslati zastopstvo na kronanje sv. četa že zaradi tega, ker je osebno znan z novim poglavarjem rimsko-katoliške cerkve, s katerim se je seznanil leta 1936. V Vatikanu potekajo zadnje priprave Za svečanosti ob kronanju sv. očeta Pija XII. Te priprave so po večini že končane v baziliki sv. Petra kakor tudi na trgu pred baziliko, kjer bo ogromna množica ljudstva gledala velike slovesnosti, katere bodo oddajali tudi po radiu. Dunajski kardinal Innitzer in monakovski kardinal Faulliaber sta obiskala včeraj Littorio. Izrazila sta svoje občudovanje nad velikim delom fašistične vlade za izsušitev močvirij. 400 milijonov frankov bodo veljali Francijo španski begunci Pari*, 9. marca. o. Včeraj Je imel sejo finančni odbor francoske poslanske zbornice. Na sfejf so razpravljali o stroških za preskrbo španskih beguncev. Ti stroški bodo v celoti znašali nad 400 milijonov frankov, kakor kažejo dosedanji računi. Ker so dosedanji krediti že porabljeni, je vlada poslala finančnemu odboru predlog o novem kreditu 150 milijonov frankov. Finančni odbor je predlog sprejel. Notranji minister Sarraut je v zvezi e tem poročal finančnemu odboru, da bo ostalo v Franciji samo 40.000 španskih beguncev, ki se ne bodo takoj vrnili v Španijo. Od teh je *20 do 30 tisoč, ki bi želeli ostati v Franciji vsaj toliko časa, dokler Francova vlada ne bo razglasila amnestije. Skupno je pribežalo v Francijo okoli 450.000 beguncev. Veliko število teh beguncev se je že vrnilo v Španijo ter se to Število vsak 'dan krči. Izdatki za vzdrževanje španskih beguncev so manjši kakor so v začetku mislili. Minister za zunanje zadeve Bonnet je v zvezi z vprašanjem vzdrževanja španskih beguncev poročal o odgovorih tujih vlad na prošnjo francoske vlade, naj prispevajo k vzdrževanju beguncev. Redki so odgovori, ki so zadovoljivi. Anglija, Sovjetska Rusija in Zedinjene države so izrazile željo, dajati podporo v denarju ali naravi po organizacijah, ki skrbijo za španske begunce. Anglija je pristala tudi na to, da sprejme poedine španske begunce na osnovi prošenj, ki jih bodo obravnavali vsako zase. Sovjetska vlada ni pripravljena sprejeti beguncev. Zedinjene države pa so omejile sprejem španskih beguncev na 330 letno po zakonih, ki veljajo za doseljevanje. Komunistična vstaja v Madridu zadušena Madrid, 9. marca. o. Boji med oddelki nove madridske vlade in med komunističnimi vstaši so prenehali včeraj zjutraj ob devetih, ko je general Miaja dal komunistom ultimat. Če se do 12 brez boja udajo, se jim ne bo zgodilo nič, če pa ne, bo vlada poslala nadnje letalstvo in topništvo. Opoldne so se komunisti v večini svojih zbirališč Vremensko poročilo Uradno poročilo Jujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, JZ8Z in SPD od danes: Kranjska gora: —4, sončno, prisojno 60 cm snega, sren. Rateče-Planica: —2, delno oblačno, prisojno prekopneva, osojno 20 cm snega, sren, skakalnice uporabne. Planica Slatna: —2, delno oblačno, 30 cm snega, sren. Peč-Petelin jek: —3, delno oblačno, osojno 45 cm snega, sren. • Pokljuka: —3, delno oblačno, 10 cm pršiča na 50 cm podlage. Dom na Komni: —4, sončno, 10cm pršiča na 140 cm podlage. Dom na Voglu: —6, sončno, 145 cm snega, pršič. Krvavec: —5, sončno, 85 cm snega, prisojno osrenjen, osojno pršič. Razprave v narodni skupščini Belgrad, 9. marca. m. Včeraj je bila v skupščini podrobna razprava o preračunskem predlogu za prometno in poštno ministrstvo. K obema preračunskima predlogoma sta podala obširna poročila resorna ministra dr. Mehmed Spaho in Jovan Altiparmakovič. Na današnji seji poslanske zbornice bo razprava o preračunskem predlogu za zunanje ministrstvo. Pri tej priliki bo zunanji minister dr. Cin-car-Markovič podal obširno poročilo o naši zunanji politiki. Danes bosta v skupščini sprejeta tudi preračunska predloga za trgovinsko ministrstvo ter ministrstvo za gozdove in rudnike. V političnih krogih pa vlada največje zanimanje za jutrišnjo sejo poslanske zbornice, na kateri bo pri razpravi o preračunskem predlogu za notranje ministrstvo govoril predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. V svojem govoru bo obravnaval vsa najvažnejša notranjepolitična vprašanja. Medtem ko traja podrobna razprava v narodni skupščini, ima vsak dan sejo vlada ter razpravlja o dodatkih, ki jih bo predložila za finančni zakon. Dodatke bo vlada preučila do sobote, nakar bo seja finančnega odbora, ki je bila najprej napovedana za jutri, zdaj pa je preložena na soboto. udali, druge pa je vladna vojska začela obstreljevati in do večera strla nijhev odpor. Poročajo, da je polkovnik Casado nameraval izročiti generalu Francu kot talce predsednika vlade Negrina, ministra del Vaya in Listerja, poleg njih pa še nfekaj drugih osebnosti, ki 60 imele j važno vlogo v rdeči Španiji — a so ti v pravem • času ušli v Francijo. Velika Planina: —5, sončno, 60cm snega, prisojno osrenjen, osojno pršič. Menina Planina: —10, delno oblačno, prisojno 35 cm snega, osojno 75 cm pršiča. Mozirska koča: —6, delno oblačno, 60 cm snega, pršič. Peca: —2, delno oblačno, 60 cm snega, pršič. Spori v zadnji minuti Kemika zmaga v Superbagneres: Na tekmovanju za mednarodno smuško prvenstvo Francije v Superbagneres so bile na vrsti tekme v slalomu. Pri moških je zmagal v obeh tekih Lantsehner v času 1:24:7; drugi je bil Rudi Cranz 1:25:2; tretji Walch 1:27:8; 4. Besson (prvi Francoz) 1:28:5; 5. Schvvabl 1:30:5; 6. Berg (Norveška) 1:31:7; 7. James Couttet 1:33:9. Znani Jenneivein je bil šele deseti s časom 1:35:9. Pri ženskah je zmagala Christel Cranz v času 1:38:3. Druga je bila Jacqueline Brisson 1:44:4. Znana Nicofie Villan je bila s časom 1:59:6 šele četrta. Tudi v alpski kombinaciji sta zmagala Nemca in sicer pri moških Lantsehner s 133.1 točkami, pri ženskah pa Christel Cranz, ki je že vsa zadnja leta nepremagljiva. Henry Armstrong je v boksarskem matchu zdelal Bobbieja Pachoja v La Havani tako hudo, da je moral sodnik Jimmie Braddock neenaki boj dokončati. Armstron bo že dne 15. marca vnovič branil svoj naslov v Saint Louisu proti Lewu Feldmannu. Pričakovati je, da bo Armstrong zanesljivo odpravil tudi tega svojega nasprotnika. Naročajte in širite Slovenski dom! Vesti 9. marca Hitler bo v najkrajšem času odpotoval v Avstrijo, kjer bo prisostvoval slavnosti ob obletnici priključitve Avstrije k Nemčiji. Ob tej priliki bo Hitler, kakor se trdi, izdal odredbo, da se ustavi sodno postopanje proti bivšemu avstrijskemu kanclerju dr. Schuschniggu. Sinod romunske pravoslavne cerkve je sklican za 13. marca. Na dnevnem redu je izvolitev novega patrijarha. V prvi polovici junija pričakujejo obisk francoskega trgovinskega ministra, ki bo z romunsko vlado razpravljal o zvišanju trgovskega prometa med Francijo in Romunijo. Bivši minister vlade Podkarpatske Ukrajine Revay je odpotoval včeraj v Berlin. Predsednik vlade Podkarpatske Ukrajine msgr. Vološin je poslal predsedniku republike, predsedniku vlade in ministru za zunanje zadeve brzojavke, v katerih pravi, da nikakor ne more pristati na to, da bi zavzemal položaj ministrstva za notranje zadeve ukrajinske vlade češki general Prhala, temveč zahteva, da se to mesto zaupa Ukrajincu. Bolgarska vlada je včeraj pravio priznala nacionalno špansko državo. Sožalno brzojavko ob smrti romunskega patriarha Mirona Christea je predsedniku vlade Cali-nescu poslal Mussolini. Številne primere vohunstva so odkrile francoske oblasti v pristanišču Džibuti in okolici. Prijele so zaradi tega več italijanskih držuv-ljanov. Zloglasna španska komunistična poslanka Pasio-narija je včeraj dospela v Marseille, kjer jo je sprejelo kakih 200 komunističnih prvakov iz južne Francije. Dejala je, da za zdaj nima nikakib neposrednih načrtov. Eno najslovitej-ših dejanj te demokratične dame je bilo leta 1934 v Bilbau, ko je med nekinv komunističnim sprevodom pregriznila duhovniku — gledalcu vrat... Angleška vlada je izdelala končne načrte za rešitev palestinskega vprašanja in jih bo prihodnji teden predložila arabskim in judovskim zastopnikom na londonski konfereuci. V irski poslanski zbornici je prišlo do hudih na- padov na vlado, zakaj dovoljuje, da irski listi prinašajo reklamna vabila za prostovoljsko službo v angleškem letalstvu, češ da zaradi ugodnih angleških pogojev odhaja veliko sposobnih mladih ljudi iz države. Vlada je obljubila, da bo to prenehalo. Zastopnik angleškega zunanjega ministra Buftlor je včeraj v poslanski zbornici dejal, da ni angleška vlada storila nobenega koraka za sklenitev premirja v Španiji, kakor so to trdi- li nekateri poslanci. Angleški gospodarski odposlanec Hudson je končal svoje delo v Berlinu, od koder pojde v Varšavo, Moskvo in Helsinke, nato pa v Združene države, kjer se bo pogajal o uveljavitvi lani sklenjene trgovske pogodbe med Anglijo in Združenimi državami. Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin je včeraj izročil nemškemu vojaškemu atašeju generalu Keulenthalu veliki križ častne legije, katerega mu je podelil predsednik republike Lebrun. Madžarski študentje v Budimpešti so včeraj priredili po vseh visokih šolah demonstracijo proti Judom. Prišlo bi bilo do spopadov, a so Judje bili o pripravah obveščeni in so že prej pobegnili iz šol. Vrhovni poveljnik španskih mednarodnih brigad polkovnih Lister je po prevratu v Madridu pobegnil v Francijo in je dospel včeraj v Pariz in je izjavil, da je po zadnji vstaji moralna 6ila rdeče vojske docela zlomljena. Torpedni rušilec nacionalnega brodovja je včeraj pri Gibraltarju ustavil francoski parnik »Gorše« ter ga prisilil, da je odplul z njim v Barcelono. Parnik je bil z velikim tovorom živeža namenjen v Valencijo. V poljski poslanski zhorniei je bilo včeraj veliko razburjenega govorjenja o preganjanju Poljakov v Nemčiji, zlasti v Gdansku. Zunanji minister Beck je dejal, da so pravice poljske manjšine v Nemčiji določene z več sporazumi, da pa Nemčija v več primerih teh sporazumov ni držala. Sicer pa bo v kratkem sklican nemško-poljski sestanek, ki se bo s tem bavil. Namesto razpuščene madžarske narodno socialistične stranke so ustanovili nekateri njeni poslanci novo stranko, ki se bo imenovala »Stranka puščiiastega križa«. Dogovor o dvolastniških posestvih sta včeraj podpisali naša država in Bolgarija v Sofiji. Holandska vlada je dala urediti veliko koncentracijsko taborišče za judovske begunce iz Nemčije. Tja bodo spravili vse nemške Jude, ki so do sedaj živeli po raznih holandskih mestih. Hitler je predsnočnjim priredil večerjo poveljnikom nemške vojske, mornarice in letalstva. 