Štev. 23 (Tek. račun s pešto. -. C. con ia Fošta)
V Trstn, petek 4. junija 1926.
Leta IV.
:: Izhaja vsak petek dopoldne. Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 87 :: ali pa: Via Imbrlanl f/lll. ::
 oOo-------------
Izdaja: konsorcij MALEGA LISTA
MALI
TKOMIK ZA NOVICE
starin: ena številka	25 stotink.
~ ~.ST» - Trieste - .	!'*"	"	!!r
:	leta	5	lir	...
jIGEJSKO T'~- ■	-otrt	leta 3	liro ...
Italije	celo	leto 20 lir
Odg. urednik	IVAN PREŠEL
!VW^vv<AWWVVNAV>.W —-	~
Mali koledar.
Petek, 4. junija: Kvirin. — Sobota, 5.: Bonifacij, Valerija. — Nedelja, 6.: Nor-bert, — Ponedeljek, 7.: Robert, Sabinijan
— Torek, 8.: Medardv Maksim.. — Sreda, 9-: Marija, Mati milosti; Primož in Felicijan. — četrtek, 10.: Marjeta, Bogomil.
— Petek, 11.: Src e Jezusovo.
MALE NOVICE
Iz Firence
so poslali pozdrave vojaki: Briščak Alojz iz Brišč, Zadel Matija iz Drskovč, Tavčar Martin iz D uto vi jan, Križaj Angel iz Loke, Repič Jožef iz šturij, Koželj Fran iz Novakov, Dol jak Valentin iz Grgarja, Črnigoj Alojz iz Podkraja, Grlevič Viktor iz Črnič, Šabec Anton iz Zagorja, Penko Ludvik iz Narina, Žerjal Valentin iz Boljunca, Štrajn Jožef iz Doline, Batič Julijan iz Lokavca, Penico Alojz, Koron Jožef s Prema, Jereb Antoni z Mrzlega vrha, Kogoj Rajko iz Idrije, Česnik Valentin! ia Grgarja, Kumar Ivan, Kodelja Dore z Ravni, Trebeč Pavel iz St. Petra na Krasu, Krivec Alojzij, Skočir Jožef iz Tolmina, Bme Andrej, Novak Andrej iz Šembij, Bizjak Ivan iz Dolov, Menart Leopold iz Godoviča, Zajec Jožef iz Jazni Iskra Matija iz Kroč, Volk Mihael z 0-strožnega brda, Magajna Fran iz Famelj Cucek Karel iz Košane, Vončina Konrad iz Sp. Idrije, Milan Adam s Prestranka. G&bršnik Jožef iz Lipe.
Mussolini v Trst.
Ko je pred kratkim Mussolini obiskal Genovo, mu je tržaški župan poslal brž potem brzojavko, da bi bilo prav, da pride tudi v Trst. <vPiccolo» je napisal dolg članek, v katerem trdi, da je Trst ponižan predi drugimi mesti, ker ga Mussolini ne obišče. Kot odgovor na to je Mussolini poslal rimskega guvernerja Cremonesi-ja v Trst in ta je prinesel sporočilo, da pride ministrski predsednik na jesen enkrat v Trst, da jim izpolni vroče želje.
Zbor v Puli.
Za Binkošti so spet imeli istrski sno-Parji zborovanje v Puli. Govoril jim je njih poglavar Host-Venturi. On je take misli, da bo treba tudi po cerkvah kaj Pokomandirati. Pozabil je, da v cerkvi komandira škof in papež. Katoliška cer kev ne bo nikoli privolila v raznarodova nje, ravno zato, ker je katoliška. Bo mo-ral Host-Venturi kakšno drugo vero vpe 'Ijati, če bo hotel z vero politiko delati.
Slovenski telovadci.
V	svetovnih tekmah telovadcev je letos že drugič odnesel Slovenec prvenstvo v telovadbi posameznikov. Tekme so se vršile v Lionu na Francoskem. V skupinah so zmagali v prvi vrsti Čehi, v dru-f?i vrsti Jugoslovani, v tekmi posameznikov pa jo bil prvi Peter Sumi iz Ljubija ne. Letos jo torej zopet Slovenec svetovni mojster telovadbo. Ko se je Šumi vrnil
Liona, so ga v Ljubljani zelo slovesno
sprejeli.
Ljubezen (ja je gnala.
Skrb za vsakdanji kruh je izvabila delavca Avgusta Poršona iz Limbuša Pri Mariboru, da je šel iskat zaslužka v francoske rudnike. Tam pa je nevarno »bolel. Ko je ležal v delavski bolnici, jo tamkajšnji zdravnik ineko jutro rekel sestri usmiljenki : «Ali ta mož še ni v mrtvašnici?« Bolnik je to razumel, pa s° mu je vzbudilo tako domotožje, da je bolnice ušel in z velikimi težavami •ni žrtvami prišel domov. Doma je bil en dan. Praznično obločen si je ogledal domačo vas, zvečer pa se je izmučen trudil in umrl. Res ganljiv dokaz, kako preprosti ljudje ljubijo dbmovino !
  "
Kako se svobodno voli
V	torek 25. maja so se vršile volitve v poslansko zbornico v Rumuniji. Vlada generala Avaresca objavlja, da je dobila 60 do 65 odstotkov oddanih glasov. Ponovil se je torej proces, kakršnega je Romunija doživela pred tremi leti, da najmanjša parlamentarna skupina z vladnim pritiskom dobi večimo v novi zbornici. Poleg volivnega reda, ki daje vladni stranki nešteto predpravic je za presojo volivnega izida treba ugotoviti, da je vlada vsem voditeljem opozicije, vsem opozicionalnim kandidatom in njihovim zaupnikom prepovedala vsako volivno agitacijo. Tako n. pr. niso prejeli dovoljenja za volivno propagando niti prejšnji ministrski predsednik Jon Bratianu, bivši finančni minister Vintila Bratianu, in šefi strank Ma-niu, Vaida, Mihalache in drugi. Za volitve so esneli agitirati samo zaupniki generala Avaresca, nekateri
v Rumuniji
liberalci in protijudovska zveza.
V	Bukarešti je prišlo med volitvijo do pretepov med pristaši raznih strank. Tudi iz province prihajajo poročila o nemirih. Vodstvo kmetske stranke j« prejelo obvestilo, da je bil v spopadu med volivci kmetske in vladne stranke ubit duhovnik Turco. Vlada sicer dementira to vest, toda priznava, da so volivci Turca pretepali. V Kišinevu je neki žan-dar mučil kmeta. Volivcev se je polastila besnost, so žandarma ubili in pretepli patruljo, ki mu je prišla na poenoč.
