PREJELI SMO PISMO Bilo nas je zvrhan avtobus Organizacija ZZB NOV »Malči Belič« je 22. maja 1982 organizirala izlet v Bolnico Franjo. Ob 6.00 uri smo se izpred viške gimnazije odpeljali in se preko Škofje Loke vozili po Poljanski dolini, mimo kraja Visoko, kjer je bil rojen pisatelj Ivan Tavčat. V bližini razpadajočega gradu je tudi njegov spomenik. Vožnjo smo nadaljevali skozi Cerkno in se okoli 8.30 pripeljali do kraja Lobinje, od koder je le 15 minut hoda do bolnice Franje. Po ogledu le te smo se v edinem gostišču okrepčali in odpočili. Nato smo si v Cerknem ogledali spomenik vseh žrtev, tudi slušateljev partijske šole, ki so padli v tem , kraju med NOB. ~ V Mostu na Soči smo si ogledali umetno jezero hidro-centrale Doblar, v Vrsnem pa rojstno hišo pesnika Simo-na Gregorčiča, v Kobaridu pa tudi njegov spomenik, dalje v Koritnici vodno tesen, ki je pod mostom globoka 60 metrov... Pot smo nadaljevali ob reki Soči po dolini Trente in ob 15.00 uri prišli do planinskega Doma Zlatorog, kjer je bilo kosilo. Po kosilu smo si ogledali trentarski muzej, ki ie v bivši kasarni. Tudi ta propada, ker zgradba v zgor-njem delu nima zastekljenih oken. Ob 17.00 uri smo se odpeljali na Vršič. kjer je ob cesti še vedno en meter snega. Spotoma smo se ustavili še ob Ruski kapelici, ki je zelo dobro oskrbovana. Zgradili so jo ruski ujetniki v prvi svetovni vojni, verjetno a verskih razlogov, ker so ujetniki ob gradnji ceste, takrat imeno-vane vojne ceste, zaradi plazov, bolezni in lakote množič-no umirali. Tudi grobišče, ki priča, da so umrle pokopa-vali v bližini kapelice je zelo dobro ohranjeno. Okoli 21.00 ure smo bili spet vsi doma. Lahko zapišemo, da je bila organizacija brezhibna, saj »vodič« vso pot ni zatajil. Tudi zgodovinske posebnosti krajev, skozi katere smo se vozili so bile omenjene. Zato vso pohvalo organizatorju izleta Rudiju Pavčku in vodji izleta Martinu Rojku. Slišati je bilo, da naj bi bilo takih zbližanj borcev več. Na koncu pa naj povem, zakaj je v naslovu napisano, da je bil zvrhan avtobus. Zato, ker od 55 udeležencev eden ni imel sedeža pa je bil takorekoč »brezdomec«. Pa vseeno je bilo lepo. Lep pozdrav ZVONE GRČAR