200.000 plinskih mask bodo danes razdelili pariškemu prebivalstvu. Z. delitvijo bodo nadaljevali tako, da bo vsak Parižan dobil to obrambno sredstvo. Kdor ne bo prišel po masko, bo kaznovan z globo. Francoski zunanji minister je včeraj imel dolg razgovor z vrhovnim poveljnikom francoske vojske v severni Afriki z generalom Nogue-so m. Ravnateljstvo cestne železnice naprošamo, naj nalepi na vsakem vozu tablo, na kateri bi bilo napisano: »Vstop brez drobiža ni dovoljen«. Dogaja se, da potnik stopi v voz. Ker nima slučajno pri sebi manj ko sto dinarjev, ga sprevodnik pozove, naj izstopi, ker mora sicer sprevodnik plačati kazen. Da se taki primeri, ki so neljubi za sprevodnika in za potnike same, ne bi ponavljali, prosimo gornji uaslov, da .obesi na tramvajske vozove primerne table. Meščan. Mariborsko stolnico prenavljajo znotraj in zunaj Zeto verjetno je, da bodo znotraj odkrili tudi ometane freske Maribor, 8. marca. Lansko leto so se začela dela za prenovitev mariborske stolne in mestne župne cerkve sv. Janeza Krstnika. Bila je doslej zelo zapuščena, v preteklih časih pa so pri popravilih šarili po njej razni nestrokovnjaki ki so naredili marsikatere napake ter z ometom in zazida vanjem pokvarili stare lepote tega svetišča. Ko je lansko leto padla odločitev, da se bo stolnica zunaj in znotraj temeljito prenovila, se je obenem sklenilo, da se vsa ta dela izvrše res strokovnjaško, pod veščim vodstvom naših umetniških strokovnjakov, predvsem profesorja dr. Steleta ter banovinskega konservatorja dr. Mesesnela. Posebno dr. Stele, ki nam je rešil in na novo odkril že toliko lepih zgodovinskih spomenikov, se je z vso vnemo zavzel, da bo svetišče res strokovnjaško prenovljeno, pri mariborskih odločujočih krogih na škofiji in pri mestni občini pa je naletel na polno razumevanje. Vso jesen in zimo so trajala dela za odstranitev zunanjega ometa na cerkvi. Dela so bila dolgotrajna in težka, ker je obstojal omet mestoma iz betona. Pri tem so prišli do zanimivih odkritij. Našli so stara gotska okna, ki so bila na notranji in zunanji strani iz bogsigavedi kakšnega vzroka zazidana. Nekatera okna imajo okvirje za šipe krasno izdelane iz rezanega peščenca. Dalje se je ugotovila razvojna doba svetišča in načini prezidave. Sedaj je dobro razvidno, kako je rastia stavba iz romanskega jedra in kako se je postopoma v teku stoletij večala. Med Mariborčani vlada za dela v stolnici veliko zanimanje. Mnogi si žele, da bi ostala cerkev zunaj neometana, vendar to najbrž ne bo mogoče, ker je zid iz preslabega materiala ter bo moral dobiti omet. Sicer bi razpadel. Popravljena je temeljito tudi streha, mali stolpič in glavni stolp pa sta na novo prekrita z bakreno pločevino. Vsa dela za ureditev cerkvene zunanjosti se bodo plačala iz prispevkov cerkveno-konkurečnega odbora. Še dražja pa bodo dela za ureditev cerkvene notranjosti, ki jih bo pa plačala škofija. Sedaj nameščajo v notranjosti stolnice, pri-čenši v glavni ladji pri koru, ogromne odre, ki segajo do visokega stropa. Kmalu bo začel slikar Peter Železnik iz Ljubljane, ki je strokovnjak za take stvari, preiskovati strop in stene, že ne bi morda odkril kakšnih starih fresk. Dr. Stele je namreč mnenja, da je bila tudi mariborska stolnica nekoč preslikana, kakor so bile slikane mnoge druge stare gotske cerkve v naših krajih, kjer so šele zadnja leta odkrili te freske pod ometoni ter so jih znova obnovili tako na primer v Celju in v Kranju. Če bodo freske odkrili, jih bodo obnovili, ostale zidove pa bodo na novo preslikali in prebelili. Ko bo gotova glavna ladja, bo prišel na vrsto presbiterij, potem oba stranski ladji in nazadnje zakristija. Lfublfana od včeraj do danes Sever je pregnal oblake, že popoldne se je začelo na eeverozapadu jasniti. Sinji pas se je naglo širil, kmalu je bilo nebo čisto, od kamniških hribov pa tja do Krima ni bilo oblaka. Sot ee nabere pri kolodvoru lepa množina ljudi, ki bi za manjši denar radi prišli do dežnikov, pokrival, torbic in podobnega. Izklicevalec začne z nizkim zneskom, ki pa se vedno bolj stopnjuje. Ljudje, ki se udeležujejo vzklica, zapadajo dostikrat v pravi tekmovalni duh. Dva ali trije nočejo drug drugemu popustiti in navijajo ceno prav visoko, iako da včasih celo daleč presežejo ceno, ki bi bil predmet vreden in znesek, ki so ga bili v začetku pripravljeni plačati. Tudi tokrat so se zbrali povečini ljudje, ki so pri takih dražbah redno zraven, človek z dobrim spominom je takoj prepoznal galerijo znanih obrazov od zadnje dražbe. Povečini pripadajo ti ljudje revnejšim in srednjim slojem. Tako imenovanim »boljšim« meščanom bi se zdelo celo za malo in bi jim bilo nerodno, če bi ee dražbe udeležili kot .gledalci. Celo znameniti ljubljanski »firbec« ii žugajo in potlačijo v sebi, da ne bi bili videti revni in »gmajn«. Presneto odgovarja takle etrah družabnemu pojmu jare gospode! Izklicatelj je bil spet isti. Mož je za ta opravek od sile primeren, ker ima dober 6misel za humor, v katerem ga še utrjujejo gledalci. Ljudje pozabljajo v železniških vozovih res najrazličnejše stvari. Toda na katerokoli takole družbo pridi, takoj se boš neizpodbitno prepričal, dasi na Kranjskem, toliko pozabljenih dežnikov je na dražbi. Nekateri pozabljajo jopice, drugi hlače, tretji srajce, četrti denarnice, peti torbice, košare, kangljice. sekire, palice, klobuke in slamnike. Včeraj je prišla na to dražbo pozabljivost tudi še dokaj čedna »halbka-nac Da bi občinstvo prepričal, koliko je to po- krivalo vredno, je izklicevalec snel svojo čepico in si poveznil na glavo »halbkano«. Res jo je prav kmalu spravil v promet. Kdo neki jo jo bil pozabil v železniškem vozu? Nemara kakšen »rodoljub«, ki je šel na deželo na nedeljsko veselico, okrašen s tem spričevalom meščanstva, pa se je tam pošteno »nadelal« in na kraju v transu kakor je bil, pozabil v vozu »dostojanstvo«. Reševalci so imeli dovolj dela Na reševalni postaji eo včeraj zaznamovali precejšen obisk. Osemnajgtkrat so včeraj vozili reševalci. Največ je bilo bolnikov z notranjimi boleznimi, pa tudi porodnic, ki 60 šle čakat štorklje. Z glavnega kolodvora so prepeljali v bolnišnico Jurgla Rudolfa z Gorenjskega. Jurgel 6i je zlomil nogo. Novi ponesrečenci V ljubljansko bolnišnico ee je morala zateči ]X) pomoč Elza Banova, hči lesnega trgovca iz Ljubljane. Zlomila si je bila desno nogo. Posestnica Cecilija Ehrenreich je sekala drva. pa si je pri tem opravilu močno vsekala v levo roko. Tone Sever, brezposelni zidarski pomočnik iz Stične, je šel v gostilno, da bi malo pokrajšal dolgi čas. Gostilničar Ludvik Gabrijeli pa ni bil ž njim nič kaj zadovoljen, bogvedi zakaj. Ali je odigral Sever »Kovačevo Micko« ali pa je bil morda preveč težak, nekaj podobnega je moralo biti, ker sicer krčmarji nimajo navade, da bi mahali po svojih gostih, posebno pri nas ne. Pivca rajši pregovarjajo, naj ga spije še pol litra kakor pa, da bi mu kazali vrata, če je primerno in še spodobno vesel in če ima še kakšne prida božjake pod palcem. Skratka, nekaj najbrž ni bilo v redu tam v gostilni, ker je krčmar konec krajev Severja »ure-del« tako hudo, da je moral nemudoma v »Spital«. Tako močno pa tudi ne bi bil smel mahati, čeprav bi bil morda pivec nekoliko tečen! Naval bolnikov še kar pridno traja, saj pa tudi ni čudno, ko se v ljubljansko bojnišnico zateka po zdravniško pomoč vse naše podeželje! Vesele In žalostne o ceneni slanini Na ljubljanskem živilskem trgu je bil včeraj — kakor smo že poročali — ogromen naval na neko mesarsko stojnico, pri kateri je bilo včeraj moč dobiti slanino po izredno nizki ceni — kilogram, po dvanajst dinarjev. Ljudje so se stiskali kakor zveplenke v škatlici ali sardele v »piksni«. Tisti, ki so prišli na vrsto, so bili neizrečeno veseli. Hiteli so domov, kar^so jih nesle noge, samo umetnost je bila, da so ee od stojnice spet prerili na piano. Pravijo, da je bila včeraj neka gospa, ki je stala od o3mih zjutraj pa tja do enajstih dopoldne, na koncu po hrbtu že vsa mastna od slanine, ki so jo razcejali tisti, ki so odhajali s polnimi rokami. Neki drugi je slanina padla v blato. Pravijo pa tudi, da so bili v tisti veliki gneči pridno pri Na meji ustreljen Maribor, 8. marca. Kakor na Štajerskem, tako cvete tudi v Prekmurju ob nemški meji tihotapstvo. Prekmurci so znani še bolj kot predrzni tihotapci, kakor njihovi štajerski tovariši, pa postaja zaradi tega zadnje čase Murska Sobota pravo središče, od koder priteka v državo razno »švercarsko* blago, predvsem sahariD in pa igralne karte. Te cini pa je tihotapska strast zopet zahtevala svojo žrtev. V bližini Skakoveev je skušala prekoračiti našo mejo družba ljudi, ki so nosili iz Nemčije v nahrbtnikih saharin in igralne karte. Bilo je osem oseb. Obmejni stražnik pa jih je presenetil ter jih pozval, da obstanejo. Ker pa so se jadrno podali v beg, je streljal za njimi ter je smrtno zadel 18-letnega Jožeta Maučeca iz Lipe. Fanta je zadela krogla v hrbtenico ter je bil v nekaj minutah mrtev. Pri njem so našli 10 kg saharina ter 80 zavojev igralnih kart. Maučec je imel tudi nabit samokres v žepu. Obsojeni hrvaški rarbofnški Maribor, 8. marca. Kakor smo poročali v včerajšnjem »Slovenskem domu«, je bila