Vladna stranka bo imela 290 poslancev, liberalci 18, protijudovska zveza 8, narodna in kmečka stranka 76, komunisti in socialisti pa kar mlč.
Dne 28. maja so bile volitve ▼ senat. Od 113 senatorjev je dobila opozicija 5, vse drugo vlada. Prejšnji ministrski predsednik Bratianu sploh ni bil izvoljen.
Abd-el Krim premagan.
Dolgo časa je trajala vojska v Maroku. Rifanci so se krepko v bran postavljali Francozom iin Špancem. Ko so se pa zadnjič razbila mirovna pogajanja v Udžidi, je Rifancem upadel pogum. Začeli so godrnjati na svojega poglavarja ter ga drug za drugLjn. zapustili. Tako so Francozi zmagali in Abd el Krim se jim je moral podati na milost in nemilost. Odpeljali so ga kot vojnega ujetnika. Sedaj se bodo za Maroko lasale evropejske vlade med seboj. Brž po francoski zmagi so se jeli oglašati vsakovrstni «upravičenci».
Na Poljsketai.
V	ponedeljek so Poljaki v državnem zboru (sejmu) volili svoji republiki novega predsednika. Starega je namreč vrgla vojaška revolucija, katero je bil vzdignil Pilsudski, kakor smo poročali. Sedaj so združene leve stranke (socialistične) izvolile samega Pilsudtskega. Od 54G glasov jih je on dobil 292. A ponosnemu generalu se to zdi še premalo. Ko ni bil enoglasno izvoljen, je raje odstopil. Socialisti, ki so že pripravljali slovesne obhode in parade, so bili zelo poparjeni. V drugi volitvi je sejm izvolil Mošickega.
Iz Jugoslavije.
Govori se, da bo kralj Aleksander slovesno kronan to jesen. To kronanje bi se izvršilo v zgodovinskem samostanu Žiči, druge svečanosti pa v Belgr&du in v Zagrebu. Kronanja se morda udeleži tudi italijanski kralj, ker sta obe rodbini v sorodstvu, gotovo pa še ni.
Ninčič v Parizu.
Zunanji minister Jugoslavije Momčilo Niničič je bil v Parizu na razgovoru z on-dotnim ministrskim predsednikom Bri-andom. Baje bo kmalu podpisana zvezna pogodba med Francijo in Jugoslavijo.
Hud naliv.
Nad Trstom jo završala silna nevihta v torek nekako ob pol enajstih. Vsula se je nenavadno močna ploha, gnana od severa in pomešana s sodro. Naenkrat so se kanali zamašili z nanesenim blatom in ulice so postalo vodne struge. Ponekod niso mogli pešci naprej. Okoli južnega kolodvoTa je nastalo široko jezero, enako tudi na dvorišču veliko vojašnice in po drugih krajih. Na trgu je vihra razmetala stojnice in videti je bilo, kako je plaval jerbas po ulicah. Prekinjena je bila tudi električna razsvetljava in tramvaj za celo uro.
Zatiranje katoličanor v Mehiki.
Mehika leži južno od Zedinjenih držav v Ameriki in šteje okoli 14 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo je povsem katoliško, vendar se vsled premajhne izobrazbe ni znalo upreti brezverskim prostozidarjem, katerim se je posrečilo, da so lobili vso državno oblast_v svoje roke. Dočim so ti prej le prikrito nastopali proti katoličanstvu, so sedaj pokazali ro-žičke. Vtikajo se v čisto notranje cerkvene zadeve, zaplenili so vso cei-kveno imo-vino, izgnali so vse duhovnike, ki niso rojeni v Mehiki, vzeli so duhovnikom, kolikor jih je še ostalo, volilno pravico, vrgli jih iz šole. V cerkev pošiljajo žan-darje vohunit. Da bi kolikor mogoče zmanjšali število duhovnikov, so tem vzeli dedno pravico, to se pravi, da noben duhovnik ne sme ničesar podedovati od osebe, ki ni z njim v krvnem sorodstvu do 4. kolena. To je konec liberalnega vpi tja o svobodi in enakosti.
Huda gora.
Dne 24. maja popoldne je v Ilokkaidu na Japonskem nenadoma pričel bruhati ugasli ognjenih Tokaši. Slišati je bilo najprej strašno podzemsko bobnenje. Temu bobnenju pa jo sledil strašen izbruh lave, kamenja in pepela, ki je zasul kakih 60 hiš v Parlavi, kjer je tudi izginilo v rudniku 120 delavcev, ki so kopali žveplo. Mesto Miye, ki leži ob vznožju vulkana, so prebivalci zapustili še o pravem času. Lava je poplavila mesto. Železniški promet v okolici ognjenika jo bil prekinjen. Časopisi poročajo, da jo izginilo kakih tisoč oseb, kakih dvesto pa je utonilo, ker jo v bližini ognjenika bruhnilo iz neke razpoke pravcato jezero. Voda je odnesla par sto konj, ki so se takrat nahajali na paši.
Po Istri.
Za fašistovskega tajnika za celo Istro je bil na zboru v Puli izvoljen Janez Mrak, za njegovega namestnika pa Nino Petrič.
Draginja raste.
Italijanski dnevniki so s 1. junija zvišali ceno od 25 na 30 stotink za posamezno številko.
Proti črnim srajcam.
Glavni tajnik snoparsko stranke, Tu-rati, je dal ukaz, da žensko snoparke ne smejo nositi črnih srajc. Črn«, srajca da jo bojni znak, zato se ženskam ne spodobi. To je Turati dobro povedal.
BELEŽKE.
Trije kampijoni. Liberalna «Bdinost» je prinesla pred kratkim žolčljiv članek zoper «Zbovnik», glasilo vseh hrvatskih in slovenskih duhovnikov v Italiji. V njem se je «Edinost,« pohvalila, da »o vendarle tudi med duhovniki nekateri, ki ž njo držijo. «Pučki Prijatelj« — ne bodi len — piše : «Res je, od vsoh duhovnikov so trije Vaši. Pa kakšni so? Eden je sploh malo duhovnik, je popoln afa-rist, drugi, se tako obnaša, da mu manjka samo še črna srajca, tretji pa, ki de-luje v čisto hrvatski vasi žo desetletja, je s svojo narodno vzgojo dosegel to, da je sedaj v tisti župniji razmeroma največ narodnih odpadnikov. — Wilfam ima torej pravo smolo z duhovskimi pristaši.