danes dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti rokovnjaški tolpi iz Hrvaškega, ki je ropala in kradla po naših Halozah ter po Ptujskem polju. Sodbe so bile prav stroge. Franc Vajt in Rudolf Hrženjak, ki sta bila prepeljana pred sodišče iz kaznilnice, kjer odslužujeta daljšo zaporno kazen, sta prejela k dosedanji ječi še vsak po 2 in pol leti robije ter po 4 leta izgube častnih pravic. Franc Haberka, ki je kljub svojim 74. letom z veliko vnemo hodil z roparji na pohode ter je bil eden najdrznejših tatov, je dobil 3 leta strogega zapora ter 3 leta izgube častnih pravic; Blaž Bosilj je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora; Hrženjak Stefan je dobil 10 mesecev strogega zapora; 21 letna Barbara Vajt, ki je kljub mladim letom zelo pokvarjena, je bilo obsojena na 2 leti strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Prasnički Štefan je dobil 2 leti in 6 mesecev robije ter 4 leta izgube častnih pravic in le Prasnički Jurij je bil oproščen. Vsi obtoženci so sprejeli kazen, le Štefan Prasnički se je pritožil. Nemci na potu v Planico I Ljubljana, 9. marca. Pravkar je naša zimskošportna zveza prejela obvestilo, da so nemški skakalci že ^podrli svoje šotore« in se odpeljejo proti Planici, kjer bodo to nedeljo, dne 12. marca, na 65-metrski skakalnici tekme za jugoslovansko državno prvenstvo v smuških skokih. Na potu so; pred vsemi Josef Brandl, >107-metrski mož« kakor mu pravijo Nemci. Bradi nosi svetovni rekord v dolžini smuških skokov. V Planici ga je postavil na naši ponosni skakalnici. 107 finetrov je skočil. Z njim potujejo še drugi odlični nemški skakalci in sicer znani Gregor H811, stari planiški znanec iz prvih let, KShler, Dvorak, Rieger in Seelos. Nemško ekipo vodi drugi stari naš planiški znanec inž. Bildstein. V Planico bodo prišli jutri, v petek 10. marca, popoldne. Tekme za naše državno prvenstvo v smuških skokih so s tem dejstvom dobile izredno atrakcijo. Zdi se nam, da bo mednarodni svet zdaj moral ze v kratkem priznati našo odlično skakalnico, na kateri bo skakal svetovni prvak Josef Bradi, ki je pred kratkim premagal v Zakopanem slovitega Birgerja Ruuda. Udeležba nemške ekipe je nad vse pomembna. Z zmagami v Zakopanem so Nemci postali najvidnejši smuški narod; njihovo odločno priznanje Planice bo odjeknilo po 19. marcu po vsem svetu. Šahovski boj v Rigi S šahovskega mednarodnega turnirja v Rigi so zdaj znani že tudi rezultati četrtega kola. Tudi četrto partijo je Madžar Szabo dobil in se s tem še vedno trdno drži v vodstvu. Po štirih igrah stoje igralci v tabeli takole: Szabo 4, Stahlberg 3 in pol, Faigin, Flohr, Biik 2 (1), Dreiberg 2, Bogoljubov 1 in pol (1), Apšeniek, Koblenz 1 in pol, Petrov, Maglailis 1 (1). delu žeparji, ki podobnih ugodnih prlik nikdar nočejo zamuditi. Včeraj je nekaj gospodinj prav ogorčeno in potrto odhajalo. V množici je žepar pobral iz žepa denar, ki eo ga imele pripravljenega za nakup cenene slanine. Ljudje eo v gneči še vedno tako lahkomiselni in neprevidni kakor so bili prejšnje čase, čeprav časopisi neprestano opozarjajo v takih prilikah ljudi k previdnosti in čeprav jim pozrnost zabičuje kadar le more tudi policijska uprava. Malenkosti... >Jutro« prinaša v nedeljski in v torkovi številki spet poetično reklamo o sredstvih za preprečevanje rojstev med Slovenci, to pot obakrat brez uvodnika o takem ali pa kakem drugačnem »najpotrebnejšem delu za slovenstvo«. Torej enkrat dejanja brez besed. Le naprej, brez miru... V narodni skupščini je včeraj govoril opozicijski poslanec Zugič — torej zaveznik dr. Kramerja in njegovih slovenskih priveskov. Govori! je proti koristim Slovenije in proti Slovencem tako grdo, kakor tega niso v Belgradu slišali, odkar so JNS-arji vpili po skupščini, da je ljubljanska univerza klerikalni svinjak. Tedaj je bil v vladi dr. Kramer. Zdaj je dr. Kramer proti vladi, toda njegovi prijatelji so ostali prav taki sovražniki Slovenije in njenih pravic, kakor so bili, o čemer priča včerajšnje otepanje junaškega Črnogorca Žugiča. Če misli Žugič, da si bo s takimi nastopi na slovenski račun prislužil penzijo, kakor to zahteva črnogorski narodni običaj, sc moti. Slovenija bo svojini sovražnikom dajala samo še take penzije, kakršno so 11. decembra dobili JNS-arji... Včerajšnji »Narod« poroča, da je bil bivSi ravnatelj »Ekonoma« Soršak, čigar zadeva i_6 pred letom dni dvignila veliko prahu, pred sodiščem oproščen obtožbe zaradi nepravilnega poslovanja pri omenjeni zadrugi. »Narod« dela za to zadevo krive nas. Mi smo tedaj pisali samo, da je današnji oproščenec prišel v preiskavo in da je bil celo nekaj dni zaprt. Menda ga nismo dali zapreti mi, ker mu ne bi privoščili, da je nedolžen? ’ J Društvo inedicincev, ki ga imajo ▼ rokah levičarski fantiči in katerim so pred kratkim pomagali tuji Židje, je pred nekaj dnevi priredilo v postu — kakor se spodobi — svoj ples. Razen postnega časa je ta ples imel še eno zanimivost. Bil je edini v sezoni, za katerega je bila na vabilih predpisana »strogo večerna obleka«. V bohotni letošnji plesni sezoni so se edino naši medicinski proletarci hoteli postaviti s takimi zastarelimi buržujskimi predpisi. Vprašanje je zdaj samo, ali so iskrene njihove rdeče demokratične tirade na občnih zborih, ali je bolj iskrena njihova salonarska miselnost, katero so pokazali s teffli plesnimi zahtevami in kakršne danes v dejanj*1 ne kažejo več niti meščanska »napredna in nacionalna« društva pri svojih plesih. . , Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Ljubezen Tatjane Pefrovne« (Kino Matica). Komedija sTovarišč«, to je znamenito francosko odersko delo, ki je želo dokaj uspeha po evropskih odrih in ki ga zdaj srečamo filma-nega kot >Ljubezen Tatjane Petrovne«. Za paradoksalne motive, za po sebi neverjetne zgodbe in življenjske danosti je komediograf skril lep kup apostrofov na rusko emigracijo, na šarjenje z naslovi, na denarno plemstvo: za pametnega gledalca povsem prozorno, v olimpijski prešernosti, ki ji ni mar za možnosti ali nemožnosti, ampak kombinira in vrti osebe ter dejanja iz čistega, norčavega uživanja ter le tu in tam razgalja v slepečem šarmu humorja življenjske resnice in resnobo — v tej prešernosti utemeljeno je komediograf podal približen, simpatičen izsek iz živi jen ja ruske emigracije. Ni se branil satire, tudi od same površne smešnosti ni umikal rok, ampak se ji je pogosto prepuščal, še majhno dozo sentimentalnosti in fantastično neverjetne dobrotljivosti je za konec dodal — pa ne preveč, le toliko, da gledalec vanjo ne more prav verjeti, občuti pa jo kot nepogrešljivo sestavino, brez katere bi v delu nečesa pogrešal. »Ljubezen Tatjane Petrovne« ni globoko, pač pa virtuozno koncipirano delo, ki se mora za uspeh pri občinstvu v nemajhni meri zahvaliti prav tej svoji značilnosti. — Kadar se »Warner Brothers« lotijo kakšne stvari, se je lotijo zares. Velik aparat uprežejo, ne štedijo ne z zunanjimi sredstvi, ne z močmi, ki jih pritegnejo za nosilce vlog v delu, ki so ga bili izbrali. Tudi tokrat so ravnali po stari metodi. Anatolu Litvaku s« zaupali režijo, ki človeka pritegne po svežosti domislic, okusnem izbiranju scenskih izrezov, po nagajivo prešernem humorju in po ekonomičnem variiranju tempa. Glavni vlogi sta dobila Charles Boyer, ki je v drami enako suveren kakor v komediji, ter Claudette Colbert, ki ji lahkotne vloge leže prav tako odlično kakor zanesene: prav tako zna biti sentimentalna kakor razposajena. Neprekosljiv je dragoceni komični lik starega Duponta, ki ga je ustvaril Melville Cooper. Tudi Anita Louise, Basil Rathbon in drugi nam v veselje pokažejo visoke kvalitete svojega znanja. flerwey Allen; 174 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Dragi Toni! . veliko naglico. Vsa tvoja pisma, s tistim, ki si mi ga lupilu j,j, februarja, so prispela pred tremi dnevi. Vso noč sem presedel nad tvojimi pismi, da sem razbral pravo sliko. Po nekaj l.iatkih jutranjih urah počitka in po zajtrku sem z vozom odhitel k Ouvrardu v Raincey. Ves dan sva si ubijala glavo s predlogi Baringa llopeja. Na kratko naj ti podam tu izvleček: Ouvrard sprejme vse pogoje sira Francisa Baringa in ima eno samo željo, da Baringovo in Hopejevo ameriško trgovsko organizacijo čimprej spravijo v tek. Če bi se glede kakšnih podrobnosti pojavili dvomi, prosi samo, naj računajo brez nadaljnjega na njegov pristanek. Vsote, ki^ so trdno naložene v mehikanskih zakladnih menicah, mora izplačati, in vsako sredstvo, ki bi mu pri tem pomagalo, mu je dobrodošlo. Dovoli, da tudi jaz za svojo osebo poudarim, da ne moreš nujnosti te velike naglice vzeti nikdar dovolj resno. Ouvrard je v hudih škripcih, in če propade, se utegne zgoditi, da nastane nepričakovana zmešnjava na evropski celini. Sam sem mu posodil pet sto tisoč frankov. Tu ti prilagam ček za angleško banko za trideset tisoč funtov kot moj in Ouvrardov predujem za obratno glavnico. K temu še Ouvrardovo pismo za sira Francisa Baringa kot potrdilo za tvoja ustmena pogajanja. To naj bi bilo edino pismo; prosi, da ga je ireba takoj uničiti. Zdaj pa, mon vieux, tisoč čestitk k tvojemu uspešnemu trgovskemu delovanju, ki je Ouvrarda toliko navdušilo, da ti neprestano l>oje hvalnice. Ti naj bi se z njim vrnil iz Amsterdama v Pariz. On pa je prepričan, da se boš z njim peljal tudi dalje v Madrid. Zahvali Boga, da imaš končno svojo dediščino v rokah in ne podari nobenega stola več. Tvoje poročilo o tem sem pogoltnil kot kak roman o vitezih. 0 Angeli imam poročila. O tem v prihodnjem pismu. Z današnjo l>ošto sem pisal v Livorno, naj pošljejo po Juana. Moj bratranec Johann Frank vodi tam zelo uspešno svojo trgovino. Ne pošiljaj mi nobenih čekov več, ti smešni človek, ali pa ti pošljem račun, da se ti bodo lasje kar naježili: ležarino za tvoj zavitek, hrano in stanovanje za Juana in psa Simbo, če prideta. Ana je dobila malega Dilsseldorfčana. fantka. V*dno tvoi pokorni slug* .Vincenc NoUe. Talleyranda nisem nič videl. Pismo mora takoj z Lestapsisom naprej. Angela mora počakati. London, 13. marca 1802. Dragi Vinc — Tvoje pismo z Ouvrardovim polrdilom in čekom je včeraj prinesel Lestapsis. Veliki načrti v teku. Sporoči Ou., da se dan in noč ukvarjajo z njimi. Oba Hopeja se potem vrneta v Amsterdam, da uredita zadnje priprave in počakata tam na Ouvrarda, ki pride meseca maja. Vse podrobno pozneje. Zelo mi je odleglo. Lestapsis, naš Merkur, se takoj vrne s pismom nazaj. Čaka spodaj, medtem ko pišem. Lahko računaš s tem, da vse naglo napreduje. Tvoj najpokornejši sluga A. A. Za božjo voljo, piSi mi vendar kaj o Angeli, ti nemarnež ti! Pariz, 15. marca 1802. Dragi Toni — Zdi se mi, da kar preklinjaš, ker nisem o Angeli še nič pisal. Najprej kupčija, potem romantika. Obiskal sem Talleyranda, ko sem mu pa sporočil tvoje naročilo, se je od srca nasmejal. »Recite monsieuru, da ima bistro glavico.« No, in zdaj Angela — Jaz je nisem videl. Stanuje v Meudonu. Debrulle, ki je že precej star, brez zob in ves očetovski, je prišel k meni. Vprašal je po tebi in mi ni hotel nič kaj dosti povedati. Rekel je, da ti je pred leti v obupnem položaju pisal pismo, ni pa dobil nobenega odgovora. Prepričal sem ga, da pisma v Afriko najbrž niti dobil nisi. Bil je zelo vesel, ko sem mu povedal, da kmalu prideš v Pariz in mi je dejal: »Mademoiselle« se zahvaljuje za bisere in se bo oglasila pri tebi, čim prideš v Pariz. Zdi se mi, da je nekaj zamolčal in da je bil v nekakšni zadregi. Vprašal sem ga, ali mogoče potrebuje denar. Odvrnil mi je »od vas ne< in izginil. Na žalost ti ne morem obširneje poročati. Verjetno ne pričakujejo, da bi obiskal mademoiselle. Tega tudi ne nameravam. Vse skupaj je zelo čudno. To je vse. Tvoj prijatelj V. N. PS. Naroči, naj narede voz za Ouvrarda. ček sledi. NB. Zaračunaj svojih šest funtov in osem šilingov, ki si'jih dal za zemljevid Luisiane. Dragi Vinc — Tvoje poročilo o Angeli in redki Debriillejev obisk me mučita s skrbmi in hudimi slutnjami. Razume se, da njegovega (ali njenega) >isma nisem nikoli dobil. Rad sem jo imel in mislim, da jo imam e vedno, čeprav niti pojma nimam o tem, kakšna je zdaj ona. Prilagam nekaj vrstic zanjo. Morda hoče Debrulle samo denarja od mene. Toda tega ne verjamem. Nič več o tem, dokler ne izvem kaj določnejšega. Tu je kar čez noč prišla pomlad. Vse je neverjetno sijajno napredovalo. Zdaj sem večkrat v Brightonu, kjer se je prestolonaslednik letos zelo zgodaj pojavil. Zdaj zida pravljično palačo, ki se bo imenovala »Paviilon« in bo stala naravnost bajne vsote denarja. Včeraj sem videl S. K. H. v nekem pisanem vozu. Zdelo se je, kakor da je pomotoma zašel v mavrico, ko je peljal pod mojim oknom. Bavi se s trgovino^ z belim blagom — iz — plemenitejših krogov, se mi zdi. Je to čisto prijeten cepec, toda ves zavaljen in zaspan. Ti Ilannoverčani me sploh ne morejo navdušiti. Tudi vojvode, sinovi norega kralja, so pravi izrodek. Nad sedemdeset poštnih voz gre zdaj vsak dan v Bringhton in nazaj. Cesta je čudovito lepa in zamenjava konj je sijajno organizirana. Vozim se s svojim lastnim vozom in imam med potjo na razpolago dva konja za zamenjavo. To je precej draga stvar, pa saj zdaj itak nimam nobenega posla. V Bringhtonu pa vsaj tu pa tam najdem malo družbe. Med potjo sem v Cuckfieldu v Sussexerwaldu — najljubkejši vasi, ki sem jo sploh kdaj videl — odkril srčkan obrazek. Hickey me je nekoč vzel s seboj k igri, kjer sem izgubil šestinpetdeset funtov. Pri Brookeju sem pred dvema mesecema s Henryjem Baringom dobil osemindvajset funtov. Zdaj se vedem tako, kakor da je vse poravnano in pustim igralne klube v miru. Imel sem toliko sreče v življenju, da nočem izzivali sreče na njenem področju. Dobro se imej! London, 28. maja 1802. Dragi Vinc — To je moje zadnje pismo iz Anglije. Predno odide zadnja francoska pošta, se odpeljem na Holandsko. Včeraj zjutraj serii po obisku pri mistru Udneyu spet prišel v Faringdon Street. Peljal sem se v Eteter in od tu dalje v Totnes. kjer sva se dobila z gospodom Udneyem v »Georgu«. Praznovala sva veselo svidenje in sva 9e dodobra nasrkala. »Spichwich« ni daleč od Prin-eetona. To ti je prijazna hišica na gričku s prastarimi, z mahom poraslimi bukvami in lepim razgledom čez zelena pobočja na prostrano močvirje. Gospod Udney je komaj le omenil Florenco Od tu in tam Soproga angleškega trgovin, ministra Stanleya Iady Stanley je prispela pred dvema dnevoma v Zagreb in imela na ljudski univerzi predavanje o »uspehih samouprave na Angleškem«, Naslednjega dne pa je lady Stanley obiskala dr. Vladka Mačka in se z njim dalje časa pogovorjala. Lady Stanley bo iz Zagreba odšla še v Belgrad in tudi tam priredila predavanje. Obenem namerava delati propagando za proizvode angleške industrije, v prvi vrsti pa za tekstilno industrijo. Pri svojih predavanjih je oblečena v moderne obleke, ki so najnovejšega kroja in izdelane iz angleškega blaga. Finančni odbor Narodne skupščine se bo jutri ponovno zbral in bo pretresal vladine predloge o izmenjavah in dopolnitvah finančnega zakona, ki vsako leto priključi državnemu preračunu. Večino členov finančnega zakona je izdelala že vlada dr. Stojadinoviča, vendar pa je nova vlada umaknila vse tiste člene, ki so dišali po diktatorskih namenih dr. Stojadinoviča, zlasti pa tiste, s katerimi je hotel dr. Stojadinovič narediti odgovorne za njihovo politično udejstvovanje tudi vpokojence. Seveda odpadejo tudi tiste določbe v finančnem zakonu, ki bi utegnile škodovati namenu vlade, da pripravi vse, kar je potrebno za sklenitev sporazuma s Hrvati. Čim bo skupščina končala « podrobno razpravo o preračunu, bo začela obravnavati finančni zakon in amandmane. Belgraiska akademija znanosti in umetnosti je imel« predvčerajšnjim svečano sejo, na kateri je ®el akademik-pesnik in veleposlanik Jovan Du-čič svoje nastopno predavanje. Obenem je predsednik akademije dr. Belič prebral seznam tistih ^nanatvenih delavcev, katerim je akademija iz svojih sredstev podelila nagrade za njihova uspela znanstvena dela. Belgrajska akademija ima poleg rednih državnih podpor tudi večje število tako* imenovanih »zadužbin«, to je zapuščin in volil, ki jih narodno zavedni Srbi zapustili temu znanstvenemu zavodu za podpiranje in tiskanje znanstvenih del. Letos je bilo podeljenih 15 nagrad. V kratkem bo razdelila še sedem drugih nagrad. Z zagonetnim izginotjem ročne blagajne učite* 'jice Anke Martič v Gradištu pri Osijeku, se bavi tamkajšnje sodišče. Učiteljica je bila pred dvema Mesecema zbolela, a pred odhodom v bolnišnico je naročila svojemu očetu, naj pazi na njeno ročno Magajno, ki jo je imela skrito na podstrešju. Ker se n»U jc zdelo, da blagajna, v kateri je bilo skoro 30 farjev, ni dobro shranjena, jo je šel oče zakopat »a njivo. Le on in njegov hlapec sta vedela za mesto. Ko pa se je učteljica vrnila iz bolnišnice, bladajne z očetom vred nista mogla več najti. Ob-dollen je bil hlapec, vendar pa njemu krivde niso mogli dokazati. S samokresom Je obračunal s svojima nasprotnikoma župan v Velikem Kičiču pri Vučitmu Mu-hamed Ahmetovič. Dibran Pajazatovič in Jetiša Saitovič sta bila jezna na župana, ker sta se čutila prikrajšana pri delitvi nekega spornega zemljišča. Zupan je za to jezo vedel in pričakoval, da se bosta obadva užaljena muslimana nad njim po starem običaju maščevala. Zato sc je previdno izogibal srečanja z njima. Ko je pa predvčerajšnjm stopil iz občinske pisarne, je zadel prav na oba, na Dibrana in Jetišo. Prepričan, da* ga bosta napadla, je župan potegnil samokres in začel streljati. Dibrana je ubil. Jetišo pa smrtno nevarno ranil. Župana 60 zaprli. Belgrajska policija ima še vedno polne roke dela s preiskavami o veliki tihotapski aferi, v katero so bili zapleteni najuglednejši belgrajski judje. Večja družba, katero je vodil Armenec Emil Ci-prut, je nakupovala v mestu tuje valute, katere je hotela potem pretihotapiti v tujino. Ciprut je že nabral tujih valut za več kakor 40 milijonov dinarjev. Imel je štiri pomagače, ki 60 vsi judje. V Bel* gradu so si pridobili številna poznanstva in preko njh spet dostop do vplivnih finančnih krogov. Nji* hov namen je bil zbrati za nekaj sto milijonov dinarjev tujih valut in jih spraviti čez mejo. Ker 60 slutili, da jim je oblast za petami, so odnesli svojo korespondenco k tujim osebam, vendar pa jo je policija kljub temu zasegla. Iz najdenih pisem in drugih listin je policija šele izvedela za daleko-sežne načrte tihotapcev. Prijeti so bili še drugi soudeleženci, ki bodo morali navsezadnje plačati velikansko kazen v korist državne blagajne, poleg tega, da jim je bil nabrani denar že zaplenjen. Zanimivo pa je, da 6e je takoj po odkritju afere pripeljal iz Pariza bogat jud Ino Behčet, ki bi rad položil večjo kavcijo, da bi bil Ciprut izpuščen na svobodo. Če policija ne bo imela proti tihotapcem drugega gradiva kakor navedenega, jih bo izpustila. Naša zakonodaja namreč ne pozna za devizne prestopke nobenega kazenskega preganjanja, razen kazni, ki jih izreče finančno ministrstvo. S komaj kupljenim motociklom se je v bližini Pančeva ponesrečil Rudolf Jamnišek s svojo sestrično Terezijo Ograjinšek, Rudolf si je predvčerajšnjim kupil nov motor in na prikolico posadil svojo sestrično. Zaradi hitre vo.