Zapomnimo si! Tolminski dopisnik «Goriške Straže« piše: «Da bi se obe stranki načeloma zedinili, je nemogoče; zato pa je že skrajni čas, da se napravi Narodni svet, kjer se bo lahko skupno delalo za naše skupne narodne pravice. Kdor pa bi ta prepotrebni narodni svet odklanjal, ga lahko vsak preprost človek smatra za. izdajalca1 im rušilca domovine in naroda«. — Ali sta čula, gospoda dr. Will'aJi in dr. Slavi k ?
Dva tička. Pisatelj Jaka Stoka je spisal med drugimi igrami tudi igro «Trije tički«, ki je znana po vsej deželi. Ako bi Stoka danes še živel, bi gotovo spisal i-grico «Dva tička« in bi v njej opisal dva junaka, Zorkota Jelinčiča, uradnika Wil-fanove prosvetne organizacije, in Albert* Rejca, VVilfanovega političnega tajnika za Goriško. Goriška Besednjakova organizacija je namreč zvedela, da hodita ta dva junaka po deželi in se včasih postavljata tako, da ju nepoznavalci razmer smatrajo za zastopnika Besednjakove organizacije. Na primor : Eden teh tičkov je pred kratkim obiskal nekega odličnega slovenskega pisatelja, duhovnika, ter pri sojem tako govoril, da je pisatelj bil prepričan, da je gost odposlanec Goriške Mohorjeve družbe. To je en tiček. Drugi tiček je bil lani po Krasu. V neki vasi je hotel ustanoviti liberalno prosveto. Da bi stvar «kunštno« izpeljal, je obiskal tudi duhovnika, kateremu je tako lepo govoril, da ga je duhovnik povabil na kosilo, med katerim je duhovnik vprašal: «No, kako pa zg. dr.jem Bitežni-nikom?« Tiček pa nato: «Dela ima revež, dosti dela; dela pa res imenitno !»
—	Toliko za danes. Opozarjamo gospoda Wilfana, naj tičkoma malce peruti pristriže ali pa naj ju v čajbici drži.
Prenesen boj. V zadnjih tednih se je borba med edinjaši in krščanskimi socialisti prenesla na istrske note. Zlasti «Istrska Riječ« in «Pučki Prijatelj« se pokata, da kar iskre leto. Tržaška «Edinost» samo prepisuje iz «Istrske Riječi«. V ti polemiki je liberalizem pokazal neverjetno veliko mero zabitosti. Pa jih ni nič sram, a strah pa jih je, strah.
Napaka. Ko je v mednarodnih telovadnih tekmah zmagal Peter Šumi kot prvi telovadec na svetu, se liberalni in kapitalistični listi niso upali primerno poudariti, da je to slovenska zmaga. V svojih poročilih so zatajili slavo slovenskega imena. Šumija so naredili kar za «Jugoslovana» — torej priimek brez imena. To jo bila velika politična napaka, ki je še večja pri «Edinosti». Ali moramo biti res taki buteljni, da nas ja svojega najboljšega sram in da no vemo najbolj ugodnih momentov izrabiti v narodno korist, samo iz prišolane zabitosti?
Poravnajte naročnino!
Tudi Nemec ie govoril v Rimu
V rimskem državnem zboru je kmalu za Besednjakom govoril nemški poslanec Tinzl, tudi on o šolskih rečeh.
Naša zahteva ne bo nikdar izginila.
«Lansko leto« — je pričel Tinzl — «smo' predložili medi razpravo tega proračuna v glasovanje dnevni red, kjer smo zahtevali, naj se obnovi v šolah drugo rodnega prebivalstva materinščina kot učni jezik. Tedaj smo tudi naznanili, da ne bo ta naša zahteva nikdar zginila s sveta, dokler bo tukaj le en zastopnik nemškega ali slovanskega prebivalstva. In tega gotovo ne delamo iz zaslepljene trdovratnosti, temveč zato, ker oznanjamo s tem našo sveto in večno pravico, ki se ji ne bomo mogli ■nikdar odreči, kajti z njo je bistveno vezan naš narodni obstanek. Meni ni tre toa opisovati šolskih razmer, zakaj kar je povedal včeraj poslanec Besednjak za Julijsko Krajino, jo tudi zvesta slika tega, kar se je vršilo in se vrši pri nas, in sicer tudi glede pritiska, ki ise izvaja nad učiteljskim osobjem, da bi se vpisalo v fašistovsko stranko. Tudi mi ni treba opisovati, kako se je postopalo z narodnimi manjšinami pri šolski zakonodaji, ker smo to že storili pri razpravi v decembru predlanskega leta. Od najsvečanejših obljub, ki bi morale za vsako valdo imeti vsaj nravno obvezo, smo prispeli do popolnega ukinjenja ■materinščine v javnih šolah ne le kot učnega jezika, marveč celo kot neobveznega predmeta v dodatnih urah.»
Vlada misli eno, Nemci drago.
«V pojmovanju šolstva se bistveno ločimo: za vlado pomeni šola predvsem orodje za raznarodovanje, kar se javno proglaša. Toda vsak narod, ki da še kaj «ia obstoj svoje narodnosti, mora tako politiko občutiti kot plitiko zatiranja. Naše ljudstvo ni tako nizko padlo, da ne bi s spoštovanjem zrlo na kulturne pridobitve drugih narodov in znalo ceniti svojih lastnih. Eden izmed Vaših najboljših sinov Viliari pravi:	«Če	kdo
zgubi svojo narodnost, zgubi življenje.«
Brez materinščine ni dobre vzgoje.
«Drugi vzrok, ki nam brani sprejeti ■sedanjo šolsko postavo, so žalostni učinki, ki se kažejo z vzgojnega in pedagoškega stališča. /Naj večji del učencev je vedno manj podkovan v raznih vedah. Delo v šoli ne najde odmeva v družini, jezik, ki ga govori družina se ne poglablja v šoli; tako nastane v u-čenčevih možganih zmešnjava, ne razume ne enega ne drugega jezika, ker za enega mu manjka teorije, za drugega pa praksa. Soj drugače tudi biti ne more, ker velja velika pedagoška resnica, da se more človek drugega jezika priučiti le, če se opira na temeljno znanje materinščine.«
Zahtevamo zasebne šole.
«Naše želje pa stremijo v prvi vrsti za zasebnim poukom; naše želje so zelo skromne. Nočemo ničesar drugega kot izvrševanje postave, ki velja po vsej ostali Italiji. Zakon zahteva za otroke gotovo mero pouka. Prebivalstvu daje na razpolago javne šole, dovoljuje, pa tudi pouk v družini ali v zasebni šoli, če so dana gotova jamstva, ki jih zakon zahteva. Zakon ne brani, da bi se otroci izven šolskih ur naučili še kaj več, kot jim nudi javna šola. In v resnici, po vsej Italiji se družinski očetje smejo poslužiti te pravice; odprti so zavodi in zasebne šole ali razni tečaji, kjer se poučujejo razni jeziki in tudi nemščina. Kar mi prosimo je samo ta skromna svoboščina, ki naj velja tudi za državljana nemške narodnosti, ko hoče svoje sinove naučiti pisati in brati po nemško.«
Pcuk malemega jezika se ne bi smel držati za zločin.