žnje pa je deklico prevzel strah in se je v prikolici kar stisnila na dno. Ne da bi zavrl motor, ji je Rudolf začel dopovedovati, z glavo obrnjen nazaj, naj se ne boji in naj se usede, kot je treba. Vozilo pa je med tem zavilo v 6tran ceste in 6e zadelo ob obcestni kamen. Motor se je razbil, oba vozača pa sta se močno pobila. Terezija bo težkim poškodbam bržkone podlegla, Jamnišek pa 6i je dvakrat zlomil desno nogo in se lažje potolkel po telesu. Rekord v tatvinah ima gotovo Ačim Masni-koša iz Drvenika pri Šibeniku. Te dni se je moral pred sodiščem zagovarjati že za 95. tatvino. Zadnja tatvina je bila manjše vrste, pa je dobil vendar poldrugo leto zapora. Obsojenec se je z odmerjeno kaznijo zadovoljil. Rus Nazarenko iz čuprije, ki je z 41 dnevnim postom zdravil svojo želodčno bolezen po receptih nekega ruskega zdravnika, se počuti sedaj že skoro popolnoma zdravega. Vse 41 dni ni pojedel nobene tečne hrane razen vsak dan skodelice čaja. Imel je namreč v želodcu nevaren čir, ki se ga zdravniki niso upali operirati. Poskusil je poisled-nje sredstvo, namreč post. Po 41. dnevu je spet začel v malih - obrokih jemati hrano in pravi, da ne čuti sedaj nobenih bolečin v želodcu več. Prepričan je, da je a poetom ugonobil tudi pogubonosni čir. Nagibe, ki so vodili v samomor zakonca Ostermana v Šibeniku, je odkrila preiskava. Osterman ie bil že pred leti postavljen pred vojno sodišče zaradi nekih nepravilnosti, ki jih je zagrešil v svoji službi. Ko se mu je pa enaka nesreča pripetila spet zdaj, je začel obupavati. Z ženo sta že teden 'dni prej govorila o samomoru. Zdi se pa. da Ostermanova žena ni šla prav rada v smrt, ker je neka ženska cula v trenutku, preden sta si Ostermanova končala življenje, Krik Ostermanove žene, ki je moža prosila, naj tega no stori. Tz tega sklepajo, da je Osterman po vsej verjetnosti svojo ženo pograbil in z njo vred skočil pod vlak. Vsem zasebnim nameščencem! Strokovne organizacije velike večine zasebnih nameščencev v Sloveniji so se sporazumele, da postavijo enotno kandidatno listo za volitve delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Za složni nastop vseh nameščencev smo ee odločili v prepričanju, da bomo tako najlažje varovali interese zavarovanca. Borba za Pokojninski zavod med nameščenci je odveč, ker imajo vsi zavarovanci enake zahteve do pokojninskega zavarovanja, in je tudi Škodljiva, ker bi razdvojeni nastop nameščencev le slabil njihovo udarno moč Zato je bolj primerno, da enotne zahtev'* zastopajo vsi nameščenci složno in enotno in tudi takrat, ko volijo samoupravo svoje najvažnejše socialne ustanove. Dajatve pokojninskega zavarovanja so urejene v starem zakonu, ki je izžel pred 33 leti. Od takrat eo se socialne in gospodarske razmere nameščencev popolnoma spremenile. Zato mo^a spremeniti tudi ta zakon o pokojninskem zavarovanju, da bo odgovorjal novim življenjskim potrebam zasebnih nameščencev. Predvsem se mora znižati zavarovana in starostna doba za dosego starostne rente, zboljšati se morajo pogoji za dosego vdovske rente, pritegniti je treba v pokojninsko zavarovanje vse ostale zasebne nameščence (trgovske so-trudnike in druge), ki še niso zavezani zavarovanju. Uprava Pokojninsekga zavoda se mora vodili po zdravih in preudarnih gospodarskih načelih, da bodo vse naložbe donosne in popolnoma varne. Upravne izdatke je treba kolikor mogoče zmanjšati. Samoupravni delokrog zavoda naj bo najširši, samouprava ne sme biti v nobenem pogledu okrnjena, posebno ne glede samostojnega razpolaganja z imovino zavoda, pri čemur naj odločujejo le interesi zavarovancev in interesi narodnega gospodarstva v območju, na katerem posluje Pokojninski zavod. Te zahteve, ki jih postavljamo, so velike. Le složen in enoten nastop vseh zavarovancev jim bo lahko prinesel uspeha. Kdorkoli bi torej kvaril tak enoten nastop pri volitvah v Pokojninski zavod. bo le škodljivec interesov vseh zavarovancev. Volitve v Pokojninski zavod so iz etvarnih razlogov nepotrebne. Vsem zavarovancem je omogočeno, da ee uveljavijo na »Združeni listi zasebnih nameščencev«, ki io postavljajo podpisane strokovne organizacije. Kdor bo šel druga pota, bo povzročil Pokojninskemu zavodu za din 300.000 nepotrebnih stroškov za izvedbo volitev, kar bi sicer lahko dobile vdove in sirote zavarovancev. Vse zavarovance Pokojninskega zavoda vabimo, da poverijo svoje zaupanje naši »Združeni listi zasebnih nameščencev« in da jo podpišejo, odklonijo pa naj v?ak separatističen nastop posameznikov in podpise na vsaki drugi kandidatni listi. Združeni akcijski odbor za volitve v Pokojninski Joško Zrmljic. predsednik Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani. Rudolf Smersu, predsednik Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani. Briški Anton in Biber Jožko za Sporazumni odbor bančnih in zavarovalnih uradnikov v Ljubljani. Organizacije v sklopn Društva »družnih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije: Pošteno le posvetHa razbojnikoma Maribor, 8. marca. Na korajžen način se je odkrižala v Bukovici dveh nevarnih razbojnikov žena lovskega čuvaja Štefana Horvata. Horvat je pred nekaj dnevi prodal vole, za katere je dobil več tisočakov. O tem se je v soseščini razvedelo, pa sta sklenila dva nepridiprava, da ga oropata. Ko sta zvedela, da je moral Horvat po opravkih v sosednjo faro, sta se pojavila na njegovem domu, oba z maskiranimi obrazi, da bi ju ne bi nihče spoznal. Kes sta našla Horvatovo ženo samo jioma ter zahtevala, da jima izroči denar in moževo obleko, urozua sta ji s smrtjo, če ju ne uboga. Zena, na katero sta rokovnjača naletela zunaj hiše, ko je nalivala pri studencu škaf z vodo, je bila na videz ta.coj pri volji, da jima izroči denar. Prosila ju je, naj malo počakata, da stopi v hišo ter prinese, kar zahtevata. V sobi pa je snela s stene nabito moževo puško ter je iz veže ustrelila proti roparjema. Enega je zadela v ramo ter ga močno ranila, vendar je imel še toliko moči, da je lahko s svojim tovari* šem pobegnil. Sedaj oba iščejo orožniki. Več okoliških vasi siii k or kl učitvo z Vo nikom-trgom Govoriti o gospodarstvu naše trške občine ni prav težka stvar. Občina namreč v gospodarskem oziru ne stoji slabo. Občinske doklade na neposredne davke (40%) so razmeroma nizke. Saj dobi občina več dohodkov v obliki trošarin kot od doklad. Tudi tržnina oz. sejmarma dasta lepe dohodke. S tem v zvezi bi omenili nekaj stvari. V teh nizkih dokladah je morda glavni vzrok težnji sosednih vasi za priključitev k trgu. To je eno. Drugo pa je, da je ta priključitev iz splošnega gospodarskega vidika tudi pravilna, sa) ima trg velike dohodke v obliki trošarin, ki jih vendar posredno plačujejo v izdatni meri tudi okoličani. Tu vidimo, kako gospodarsko nesmotreno m samo v strankarsko korist je delal nekdanji JNS-režim, ko je pu* stil trg z 900 prebivalci kot samostojno občino malega obsega, po drugi strani pa hotel združiti tri fare ogromnega obsega z okroglo 6000 prebivalci v občino Vojnik-okolico, čeravno je bilo ljudstvo stoodstotno proti. Toda, če smo prej rekli, da gospodarstvo naše občine ni težko, bi za to navedel še nekaj številk. Občinski proračuni ee, odkar ie banovina prevzela elektrarno, redno zaključujejo s prebitki. Tako je znašal prebitek proračuna 1937-38 14.081 din, leta 1935-36 8.500 din. Seveda prej ni bilo tako. Občina je imela dolgove, doklade pa so znašale nad 100%. Zato se ima tudi občina sedanji banski upravi zahvaliti, da je prevzela električne naprave v trgu in pomogla občini do ugodnega gospodarskega stanja. Ali spet si ne upamo trditi, da so bili leti, ki so naredili občini dolgove, slabi gospodarji. Šli so s časom naprej, izvedli elektrifikacijo razmeroma zgodaj, nabavili mlatilnico in druge stroje, od katerih ima občina še danes lepe dobičke. Kaj pa splošna gospodarska korist teh naprav v zadnjem desetletju, ki so jo imeli občani? Seveda nasprotniki v svoji demagogiji govore drugače. Še tele vrste bodo morda zavijali po svoje. Toda nam gre za stvarnost. Tako bi tudi poudarili, da se bodoči občinski odboj ne bo smel strašiti tnaniših investicij v morebitna gospodarska podjet- DruStvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Ljubljani; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Mariboru; Društvu združenih zasebnih jn trg. nameščencev, podružnica v Celju; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Murski Soboti; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Slovenjem Gradcu; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Trbovljah; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Litiji; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Krškem; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Novem mestu; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Kranju; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Radovljici; Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica na Jesenicah; Društvo združenih zasebnih in trg, nameščencev Slovenije, podružnica nameščencev socialnih zavodov v Ljubljani; Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev Slovenije, podružnica zavarovalnih nameščencev v Ljubljani; Društvo organistov za mariborsko okrožje v Mariboru; Društvo organistov za ljubljansko okrožje v Ljubljani; Društvo zadružnih nameščencev v Ljubljani. Organizacije v sklopu Zveze društev privatnih nameščencev: Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani; Organizacija praktičnih tehnikov v Ljubljani; Društvo nameščencev Nabavljalne zadruce državnih železnic v Ljubljani, pododbor v Mariboru; Društvo zasebnih zemljedel. nameščencev dravske banovine v Ljubljani; Podružnica Saveza apotekarskib eotrudnikov v Ljubljani; Zveza delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani in okrajna društva v Ljubljani, Kamniku in na Jesenicah; Društvo nameščencev Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode; Društvo rudniških nameščencev v Trbovljah, krajevne skupine: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Krmelj, Senovo, Laško in Kočevje; Društvo nameščencev svinčenega rudnika Mežica-Črna; Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Kranju; Društvo nameščencev KID na Jesenicah; Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev na Jesenicah; Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju; Društvo zasebnih in avtonomni’i nameščencev v *y Celju; Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, podružnica v Slov. Bistrici; Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Kočevju; Društvo privatnih nameščencev v Rušah; Organizacija trgovskih in privatnih nameščencev v Trbovljah; Društvo samoupravnih nameščencev v Ljubljani. Športne vesti Vremensko poročile »Slovenskega doma« Nov svetovni rekord. Italijanski pilot Agostino Morandi je na jezeru Lago Maggiore postavil nov hitrostni rekord z motornim čolnom, težkim 400 kilogramov. Dosegel je brzino 121.650 km na uro, medtem ko je bil prejšnji rekord 116.500 km Nekaj olimpijskih novic. 