«Ne bi se smelo dogoditi, da bi bil izpostavljen preganjanju kak družinski oče, ki se hoče poslužiti družinskega pouka; naj se torej javno pove, da se
smejo otroci učiti česar se hočejo, samo nemščine ne. Naj se ne uporablja za tečaje nemškega jezika pojem «scuola clandestioa« (tajna šola), čeprav je že v lem pojmu samem zupopadena bridka obsodba, ker bi šola, ki goji materinščino, sploh ne smela imeti potrebe, da se skriva kot prvi kristijani v katakombe. Sicer pa tu sploh ne gre za šole, ampak za navadne tečaje, ki so povsod v veljavi za razne jezike; in tudi ti tečaji so «cladestini». Kar prosimo in kar minister lahko ukrene je to : naj lokalna oblastva spremene svoje naziranje vsaj
v toliko, da ne bodo več smatrala pouka materinščine za zločin, proti kateremu lahko uporabljajo vsa sredstva, da ga zatro, ampak, da puste vsaj toliko svobode, kolikor je vživa zasebni pouk po vsej ostali Italiji.«
Kdo bo določeval narodnost.
«Tovariši večinske stranke in vlada,
vi gotovo stojite s svojo raznarodovalno politiko na stališču : cuius regio, eius natio (čigar država, tiste narodnosti morajo biti tudi njegovi podložniki); toda spominjam vas, da je to le posneto po nauku, ki so ga rodili verski boji v Nemčiji in ki se glosi : cuius regio, aius reiigi01,/(.čigar je Idržava, njegove vetra morajo biti tudi podaniki). Ta nauk je danes le še medel odsvit one dobe, je že pokopan, ker dandanes velja v državah verska strpnost. Tako bo prišel tudi dan, ko bo o vašem nauku govorila le zgodovina in tedaj bo poleg večinskega naroda mirno lahko živela tudi manjšina, ki je ne bo nihče ogrožal v njenem narodnem in kulturnem življenju. In ta dan, ki ni več daleč, mirno pričakujemo.«
ko blago, ginjeno in solzno v takih slu čajih. Tako se od daleč in previdno zago varjajo razne življenjske zablode. Po na šem mnenju bi morala tudi cerkvena o blastva brezobzirno odrekati cerkveni pokop v vseh očitnih slučajih samoumo ra. Crispolti je že zahteval, naj tudi vla da prepove pogrebne sprevode za samo morilci.
Šiba novo luašo poje.
Ta nastop krščanskega senatorja je i mel svoj dober učinek že tudi v Trstu Ko sta se oni dan dva prešestmika lcon čala z električnim tokom, je oblast prepovedala častni sprevod in listi so brž obrnili zastavo, obsodili greh in samou-mor ter izrazili sočutje zapuščeni vdovi in otrokom, namesto da bi javkali in vzdihovali za onima dvema, kakor je bila doslej navada. Le «Piocolo» je še napisal cel izmišljen roman. Nanj bo morala cenzura paziti, ker je on glavno gnezdišče pohujšanja v tržaškem mestu.
s si
Z dnem 29. aprila je stopil v veljavo nov fašistovski zakon o sindikatih gospodarjev ,in delavcev. Tu podamo na kratko določila, ki se tičejo ustavljanja dela (štrajk, izpor).
Gospodar ne sme zapreti.
Gospodarji, ki bi brez upravičenega razloga in samo z namenom, da dosežejo od svojih nastavljencev spremembe obstoječih delovnih pogojev, zaprli svoja podjetja in pisamice, bodo kaznovani z globo od 10.000 — 100.000 lir.
Štrajkati se ne sme.
Uradniki in delavci, ki v treh ali večjem številu in po sporazumu zapustijo delo ali pa ga izvršujejo na tak način, da škodujejo njega zdržnosti in pravil-~	    i	nosti se kaznujejo z globo od 100 do 1000
Proti samoumoru lir. Ako je storilcev več, so kaznujejo ko-
 	i	lovodje in organizatorji z zaporom od o
nega do dveh let in z globo.
V rimskem senatu je govoril Crispolti o žalostnem dejstvu, da se množe samo-umori in da bi morala vlada kaj ukreniti proti temu. Okoli 1. 1889. bilo je v Italiji vsako leto 50 samoumorov na 1 milijon pribivalcev. To število pa je zelo narastlo v zadnjih desetletjih, tako da pride okoli 1. 1923. že 85 samoumorov na milijon ljudi vsako leto. Posebno zlo je, da se končujejo tudi nedorasli ljudje.. Najboljše sredstvo proti temu z,lu, pravi Crispolti, je verska in nravna vzgoja; toda ona deluje le počasi. Vlada pa mora tudi v svojem območju kaj ukreniti s posebnimi zakoni.
Krivda cele Javnosti.
V javnosti se smatra samoumor za najbolj primerno rešitev iz težkih zapletkov življenja. Še več: v nekaterih slučajih se smatra celo za dolžnost, ubiti samega sebe. S tem da se kdo umori, pridobi celo v očeh javnosti nekak ugled in «reši izgubljeno čast«. Vse dere za njegovim pogrebom, prinaša cvetje, daruje vence in ga hvali. Posebno, če se končajo nečistniki in prešestniki, je vse ginjeno in solzno. Na take načine se greh izgovarja, hvali, odobrava in povzdiguje k javnemu češčenju. To pa zavaja še druge, da podobno žive in podobno končajo s samomorom.
Caspisje.
Javno mnenje popolnoma visi na časopisju. Zato imajo glavno krivdo tisti časopisi, ki slučaje samumora 'popisujejo v dolgih romanih in samomorilce rišejo občinstvu kot vzorne ljudi in blage duše. Pa še sliko samomorilcev prinašajo kakor podobe slavnih oseb. Senator Crispolti zahteva, naj vlada, ki ima veliko moč nad časopisjem, raztegne cenzuro tudi na take reči. Njemu se je pridružil z enako zahtevo tudi senator Maz-ziotti.
Kaj pa mi Slovenci.
Tudi v naši slovenski javnosti se opaža bedasto Češčenje samoumora. Tudi pri nas, celo že na kmetih, se zgode slučaji, da se mladi ljudje končajo. Del našega časopisja tudi piše v modernem duhu ta-
Državno delo.
Državna nameščenci in nameščenci 'drugih javnih ustanov in javnih podjetij, ki zapustijo v treh ali v večjem števiul na podlagi predhodnega sporazuma delo ali ga opravljajo na tak način, da se moti njega zdržnosit in pravilnost, se 'kaznujejo z ječo od enega do šestih mesecev in z izgubo pravice do javnih služb za dobo 'najmanj treh let.
Vodje javnih obratov, ki ustavijo delo brez upravičenega razloga, se kaznujejo z ječo odi šestih mesecev do enega leta, z globo od 5.000 do 100.000 lir in z začasno zgubo pravice do javnih služb..
Če je nevarnost za osebe.
Ako je nastala radi omenjenih dejanj
nevarnost za osebe, znaša prisojeni zapor ali prisojena ječa, najmanj eno leto. Če pa so omenjena dejanja povzročila smrt ene ali več oseb, je najmanjša kazen zapor ali ječa treh let.
Kdor ni proti štrajku, je kaznjiv.
Državni nameščenci, nameščenci javnih ustanov, vodje javnih obratov in njih podrejenci, ki v slučaju izpora ali stavke ne storijo vsega, kar je v njihovi moči, da bi dosegli pravilno nadaljevanje dela ali povrnitev na delo, se kaznujejo z zaporom od enega do šestih mesecev.
Spoštuj javne osebe.
Ako delodajalci ustavijo delo ali ga delavci zapustijo z namenov, da izvršijo nasilje nad voljo kake državne korporacije ali zbornice, pokrajine, občine ali kakega javnega služabnika ter vplivajo na njihove odločitve, se kaznujejo poglavarji, kolovodje 'in organizatorji z ječo on treh do sedmih let im s trajno izgubo pravic do javnih služb. Ostali storilci se kaznujejo z ječo od enega do treh let in z začasno zgubo pravice do javnih služb.
Merodajno je le delovno sodišče.
Delodajalci in delavci, ki se ne pokorijo sklepom delovnega sodišča, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do ene ga leta im z globo od 100 do 5000 lir.
Voditelji pravno priznanih sindikatov, ki hi ne hoteli izvršiti odlokov delovnega sodišča, se kaznujejo z ječo od 6 mesecev do 2 let, z globo od 2000 do 10.000 lir im z odstavitvijo. Ako storilci zagrešijo poteg tega še izpor ali stavko, se uporabijo proti njim določbe kazenskega zakonika «o medsebojnem vplivu zločinov in kazni«.
Pismo	iz
Rim, 25. majnika 1926.
Nahajam so po opravkih tukaj doli in porabim kratko odmerjeni prosti čas, da napišem par vrstic za «Mali list«. V Rimu sem naletel na več dopisnikov jugoslovanskih in drugih časnikov, od katerih sem zvedel zanimive reči. Tudi dva Slovenca sta med časnikarji: eden dopisuje v Jugoslavijo in Rusijo, drugi pa, gospod Jare iz Doberdoba, je dopisnik tržaške «Edinositi».
Jaz sem prišel v Rim nekaj dna po govoru gospoda poslanca dr.ja Besednjaka. Zvedel sem, da je bil med Besednjako-vim govorom prisoten tudi neki Slovenec iz Primorskega, in sicer g. Starc, zavaro-varovalni inšpektor v Barkovljah, ter da je z gospo poslušal Besednjaka.
Žal, da je g. poslanec že odpotoval in da mu nisem mogel častitati. V družbi časnikarjev sem bral najbolj različne časopise, ki so se havili z govorom našega gospoda poslanca. Ker ne urnem francoski, so mi časnikarji prestavili dolgi članek v pariškem dnevniku «La Liber-tč». V njem pravi med drugim : »Poslanec z dežele ob Soči je nastopil z izrednim pogumom in je z veliko močjo razvijal pretresljivo sliko o šolali v tisti deželi«. Časnikarji so mi povedali, da so se vsi brez razlike čudili korajži, da je med množico fašistovskih poslancev tako odločno govoril. Zakaj celo socialisti in komunisti govore zelo, zelo ponižno in brez napadanja. Videlo se mu je na očeh, da govori iz duše, da se globoko zaveda, da šola najbolj nevarno sredstvo za raznarodovanje. V nekaterih trenutkih, ko ie vsa zbornica vpila in so nekateri poslanci od jeze divjali, smo bili prepričani, da je Besednjak za svojo stvar pripravljen žrtvovati tudi življenje.
Nato pa so mi časnikarji dodali: »Sicer pa, kaj takega je mogel edini Besednjak govoriti. Wiifan absolutno ne bi mogel«. Po sem vprašal: «Kako to?« Nato časnikarji: »Iz dveh vzrokov. Dasi je Wilfan brezhiben govornik, vendar ni za italijansko zbornico, ker ima način izražanja, ki Italijana vnaprej odbija. Drugič pa Wilfan ne občuje z nikomer. Besednjak ima veliko vrlino: on občuje tudi z najhujšimi fašistovskimi poslanci, na hodniku v parlamentu, v restavraciji, v kavarni itd. No, fašistovski poslanec, ki je večkrat bil v prijateljski družbi Be-sednjakovi, kar ne more in ne more po njem — mahniti, četudi je jezen. In v tem tiči velika prednost poslanca Besednjaka.
Tako laški časnikarji. Upam, gospod u-rednik, da sem Vam s poročilom ustregel. Sprejmite iskrene pozdrave itd.
ZstozilraviilšM! ambulatorll
TRST, v. Settefontane št. 6
od St. do 13. ure 1» od 15. do 19 ure
NT Mudstae cene.
i
!
Jakob Bevc
urarna In zlatarna
TIIST • Ciapo S. (ilacBBo št. s
ZLATO kupuje v vsaki množini po (najvišjih cenah.
KROKA plačuje više kot vsi drugi. ZA LOQ A raznovrstnih ur in zlatenine.
Kai nam z dežele pišejo
VRHPOLJE pri Vipavi.
Neko nedeljo me je nanesla pot skozi Vrhpolje. Ravno je odzvonilo k maši pa sem šel v cerkev. Podal sem se na kor. Cerkev je res lepa. A na. koru sem oparil, da manjka dostojnega vedenja. Neki fant je zagrabil dekletu svileni robček. Začelo se je suvanje in prerivanje. Tudi razni drugi niso dali miru, kakor v cerkvi se spodobi. To ne gre.
popotni človek.
STUDENO pri Postojni.