14. oktobra lani je prireditveni odbor v Helsinkih poslal 60 državam uradno povabilo k sodelovanju pri XII. olimpijskih igrah. — Svoje sodelovanje pri olimpijskih igrah v letu 1940 so dosedaj prijavile: Anglija, Hanska, Norveška, Italija Romunija, Švica, Jugoslavija, Belgija, Costarica, Švedska, Palestina, Grčija Portugalska, Nizozemska, Lichtenstein, Luksemburg, Češkoslovaška. Nemčija, Angleška Indi- i • i o tem vratnem redu so se države prijavile, nove prijave pa še vedno prihajajo. Najvažnejši organizacijski sistem je namesti- *?• 10°-?00 tkalcev, ki bodo prišli gledat XII. olimpijske igre v Helsinkih iz seh strani sveta. Zato se je prireditveni odbor dogovoril z raznimi paroplovnimi družbami, da bi mu stavili na razpolago ladje za prenočišča gledalcev. Luške oblasti so napravile načrt po katerem bo na razpolago 21 velikih prekomorskih parnikov. V ta namen so začeli že preurejati nri-stanišče v Helsinkih. J pn Za XIII. olimpijske igre v letu 1944 bo doslej znani trije kandidati: London, Detroit in Rim. Zelo verjetno je, da bo mednarodni olimpijski odbor že v juniju na svoji seji v Londonu reševal to vprašanje. Člani tega odbora so že dobili dro-goceno in dobro dokumentirano prošnjo Detroita, ki se poteguje za izvedbo XIII. olimpijskih isjer! Detroit je mesto na obali jezera Eril in ima ''čez 1,600.000 prebivalcev. Detroit je pripravljen zgraditi najveličastnejši stadion in vse druge športne naprave. V Rimu sedaj dela 700 delavcev »Stadio olimpicot na Forumu Mussolini. V tem stadionu je bilo sedaj prostora samo za 10.000 gledalcev, po razširitvi pa bo prostora za 100.000 ljudi. Nedeljsko ligaško tekmo BSK : Ljubljana bo sodil Dokmanovič iz Novega Sada. Ligaško tekmo v Splitu lned Hajdukom in varaždinsko Slavijo pa bo sodil Slovenec Tone Čamernik, ki ga bo ev. nadomestil Vrhovnik Mirko. Slovenski prosvetni dom v Ljubljani naša narodna dolžnost! ja, ki bi bila v korist in blagor splošnosti oz. občanov, pa bi tudi občini donašala dohodke. S tega stališča bi tudi ocenili pohvale vredno skrb sedanje občinske uprave za nove dohodke. Saj so ti dohodki menda glavni vzrok, da je občinska uprava zaprosila za dovolitev dveh novih sejmov. Ob tem pa puščamo odprto vprašanje, ki so ga nedavno načeli kmetijski strokovnjaki: da je namreč veliko število sejmov v Slovenij postalo tudi že gospodarsko zlo (zamuda časa, zapravljanje). Zdaj, ko se priključuje že druga katastrska občina k trgu, bomo dobili tako srednje veliko trško-kmečko občino z zdravo gospodarsko in moralno podlago. Tako bo po težkih preizkušnjah, ki jih je preživela trška občina, ko jo je nekdaj izrabljalo nemškutarstvo in pred leti protiljudska JNS, šla gotov« bolišim časom nasproti Krai Barometer-sko stanje iempe-rutura v n a 61 .5 K * 0 =7 S* Veter (amer, jakost) Pada- vine '«*o 3» A ti a k e t a m ■£ t Ljubljana *54-8 7-2 2-2 70 8 W N VV; _ Maribor 754i 6-6 -3*C 80 5 sw, — — Zagreb 761*/ 7*0 4-0 30 10 NE* ISO dež Belgrad 763*1 č-0 4-0 90 10 NE, 9-0 dež Sarajevo 762*0 10-1» 11 90 10 0 8*0 dež Vis _ — _ — _ _ mm Split mmm Kurnboi - — — ■ — — — Rab — — — — -r- _ _• OUSPOlflir — — — — — — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačno*! nestanovitno vreme, padavine zelo verjetne. Koledar Danes, četrtek, 9. marca: Frančiška. .Sobota, 10. marca: 40 mučencev. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Suinik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cest« 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 81. Ponovno opozarjamo Celjane ter vso celjsko okolico na koncertni nastop pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v ponedeljek, 1\ marca ob četrt na 9 v veliki dvorani Celjskega doma. Nastopil bo celotni zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Polita. Na sporedu so izključno le del« domače glasbene literature. Pri koncertu sodelujeta sopranistka Ljudmila Polajnarjeva in pianistka Mirca Sancinova. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Goričar v Celju. Umetnik po božji volji, kakršen ne pride vsak dan v Ljubljano, bo jutri zvečer koncertiral v veliki Filharmonični dvorani. To je slavni pianist Nikolaj Orlov, rodom Rus, ki se je pa leta 1921 nastanil v Parizu in od tam koncertira po svetu. Vso muzikalno publiko in kritiko ima na svoji strani. Odličui umetnik obvlada vse tehnične težkoče in izvaja posamezna dela z umetniško dovršenostjo. Klavirski večer Nikolaja Orlovu bo eden najlepših solističnih koncertov letošnje sezone, umetnik bo igral dela Mozarta, Beethovna, Schumanna, Ravela, Skrjabina in Chopina. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Naš znani kitarist-solist Stanko Prek bo priredil solistični kitaristični večer prihodnji ponedeljek, dne 13. marca v mali Filharmonični dvorani. Na tem koncertu se bo uveljavil tudi kot skladatelj ter bo izvajal lastno skladbo Nokturno, ki je prva slovenska koncertna kitarska skladba. Ostali del sporeda tvorijo dela svetovnih avtorjev. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Francoski institut bo imel pod pokrovitelj stvom g. francoskega konzula v petek, 10. t. in. točno ob 18. uri v kinu Union filmsko predavanje o potovanju g. Daladiera po Severni Afriki. Vabimo vse člane in prijatelje francoskega jezika k obilni udeležbi. Vstop brezplačen. V. jugoslovanski kongres prot! tuberkulozi bo v kopališču Lipik v dneh 28., 29. in 80. maia t. 1., na kar vse gg. zdravnike in krajevne edini-ce Protituberkulozne zveze v Ljubljani že danes opozarjamo Z vsemi podrobnimi modalitetami tega kongresa, zlasti glede voznih olajšav, stanovanj, prehrane itd., bomo javnost pravočasno se znnnili. Jožefov sejem na Igu. V ponedeljek, dne 20, marca 1939 bo na Igu redni letni živinski in kramarski sejem. Na tem sejmu ie posebno živahna kupčija za mlade prašičke. Kupci vabljeni, Ta dan vozi iz Ljubljane na Ig tudi avtobus izpred Mestnega doma ob 6.40. »Konec poti« je naslov Sherriffove vojne drame v 6 slikah v prevedbi Otona Zupančiča, katero uprizori Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani na svojem XLII. prosvetnem večeru v soboto, U, t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Prosvetno druitvov Trnovo. Na XIV. prosvetnem večeru v sredo 8. marca ob 8 zvečer bo predaval g. dr. Gogala Stanko o vzgojnih vrednotah krščanstva. JUU okraja« društva Litija, Ljubljana mesto, vzhodni in zahodni del, Radovljica, Škofja Loka, Kranj, Kamnik, Laško, Logatec in Kočevje bodo priredila skupno zborovanje v soboto 11. marca ob 9 v dvorani Filharmonije v Ljubljani • sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. 70 let organiziranega učiteljskega dela (poroča tov. Janežič Jelo); 3, Učni načrti {poroča pedag. Tavnateli Kobilica Rudolf); 4. Situacijsko poročilo (tov. predsednik JUU Ivan Dimnik); 5. Resolucije; 6. Slučajnosti; 7. Zaključek. — Zborovanja se udeleži tudi podpredsednik JUU iz Zagreba tov. Stevan Krajčevič. — Popoldne ob 15 bodo zborovalci prisostvovali predstavi Cankarjevih »Hlapcev« v Dramskem gledališču. Vsi zborovalci naj «i rezervirajo vstopnice osebno ali pismeno pri tajništvu sekcijc JUU v Ljubljani. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20 Četrtek 9. marca: »Upnika, na plan!* Red Četrtek Petek 10. marca: Zaprlo. Sobota U. marca ob 15: »Hlapci«. Izven. Znižane cene — Ob 20: »Kaj je resnica«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja 12 marca ob 15: »Hollywood«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Upniki na plan!«. Izven, Znižane cene. OPERA - Začetek ob 20 Četrtek 9 marca: »Frasquita*. Opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdoL Petek 10. marca: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Trubadur«. Sobota II. marca: »Jesenski manevri«. Red A. Nedelja 12 marca ob 15: »Ero z onega »veta«. Izven. Znižane eene. — Ob 20: »Ančka«. Izven. Znižane eene. Mariborsko gledališče Četrtek, 9. marca, ob 20: »Pvgmalion«. Premic ra. Red B. Petek, 10. marca: Zaprto. Sobota, It. mflfca, ob 20: »Prodana nevesta. 