Dvomesečno deževje je povzročilo da so naše njive šo skoraj čisto prazne. Vse je zakasnelo in bati se je še slabše letine, kakor je bila preteklo leto. Trave jo lansko leto po naših gorah dosti ostalo, bodisi radi dežja, kakor tudi radi lahlco-mišljenosti. Sedaj je pa treba seno kupovati in ga je že težko dobiti. Domača meja «gmajna» je v delitvi, seveda je tudi dosti prepira, ker se kuha vse v pobritem loncu ter bi vsak rad največ dobil. Laški oglarji so se nastanili po našem gozdnem okolišu, velike vrzeli, obriti vrhove se že kažejo ter delajo prostor kraški burji. Pri lanskih orožnih vajah so veliko trpele naše senožeti, letos nas ogrožajo oglarji 7. izvažanjem oglja. Domači delavci, ki stikajo po svetu za zaslužkom, bi to delo bolj vestno vršili. Knezove žage režejo kar neprenehoma, krasni gozdovi, bodisi «Zagoro» kakor drugod se uničujejo, tako da popotnik ni več v nevarnosti, da bi zašel. — Vina se ni pri nas še nikoli toliko popilo kakor sedaj in ho potreba res še kam zaprositi, da pride v našo vaa še nekaj gostilen. 'Ostudno preklinjevanje se je tako razpaslo, da jo človeka kar groza ! Zakaj bi se tudi pri nas ne uvedlo kazensko postopanje proti podivjanim preklinjevalcem. Veselo šmami&no zvonenje se je spremenilo v mrtvaško brenkanje ! Zakaj? Cerkev je prazna. Č.e se pa kakšen poroči, je pa ves klepetuljski tabor zastopan.
Iz ZGORNJIH ŠKOFIJ.
V	naši vasi je umrl Ivan Meton, star 40 let. Le polovico življenja je prebil v domači vasi. Potem je šel k vojakom na morje, odkoder se jo povrnil čez i leta. A bil je le par meescev doma. Revežu se je zmešal um. Peljali so ga v bolnišnico umobolnih v Trat, od tam pa v Italijo, kjer je prestal celih 10 let. Pred 5 leti je prišel spet v Trst v bolnišnico pri Sv. I-varnu. v zadnjih letih se ga je lotila še jetika. Dne 17. maja ga je brat vzel domov, ker je želel biti doma pokopan. Videl je še enkrat domačo vas in rojstno hišo, dne 20 maja pa je izročil dušo Stvarniku. Pogreb je bil zelo lep. Po starem običaju so nesli krsto fantje, pevci iz Dekanov pa so prepevali ganljive žalostiuke. Vsem lepa hvala, rajnemu pa večni mir !
Tomaj.
Preteklo soboto je bil za nas žalosten dan. Vršil se je pogreb g. Srečka Kosovela, najmlajšega sina nadučitelja v pokoju, akademika na ljubljanskem vseučilišču. Potom prehlada, ki ga je preziral, je dobil influenco in potem še vnetje možganske mrene. Bil je skrajno delaven in požrtvovalen dijak. Ravno veliki duševni napori so mu povzročili bolezen in ga spravili.v cvetu let v grob Kljub temu, da si je sam služil svoj borni študentovski kruh s poučevanjem drugih, ji i.ašel časa za sotrudništvo pri raznih .slovenskih listih. O počitnicah je deloval tudi na odru domačega društva. Kako globoko je znal ganiti in presuniti srca poslušalcev s svojimi deklamacij »mi ! Bil je poseben pesniški talent. T.-u.iil so jo mnoge, tudi za tomajsko knjižnico in čitalnico. Bil je idealen mladenič, poln lepih načrtov. Prirojena plemenitost značaja se jo sicer kazala v vsem njegovem vedenju in občevanju z ljudmi, a malokdo je spoznal globokost in lepoto njegove duše Kako je bil splošno priljubljen je pričala številna udeležba na zadnji poti. Posebno so zbudili pozornost venci ljubljanskih visokošolcer in tomajsko mladine
V	imenu akademikov sta se pretresljivo poslovila na grobu dva tovariša, v imenu domačega društva pa fant društvenik. Domači možki zbor pod župnikovim vodstvom mu je zapel dve žalostinki. Ubrani žalobni akordi so izvabili solze iz marsikaterega očesa. Bog daj, predragi Srečko, popolne utehe tvoji, po večnih vzorih hrepeneči duši, Tvojim tako zelo preizkušenim domačim pa moči, da prebolijo vdano ta najbujši udarec. PLAVJE.
Dne 23. maja je bil zaključen praktični poljedelski tečaj v navzočnosti gg. P. Marina, občinskega, tajnika iz Milj, prof. Marianija z deželnega teh. met. zavoda v Trstu in g. Tenceja. Udeležilo se je lepo število slušateljev. Gospodom se zahvaljujemo za njihovo prizadevanje za strokovni kmetijski poduk. Tečaj je uspel prav dobro, a bi lahko še bolje, ako bi se kmetje bolj zavzemali za svojo stanovsko izobrazbo. Upajmo, da bo za-naprej bolje.
PODGRAD.
Zadnjič smo brali munske «lemente» zaradi gnoja in gnojne postave. Zdaj smo pa že tudi v Podgrad« prišli <na vrsto. Po 10 lire pobirajo in če jih kdo ne da, pravijo, da bo pozneje dal 80. No pa saj mi jih lahko damo, ker pri nas rastejo stotaki po brinju. Mi bi seveda raje videli, če bi snoparji šli tiste stotake kar sami nabirat po grmovju: pa kaj hočemo, mi smo tu za ubogati... Radovedni smo, če bo tudi naš vaški zastopnik pla. čal «štraf», ker ima na sredi vasi gnojišče pred hišo. Morda mu bodo spregledali, ker jim vse prav daje.
VOLČJA DRAGA.
Pri nas smo imeli občni zbor društva pijancev, ker je prejšnji predsednik odstopil. Po živahnem zborovanju smo enoglasno izvolili novega predsednika. Upamo, da ho zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti do društva.
ŠTORJE pri Sežani.
Dne 23. maja je Mali list prišel srečno v Štorje. A v Štorjah se mu je zgodila nesreča. Zaplenjen jo bil pri razprodajalcu. Vsi čitatelji to vedo. Sedaj bodo ustanovili pralnico črnih srajc, da porabijo sodo «Tri». Tisti mladenič, ki «ukaže», trdi, da ne bo več nosil črnih srajc, ker so mu preozke okoli vratu in. ga tišče.
Pepo iz Koludrovice.
V Postojnski Jami.
Vem, da ste jezni name, ku sm mou-čau tolko cajta, ma taku jo: vsak ima suj kriš jn, taku sm ga jemev tiide jest, j n ne miga majhnega ara,
Matilda, veste, mi je zbolela, jn taku k’dr je kej tašnega pt streho so velike skrbi. Str’ šno sm beu v skrbeh jn žalostil — sm se res že predstaulav, ka ku buo če bm udouc. Samo uob misli na kej tašnega so me souze polile.
Celo božjo nuč bt na valite, zdej je po-pravet koutr, zdej fačou, zdej skuhat žii-po, jn še da be jo znou ! Koza se je drla jn mukala — doma pej neč futra, ciba je tekala za mano — doma neč zrnja.
Sej vm rečem, za scagat je blo: O sveti Urh jen vsi svetniki u sveteh nebeseh, sm zdeliavau jn skoraj juokau, pomagajte me, da me Matilda uozdrave, ne dejte, da ne be še taku grozno mlad noseu črno srajco.
Jn res, u malo caj te je bi a vre dobro bulša, taku, de sm je hmale zročeu kti-
hanco. Veste, da sm biu veseu. Ku me je pej uni dan še skuhala cmoke sez uoc-virkame jn sva ga uobrnila pole še ana dva polča ta črnega, sm biu taku veseu, da sm je zatrdno uobliibeu, da jo bom pelau za binkošti u postojnsko jamo.
Na binkoštno nedelo sva ustata. oba prou res strašno zgudaj; uobukla sva se u nartabulše. Fajn sm uobema zbiksou šulne, da so se svetle ku nus uot p’sa. Pole sm še ambot pogliedau mojga «Ta malga» jn reklamo o ta rajske jame da bm bel segurn, ona je pej še nekaj pogrevala za na puot, pole sva še kozi naložila ane pourne jasli trave, dela sva tiide h jaslam ano žehtenco uode, da buo koza dobra za ceu dan, milo svo še pogledala svetga Fr jana jn svetga An tu ona na trahtarje, zročeu sm jm hišo jn kozo u varstvo, use sva pozaklenila, dela kltič na hlev pod an« kuopo, jn adijo Kalii-dravca.
* * *
Glih sm kiipeu na prosešlcemštacjone an cegelc za uoba (orko sm jau sam pr sebe, še tle vejo, da sva muž jn žena jn nas gvišno poznajo) ku je prgrmeu cuh uod Nabržine. Do Šempetra sva se taku fajn przibala, da res na vem kdaj jn ka-ku. Skoraj ves fulk je šeu dol, z Matildo sva pa gor uostala ja stegenla douge klanete uod našeh nuh pt kluop jn potrpežljivo čakala, kdaj buo začielo bet nazaj lušno.
Kar cuh zavrišče, da griemo jn glih tiste hip čiijem enga Škrka ses kuota : Kveštoi treno va perFiume. «Jejzesa, Matilda« sm zakričau vsi prestrašen ! Dol, dol, hitro, skoči, hete ! ! Z ano roko sm zgrabeu marelo, z drugo pej Matildo za rokau, ona je pograbla cajno jn taku neu-smileno sva skočila ses cuga., da sm jau sam pr sebe: Adijo Pepo, fertik ! mrtev si ! Ma ku sm se malo uogledau uokule sebe, sm pej spoznau, da ni taku strašno. Hujše nesreče ni blo, samo Matilda si je tipala hrbet j n cajna se je pej mogla uobrnt mankr ane tri bote uokule, ža-kaj vsa jajca su stekla če po štacjone. Fulk se je pej taku smejau jn hroliotau, da sm ratau prou zelem uod jeze jn sm vžej uotpreu šuobe, da be nekaj zrieku, ma pej sin se tiste hip premagau, ku sm se spouneu, da je greh. Ma vseleh sm jm pej prou jezno punje pokazau.. II sreče je pršeu hitro pole ta prave cuh jn adn, ki je jemeu na kape brduro cik-cak je zakričou. «Pr Postunja«.
Hvaležen sm mu beu jn sm ga prou lepu s srcem pogliedau, da me je rešeu ses tiste. sramote. Pelala sva se naprej, ma neč več taku vesela, ma vseglih tist-ga mojga dobruotneka nism pozabeu. Po-jeskau sm u uogle uod fačuola, če be blo kej drobiža za mam6o tistme gaspude v kape. Res sm dobeu 2 bota po 5 čente-zemou. Sm teu jet nečko skuze po vaguo-neh, da be ga dobeu, ma sm se pej bau, da bo ne uloveu še kakšne uokule uh. Na-sloneu sm se črez uokno jn sm ga je-skau. Kar te culi zavrišče jn čujem «Pre-sranego» menda je Presranek po slovensko. Tam sua skočila z Matildo nazaj dol, ker sva bla namenjena objeskat ano staro žlahto v Rakitneke. Provzaprou se me je prou fržmagalo uoizet se naprej s taku frdamano žleht ledmi.
Gaspuda sez brduro pej nism mogu več udobet, prou žou me je blo. Nu, sm jau, bm dau pej u škrabco, se ga buo ga-spud Buh kje drgje spouneu.
r
Zobozdravnik
dr. D. Sardož
bolezni perlakcijoniran na diinalskl kliniki
ordlnlra V TSPStftJ via M. R. Imbrlanl 16, I.
(Pral via S. Glovannl)
V
od 9-12 In od 3
55JG
'LJ
ZANIMIVOSTI.
Veliko mesto.
Mesto Čikago silno raste po svojik predmestjih. V bližini mesta vedno odpirajo nove odseke zemljišč, katere delijo v lote in prodajajo občinstvu, kjer si potem grade svoja domovanja. Ljudstvo hiti vse ven iz osrčja mesta, kjer je vse -pretesno in tudi ni zdravo. Zato žive delavci in uradniki, ki delajo v mestu, celo do 30 in več milj zunaj v predmestjih. Na delo se pa vozijo s posebnimi jutranjimi delavskimi vlaki ali pa z ulično ali nadulično železnico in ravno tako z dela. Veliko jih ima že svoje avtomobile in ae vozijo s temi na delo in z dela. Po predmestjih po takih novootvorjenih sekcijah in naselbinah grade nove hiše posebni gradbeni podjetniki. So posebne stavbinske družbe, ki grade domovanja družinam tudi na poljubne pogoje, da izplačujejo lastniki domovanja na obroke. Nekateri zahtevajo gotovine 500 ali 1000 dolarjev, ali več ali manj, ostalo pa se plačuje na obroke. Če je družina zdrava, oče srečen, da ima stalno delo, tedaj v kakih 6 do 10 letih izplačajo dom, ki je vreden več tisoč. Če pa pride bolezen ali brezposelnost, so pa taki lastniki nesrečni. Upniki, to so stavbinske družbe, ne poznajo usmiljenja. Kakor parkrat niso mesečna odplačila plačana, je taka družina kmalu obveščena, da se ima izseliti iz hiše. Nekatere stavbinske družbe računajo takim družinam zelo visoke obresti, katere plačujejo skupaj z mesečnimi doplačili. Take družbe bogate čez mero na račun ljudstva.