1 Red A. Zima v gorah ob Bistrici Večeri so še dolgi in noč sega skoraj še v naslednji dan in ga krajša. V uri, ko je poleti sonce še visoko nad vrhovi, je zdaj že trda tema, zmrzal in puščoba. Žaga v Stahovici hrešči vse dni in lesa je leto za letom manj. Ko bodo podrli vse na Dolu in v Mokrici se bo ustavila in takrat bo v Stahovici, Godiču in v Županjih njivah velika revščina. Zdaj so drvarji še na dobrem, v robeh pojo sekire in v dna grme debla po drčah. V Dolskem grabnu se grmadijo goli, kolesa škrtajo po kamenju, voz za vozom se vrsti na cesti iz doline. jBneg se je umaknil visoko na robove in se blišči v soncu. Po dnu je ostalo za njim le zinrzlo blato, ki ga tro kolesa in težki koraki. Potemnela pobočja leže v sencah, sonce ostaja po vrheh in ne seže v zapuščeno dolino, kjer se mude zdaj ljudje le po opravku. Ko je še ležal sneg, ni nihče zgazil steze ob bregu Bistrice. Gorniki so se obrnili drugam, na Veliko planino in v Krvavec. Zdaj je Bistrica zase kakor je bila, ko so vedeli zanjo le domači ljudje in niir je v nji. Zamolklo hrumi reka po tesni strugi v Predaslju. Umirjena gladina ob Ribji peči odkriva nad zelenimi tolmuni dna svojih globin, tam tiče orjaške postrvi in ob kraju so nagrmadeni hlodi, ki jih je naraščajoča voda dvignila v tok in upadajoča pustila v jezu. Zdaj se upira reki in jo zavrača iz struge, da golta peščene plazove ob bregu, ki se usipajo iz strmin pod Svetniškim in Širokim žlebom. Utesnjena reka je izjedla strmi breg in nasula kamenje po pro-deh v Konjski, kjer se umirjajo njeni valovi na dolgi ravnini pod Kamnolomi. Onstran Kopišč, v Brusnike vso zimo ni nikogar. Lovci bodo morda pogledali za kunjimi sledmi do Hudih koncev, če bo padlo kaj novine, ali pa bo kak Županjan podrl starega gamsa, ko bodo lovci pri maši v Stranjah. Strel bo jeknil od robov in gozdar na Kopiščih bo uprl daljnogled v mokriške plazove. Videl bo strelca, ko bo prenesel plen po strminah čez mejo revirja. Ne bo ga spoznal, pač pa bodo lovci zasumili in spet bodo prišli žandarji v Županje njive. Premetali bodo vse hiše od tal do vrha, našli pa ne bodo nič, ker bodo orjaški roglji starega gamsa, ki je bil namenjen kaki visoki gospodi, že varno skriti in dolgi šop gamsove hrbtne dlake bo pri spretnem vezalcu v Lučah. V predpustu se bo strelec ž njim postavljal v krčmi pri Pajku, ponosno bo pogledal po ljudeh in potegnil harmoniko, in če bo ob njem prava druščina, ji bo tudi dal vedeti zgodbo o tem lovu. V sami Bistrici, v Koncu se razgrinjajo pogledi v robe Kompotele, kjer so zgodnji plazovi zasuli goličavje nad Kurjo dolino. S širokim hrbtom varuje gora svoja razpostranjena snežišča pred soncem. Kalno se leskeče’ zmrzla površina, položena v boke reber, kjer postavajo goli, samotni macesni. Širno ruševje je utonilo v debeli plasti mečav. Strmina se prislanja iz dna v vrh gore. Globoke tesni pod grapami hudournikov so skrite v kupih umazanorjave plazovine, v nji so morda zasuti gamsi, ki jih je ujela zdrsla plast prvega snega. Gamsji lov je v kraju. Stari kozli lazijo po okopnelih strminah pod Brano in polegajo v soncu. V sencah je ostal še sneg, zmrzel je in trd ko rog in ne kaže sledi. Vsaj za prst bi moralo biti novine za kunji lov. Že leta prehaja stara _ kuna iz belske strani, sled ima ko šapasti, beli planinski zajec. Za vado se ne meni in pasti se ogiblje. Za njo pa ni moč. Hudo je reB, ko obhodi žival v eni noči SedlSek, Belo in Dolski graben, ves dan mora biti človek na nogah, da jo sledi do počivališča, ki si ga je izbrala v jutru. Kujije krzno je od vseh najdražje. ... O sv. Neži so pri Urhu v Stahovici kupčevali za lanski plen. »Vidiš jo!« je pomolil Bos kun je krzno čez mizo, drže ga za košati rep. »Osem sto, kot sem dejal. Svetlo je pogledal in se čakaje odgovora nagibal. Vsi so utihnili. Momljajoči pogovor drugih je postal razločnejši. »Še pet sto ni vredna,« je bil spregovoril Filip in Bos ga je čul. Prekupec je nagibal glavo, kakor da ne da toliko, pa ni mogel odtrgati očesa od kože. Kuna je bila stara, voljna rumena pod-lanka se je svetlikala izpod vrhne dlake, zamolkla podvratna lisa je bila res kakor zlata. Rekel pa ni nič. »Ne daš?« Bos je položil kuno predse. Podrhtevalo mu je na obrazu. Razvnel se je bil, skoro je bil že voljan popustiti. V tem je ugledal Filipa, ki se je široko režal. »Le trd bodi France,« ga je ta nalašč bodril. »Še jurja ti bo rad dal zanjo.« V rodu sta si in se ne moreta. Zato ga je dražil. Bosa je jezilo to vtikovanje v pogovor. Prekupec je vstajal in segal po denarju. Klical je za račun, pa se je oščajal ln obiral, da je bilo kar videti, kako je voljan kupiti. »No pa pijva. Bo že drugič kaj kupčije,« je (»pregovoril, ko je odštel denar za vino. Pomolil je kozarec Bosu, ta pa je gledal mimo. Zjezen je bil in bi najraje še navil ceno, ko bi že ne dal besede. — Koliko potov je imel zaradi te živali, preden jo je obsledil. Dan za dnem na nogah od jutra do noči. Kaj vedo o tem ti ljudje! Vlačil je crklega srnjaka po hosti in puščal vado med pastmi, potem pa vsak dan dve uri vkreber. — Prekupec je popustil kozarec. Za malo mu je bilo. »Ce še z menoj piti ne maraš... Pa jo imej!« je odmahnil z roko in na obrazu mu je bilo videti, da je zadet. »France...« so klicali lovca, kakor bi mu hoteli prigovarjati, da je pogledal. Reči pa ni hotel nihče nič, nakopal bi si zamero, ko bi se kaj potegoval. Koža je bila vredna cene. Bos bi jo dal tudi za sedem sto, denarja je bil potreben, a vpričo vseh ni hotel popustiti. Drugi bi rekli, da je zaradi pijače skazil ceno. Vsi lovci so imeli po eno ali dve koži in so le čakali, kako bo s kupčijo. Prekupec je dajal za vino kakor je imel navado. Po mizi so stali naliti kozarci, pili so vsi in bi zdaj le neradi videli, če bi ne prišlo do kupčije. Precej bi padla beseda, kakor bi ga le zaradi pijače natezali. Prekupec je oblačil kamižolo, ko so ga obstopili in jo vlačili razenj. »Bo že,« so ga pogovarjali. »Kar posedimo ...« Posajali so ga na klop, ko je ril med njimi, pa se ni dal. V tem je vrgel France krzno predenj. »Zadnjič rečem: Osem sto«. Prekupec ga je pogledal. Nadaljeval je. »Ceneje je ne dam, pa naj mi splesne, se mu je odrezal. Oni je segel po denar in poravnaval bankovce pred seboj. Vsi so mu gledali pod roke, naštel jih je sedem in pogledal lovca, ki je sedel z vstran obrnjenim obrazom. Natanko pa je videl, kako je bilo denarja. Prekupec je držal roke v naročju. »Nočeš?« je vprašal z zvišanim glasom in kakor bi hotel zgrabiti denar, je udaril z osmim bankovcem po kupu, da je škropnilo iz kozarcev. Bos je pogledal in se široko zarežal. »Tako je prav!« Segel je po denarju in ga ostresaje prešteval. Potem je poklical pijače in se ni menil ko so drugi kazali svoja krzna. Prekupec je ves hripav tiščal svojo ceno. Dodajali so in popuščali. Nazadnje, že kasno v noč, se pogode za zadnjo. Z opotekavimi koraki se porazgubljajo na daljne domove, • V Žagani peči vlačijo les. Skladanice polen so vrste ob stezi. Gozd so zredčili do drobnega šibja, ki se uklanja pod težo zmrzlega snega. Sem v skrito dolino se je potuhnila zima. Visoko v gore so okopnele strmine, ko jih je zajelo rastoče sonce, v dnu pa so ostali kopasti zameti in mraz je. Žmavčarska grapa je zadelana z ledom, plaz izpod Sedla je nagrmadil orjaške griče po goličavi. Sonce žari v Skutinih plateh in rjava stena Kogla se greje v njem; na njenih napuščih se talč tanke črte snega in jo pocejajo z leskečimi curki. Sever odganja z grebenov kopaste oblake, ki prihajajo od juga in jih cefra v drobne belkaste kosmiče, ki izginjajo v jasni modrini neba. Po dolini lega nad rieko megla in se razprostira po stranjskih poljih čez Kamnik v‘daljno ravan. Kot otoki štrle vrhovi hribov iz valujoče beline. To je prosojna megla, ki daje čutiti sonce nad seboj, pa obležava zamotana med drevjem, še veter je ne zgane. Svet se izgublja v nji. Po drevju raste ivje, sleherna bilka je obdana s kalnim bliščem ledenega cvetja. Taki so zimski dnevi v dolini, v gorah pa .žari preobila svetloba in odbleskuje z razprostanjenih snežnih poljan. Na ploskvah ledu srše sončni žarki in se ščemeče zabadajo v oči. V bregu pod Kalškim robom je ostala shrlina, tiho se usedajo koraki v sesedli pršič, škrobotaje se usipajo zrnca po strminah. Iz sence za robovi je videti kupolasto gromado Brane. Oprta na silne stebre stene nad Žmavčarji, tesni ozko progo neba pod valujočimi oblaki. Jermanica je obždela že globoko spodaj, za njo Črni vrh in Mešenik. Širna bela ploskev plazu pod Rzenikom počiva v popoldanski senci. Z višavo se razmikajo debla, zasuta do pasu steza jo gole veje, za njimi pa videti daljne grebene ko izza rešetk na oknih. Sneg je cel, nikjer ni vanj zapisane sledi, živali so se umaknile na kopne bregove nad dolino. Svet je izravnan ž njim. Rahlo se napenja strmina med plastmi skalnih skladov. Tuja podoba pokrajine se odgrinja pred očmi, kakor bi pogledal v kraj, ki ga ni našel človek. Zagrajena je z grebeni in vanjo se vleče gaz po strminah. Sonce ugaša za Mokrico, grebeni rdfi in vse se potaplja v gosteči se, vijoličasti mrak. Tiho je ugasnil gorski dan, v jutru se bo zvezal z drugim v brezkončno rajdo. Boris Režek. . ■ m . _ / Sliki z olimpijskega stadiona r Helsinkih: Levo: Plošča, na kateri bodo objavljali številnim gledalcem izid posameznih tekem. Takoimenovani »maratonski stolp«. D e s n o S Nekaj nafnovefših z zanimivega sveta Blago za naš paviljon v Newyorku Včeraj so natovorili material, ki bo poslan v jugoslovanski paviljon na svetovno razstavo v Newyorku. V Belgradu in Zagrebu so naložili 6 vagonov. Ta material bodo prepeljali v Ameriko z ladjo »Vulcania«, ki bo odplula iz Trsta 17. t. m. Istočasno potujejo z omenjeno ladjo tudi aranžerji iz državne obrtne šole v Zagrebu, ki bodo uredili naš paviljon na newyorški razstavi. Bo? za in proti judovskemu obrezovanju Judovski listi na Poljskem pišejo, 'da so rabini iz vse Poljske protestirali proti zakonskemu osnutku o ukinjenju judovskega obrezovanja. Ta ukinitev naj bi stopila v veljavo 1943. Kakor znano, je ta zakonski osnutek izglasoval zakonodajni odbor 6ejma. Včeraj je bil v Varšavi kongres, na katerem so razpravljali o tem vprašanju. Več govornikov se je izrazilo, da ta zakonski osnutek pomeni napad na judovsko religijo. Kongresa 60 se udeležili tudi judovski poslanci in senatorji. Gibraltar ni več nezavzemlfiv Pod senzacionalnim naslovom »Gibraltar ni več nezavzemljivc, objavlja japonski list »Niči Niči« daljše poročilo svojega dopisnika v Španiji, ki je na podlagi posebnega dovoljenja nacionalističnega vrhovnega poveljstva obiskal južno Španijo in španski Maroko. Nemčija in Italija — pravi to poročilo — ob sodelovanju z nacionalistično Španijo sta zgradili proti Gibraltarju utrjeno črto, ki jo se ta vi ja cela vrsta vojaških oporišč, razporejenih v krivi črti na obeh straneh morske ožine od Algecirasa do Suete preko Tarife, Azile in Ca-dixa. Nemški inženirji so zgradili vojaška oporišča v Los Parki ju, v Vila Franca, italijanski-inženirji pa so uredili letalska oporišča v Cadixu. Malagi, Tetuanu, in Melili. Nove utrdbe v neposrednem ozadju Gibraltarja so skoraj dovršene. V njih so močne artiljerijske baterije, ki lahko obstreljujejo gibraltarsko pristanišče. _ Nekaj drugih utrdb izdelujejo pri Sueti, Lanili in Sidoniji. Nemški turisti pri tibetanski vladi Nemška himalajska odprava, ki je odšla v ti-betske pokrajine, in ki jo vodi Ernest Schaffer je bila 50 dni v gosteh pri tibetanski vladi. Ekspedicija je zda j dobila dovoljenje, da obišče staro prestolnico Tibeta Uran. ((S]>anski Odiseii" Včeraj je priplulo v Oran šest ladij z 200 begunci, med njimi 50 pomorskih častnikov in podčastnikov iz pomorskega arzenala v Cartageni v republikanski Španiji. Begunci se niso smeli izkrcati v Oranu, zato so jih poslali v bližnje pristanišče Mercelbedir. Malo pozneje je priplul še en parnik s 60 beguuci in 45 možmi posadke. Tudi to ladjo so poslali v isto pristanišče. V Oranu 6e niso smeli izkrcati zato, ker ie oransko prista- nišče majhno in že zdaj prepolno. 40 milj o« Orana so našli 2 stotnika, 5 poročnikov, in enega narednika iz 93. republikanskega polka. Internirali so jih v Alžiru, nato jih bodo pa poslali v taborišče internirancev pri Perpignanu. Vsi ti begunci so zbežali po padcu Barcelone. Dva tedna so se skrivali po gozdovih, nato se jim je pa posrečilo priti do nekega motornega čolna; z njim so upali priti v Oran. Prebili so pet dni na razburkanem morju, tedaj jim je pa zmanjkalo bencina. Rešila jih je holandska ladja »Ulix«, ki je vzela motorni čoln na svojo palubo, orožje beguncev pa vrgla v morje. Nov rekord Na jezeru Lago Maggiore je italijanski letalec Agostino Morandi dosegel nov rekord v vožnji * motornim čolnom za kategorijo 400 kg. Dosegel je srednjo hitrost 121 km 600 m na uro, dočim jo prejšnji rekord znašal 116 km 50 m. Angliia ima vedno več rekrutov Govoreč o rekrutaciji je angleški vojni minister Beliska dejal v svojem poročilu tudi tole: Rekrutacija se pozna v vseh vrstah orožja tako da smo v enem letu povečali sprejem za 80.000 mož. V letošnjem finančnem letu bomo rekrutirali še 40.000 vojakov, število mornarjev je pa poskočilo v istem razdobju v primeru z letom 1936 za več ko 100%. V 12 mesecih se je vpisalo 77.000 rekrutov. Če to število primerjamo s 45.000 rekruti, vpisanih lansko leto, vidimo, da smo potokli vse rekorde, od ustanovitve teritorialnega vojaštva pa do danes, tako da se je njegov kader, povečal na 250.000. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 9. marca: 12 Paljni kraji v glasbenih slikali (plošče) — 1'2.45 Poročila —- ir* Napovedi — 13--9 Bežigrajski pevski zbor — 14 Napovedi — 18 Domač koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pilihov Šramel-kvartet in Radijs.ki orkestei — 22 Napovedi, poročila 22.15 Citražki trio «Vet>na«. Drugi programi Četrtek, 9. marca: Belgrad: 20 Baranovičeva proslava — 21.30 Tamburiee — 22,15 Vok. koncert — Zagreb: 20 Opera — Praga: 18.25 Vojaška godba — 19.30 Igra — 21.10 Musorgskega »Boris Godunov« — Sofija: 19 Pevski konc 193P Ork. konc. — Varšava: 19 Pisan konc.. — 21 Violina — 21.50 Plošče — 23 05 Nar. gl. — Budimpešta: 19.45 Cing. ork. — 20.50 Lisztove skladbe — 22 Jazz — 23 Vojaška godba — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc, — 21 Violina — 21.40 Igra — Rim-Bari: 21 Opera »Fedorat — Dnnaj: 20.10 Igra »Sodišče v stolnici« — Berlin: 20.10 Plesni večer — Kouigsberg: 20.10 Miegelov večer — 21.10 Operetna g!. — Vratislava: 20.10 Ork. konc. — Koln: 20.10 Od plesa do simfonije — Frankfurt: 20.15 Konc. po željah 62 Norman Railly Raine: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Ni ji bilo mar sebe. S samo seboj 1 »Mar to ni res?« je divje zavpil sir si je že bila na jasnem v prvem hipu, ko Guy. ie bil sir Guy Gisbourneški stopil v nje- | »Tako ne bo šlo več naprej! Brez kaz-no sobo. Toda kaij bo * kraljem RihaT- ni za to početje ne boš ušla! Pojasnila dom z Levjim srcem? In kaj bo potem z boš svoje dejanje lahka pred sodiščem!« njenim dragim Rabinom Hoodom? Stopil je k vratom, jih odprl na steza) To vprašanje jo je mučilo in vzne- ’ter zamahnil z roko. Straža, ki je stala mirjalo do obupa. Zdelo se ji je, da se pred vrat. pnpravl,ena, ,e stopila v sobo pred njo odpira prepad. 'Z; Y Pa ” ’* UkaZal Wa ° V ta prepad pa ne bo zdrsnila ona “rižno: sama, v njem bosta končala tudi kralj »Odpeljite 10 k princu! « Rihard z Levjim srcem in Robin Hoodl' St*rj«.stražam, ki so imeli kopja v ro- Vse njene drage prijatelje bo požrlo to kah m čelade na glavah, sa ,o obstopili, brezno, iz katerega ni povratka. V njem kakor bt bili obkolili največ,ega razboj-bo izkrvavel in končal tudi ubogi sakson- nika in io pozvali s seboj ski narod ... Končno je sir Guy Gisbourneški pismo prebral do kraja. Mirno je stala sredi med njimi, nato pa je stopila z njimi k vratom in se še enkrat ozrla, Z očmi je iskala svojo Bess. Pa je ni - . . . L očmi je lsnaia evujo uc». r a m Skrbno ga je počasi v“?v'2 ™°Z1 * ■ mogla nikjer opaziti. Zato ie naglo odšla ga počasi sukljal med preti. Nekaj časa s stražami skozi vrata ie gledal v lady Marian kakor bi vsej tej stvar- na vse zadnje vendarle ne mogel prav verjeti. Nemudoma so jo odgnali k princu Ivanu brez dežele, ki se je v svoji posvetovalni dvorani razgovarjal o najnovejših • *--j t , ... vami avoraiu ia*gu,(u]ai « Končno pa se ie — kakor bi ga bil ; pri njem so bili le njegovi naj- nenadoma premagal bes na ves glas i sotjejavcj {n zaupniki, najzanesljivejši zadrl na lady Marian: I plemiči. Vsi tisti, ki so mu dvorili iz oseb- »Tako torej! Ti, malopridnica, si se razlogov za lastno korist in Usti, ki bila namenila, da o naših načrtih najprej ; ne ti bili pod nobenim pogojem veseli, če obvestiš Robana Hooda, on pa naj bi nato jjjj se kraij Rihard z Levjim srcem spet vso stvar oporčil kralju Rihardu!« vrnil na angleški prestal, vsi sebičneži in Lady Marian je molčala. | računarji so se zbrali ta večer pri princu čemu bi se branila. Kaj pa bi ji bilo Ivanu brez dežele, da bi se domenili o to tudi koristilo? 'bodočnosti. Princ Ivan brez dežele se je zadnje čase sploh rad pogosto in na dolgo posvetoval. V dveh dneh bi že moral biti okronan za angleškega kralja. Zdaj pa se mu je nenadoma postavila na pot tako velika in povrhu še povsem nepričakovana zapreka! Tako močno se je bil veselil te prelepe, imenitne slovesnosti! Pa je prišel ta njegov zoperni brat Rihard! Pri- j šel je v Anglijo kakor božjepotnik iz daljnih pokrajin, iz Svete dežele se vrača v obleki navadnega fratra, da bi spet kot vladar zasedel angleški prestol in z močno, neusmiljeno roko brezobzirno kaznoval vse tiste, ki so se bili za časa njegove odsotnosti proti njemu in njegovim pregrešili ter si zaslužili hudo kazen. Pred ta posvetovalni zbor, ki je že dolgo časa zasedal, 60 straže nenadoma pripeljale bledo, pa že povsem zbrano lady Marian, Vedela ie dobro' da H ne bi mo<*la pomagati prav nobena obramba, saj je bil dobil sir Guy Gisbourneški proti njej tako neizpodbitne dokaze krivde, da bi jih zastonj poskušala pred princem Ivanom brez dežele omajati. Vedela je, da je izgubljena. Čemu bi se potem branila? S kakšnim namenom naj bi še poskušala zbrisati krivdo razse? Poniževala se ne bo, je sklenila -trdna. S samozavestnimi koraki je stopila v dvorano in se ustavila pred mizo, za katero je sedel princ Ivan brez dežele. Vojaki so io obkrožili, sir Guy Gisbourneški, ki je bil ves čas hodil zadaj za sprevodom, pa ie zdaj stopil naprej, razmotal pergament, ga položil pred princa, nato pa sedel na prinčevo desno 6tran ter pričel z obtožbo. Princ Ivan brez dežele je bil presenečen. Ni vedel, kaj naj bi ta čudni prizor pomenil. Začudeno je gledal v prisotne. Sir Guy Gisbourneški pa ga je kmalu rešil negotovosti. Z močnim glasom je pričel: »Ne veš, princ, koga si imel v hiši!... Gada si si bil vzredil na svojih prsih!... Tvoja lady Marian, tvoja varovanka odkar je bil odšel tvoj brat Rihard na križarsko vojsko, se je bila pridružila saksonskemu uporniku!. , Z ni>rr. čala!... Zvezala se je z upornikom, ki je obdolžen in obsojen radi tatvine, umorov in veleizdaje! .. Princ in bodoči kralj velike in mogočne kraljevine Anglije!.,. Pred teboj jo obtožujem z mimo in čisto vestjo radi uspeha in rešitve naše velike domovine, obtožujem ja da je prevarala svoj lastni rodni normanski narod ter tebe! ... Nas vse je hotela z izdajo izročili na milost in nemilost našim sovražnikom! ,..« Globaka tišina se je razgrnila po posvetovalnici. Sir Guy Gisbourneški je molčal in se zagledal v lady Marian. Rad bi se bil naslajal nad njeno potrtostjo, nesrečo in bolečino. Do kraja bi rad okusil sladkost svojega maščevanja nad slabotno žensko, ki ga ie bila pri ljubezni zavrnila. Toda ladv Marian je stala mirno, 6 ponosno dvignjeno glavo in s kljubovalnim pogledom. Na njenem obrazu pa sta se odražali nezlomljiva odilačnost in neka jasna namera. Princ Ivan sprva ni vedel, kaj bi dejal. »Marian, ali te ni sram?« jo je potem, ko je sir Guy Gisbourneški končal z obtožbo, pograjal in pri tem sukal med pr-' sti usodno pismo, ki je taka jasno in zgo- vorno pričalo pred V6emi ljudmi o njeni krivdi in o njenih namerah. »Prav zares, sram me je!« je odločno odgovorila lady Marian, toda ni se ustavila pri tej izjavi, ampak ie nadaljevala: »Da, sram me je!« je ponovila še glasneje in poudarila te kratke besede. »Toda ne sramujem se tega, kar sem bila napravila, ampak tega, da sem Norman-ka!... Se bolj pa me je sram, kadarkoli se spomnim vseh tvojih zločinov in okrutnosti!« (Foto: Warner Bros.) »Da, sram me je,« je ponovila in Se krepkejše poudarila ti dve kratki besedi, ki sta obsegali toliko priznanja ... »Slovenski dom« likate ruk delavnik ob 12. »!ese*na narofnlna 12 din. la inozemstvo 25 din. HrednlStvo: Kopitarjeva nliea 6/m TeIMnn 4001 do 4005. llnrmva: Kopitarjeva nliea *■ 7,i tiskarno v Ljubijani: EL. Ctt, Izdajate!) inz, Jožo Sodil* Uredniki Mirko Javornik*.