Škofje o kapitalizmu.
Pred pol leta so avstrijski škofje izdali skupen pastirski list o socialnih vprašanjih. O kapitalizmu sodijo tako:
Kapitalizem je poguben, ker je zrušil vsako skupnost med ljudmi. V najnovejšem času pa se je razvil v plutokracijo, v gospodarstvo denarja in v mamonizem, kakor ga ne poznajo niti najhujši časi poganstva. Kapitalizem se je polastil monopolov, trustov in koncernov za določanje cen življenskih potrebščin in dviguje cene brez ozira na pravičnost in brez vsake kontrole. Bančno in kreditno poslovanje v zvezi z borzo je postalo strupeno drevo, ki služi finančnim silam, da ljudstvo iz-mozgavajo, da ljudstvu jemljejo njegove prihranke in da vedno širše kroge po obubožan ju spravljajo v svojo popolno odvisnost in sužnost. Dokler bodo razmere ostale kot so, je vsako delavsko zavarovanje brez pomena. Na mesto divje denarne špekulacije in borzne igre mora stopiti sigurnost, da bo vsak dobil delo.
ZOBOZDRAVNIK
Br. L
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Dorici u Travniku 15, II.
od 9*13 in od 3-5
Obiščite važni
.IMDivmMvelKejiiiiLjiilillaiii
od 26. junija do 5. julija 1926.
Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30.— in izkaznico po L. 1.—, ki da-jata pravico do znižanega vizuma jugo-slovenskega konzulata na potnem listu za L. 10.— kakor tudi do 30% znižane vožnje na italijanskih in 50% na jugoslovanskih železnicah, obrnite se na komisarja velesejma za Italijo:	Oglasni
zavod G. Čehovin - Trst, Urad: Viale XX. Settemibre 65, I. desno, in v čakalnici Kr. konzulata kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezia, 1, pritličje.
Važno! Na željo onih posestnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za pošiljatev vstopnic in vizuma jugoslo-. venskega konzulata. V tem slučaju naj dotičniki dopošljejo potni list, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L. 7.— za režijske in poštno troške.
Nove	k
«La gnida dei campi di battaglla«
(Vodnik čez bojraa polja) je izšla letos v Milanu. Obsegh 4 zvezke na finem, papirju, vezano v platno. Vsebuje slike, zemljevide v barvah, fotografije, načrte itd. Prvi zvezek obsega zgodovimsko-zem-Ijepisni uvod. Ostali trije imajo vsak en velik zemljevid (1:250.000) ter obravnavajo bojišče ob Soči (2 zv.), bojišče ob Piavi (3 zv.) in bojišče na Trenit inskem (4 zv.). Besedilo je prirejeno kot «20 potopisov« zgodovinsko-vojaške narave, ki po logičnem in zemljepisnem rediu obsegajo ves prostor, na katerem se je vršila vojna med Italijo in Avstrijo. Po črkah različne velikosti se ločijo že na oči popisi zgodovinske, ali zemljepisne ali vojaške vsebine. Kjer so bili znameniti vojni dogodki, so priidejane slike, načrti in dr. —■ Delo jo izšlo na stroške milanske tvrdke «Agenzia Pneumalici Mi-chelin». Celo delo stane 50 lir. Ves iznos razprodaje namenjen je za dijaške štipendije vojnim sirotam.
Jules Verne, OTROKA KAPITANA GRANTA. Potovanje okoli sveta. Roman v treh delih. Poslovenil A. B. Ljudska knjižnica XXIII. zvesek. V Ljubljani 1926. Cena Din. 48.—, vezano v celo platno Din. 58.—. Kdo ne pozna imena Jules Verne. Čes 2 leti bo minulo ravno 100 let, odkar je zagledal ta znameniti Francoz luč sveta. Njegovo ime je zaslovelo kmalu po vsem svetu in njegovi romani so postali n.ajljubše čtivo starih in mladih. Zakaj vsakemu nudi obilo zabavnega in poučnega in zna prav napeto pripovedovati. Roman «Otroka kapitana Granta« ima tri dele: Ob južni Ameriki, Avstralija in Tiho morje, vsa knjiga obsega 607 strani. Skoro ves svet in njega najbolj zajemljivo vrvenje na morju vidi bralec vstajati iz vsake strani dela, ki se mu mahoma priljubi. Trepeče za usodo svojih ljubljencev, ko so v divjini, v viharju, v smrtni nevarnosti. In zopet se poglavje umiri in stopa pred nas mirna pokrajina, opisana z vso natančnostjo zvestega opazovalca, vendar prežeta s fantazijo in pesniškim duhom. Posamezma poglavja so pisana naravnost mojstrsko. «Strahote nove Zelandije«, «Železnica in Melbourna do Sandhursta«, «Med plamenom in vodo«, «MagelIanova ožina« ostanejo -bralcu -stalno v spominu. Knjiga je poučna in v -naših materijalistični-h časih, ko vsakdo hlepi samo za denarjem, da preživi sebe in svojce, ua-s to fantastično delo povzdigne visoko nad vsakdanje skrbi,' ker nas z neodoljivo silo iztrga realnosti iz rok in nas povede v nove svetove, v dežele hrepenenja. Prevod je jako lep in jezik teče neprisiljeno v lepi slovenščini. Ker je knjiga primerna tudi za odraslo mladino, ki jo bo brala z največjim užitkom, bo ž njo ustreženo vsakomur, ki so hoče prepričati, da modema. tehnika naših dni v marsičem že dosega sanje Jules Verna. Knjiga se dobi v Knjigami Štoka v Trstu, Via Milano Štev. 37.
Gospodarstvo
Ljubljanski velesejem. VI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 26. junija do 5. julija 1926. Na tem velesejmu je prikazano celo gospodarstvo mlade napredujoče Jugoslavije. Vsako leto obišče prireditev nad 100.000 oseb. Posetniki plačajo na podlagi sejm-ske legitimacije za vizum samo 20 dinarjev v srebru, oziroma 10 lir in imajo železniške popuste : v Jugoslaviji 50%, v Čehoslovaški 50%, v Madžarski 50%, Italiji 30%, Avstriji 25% na vseh vlakih razven S. O. E., pa tudi ma parnikih jugoslovanskih parobrodnih družb. — Legitimacija za Ljubljanski Velesejem se dobi pri Generalnem konzulatu kraljevine SIIS v Trstu (Piazza Venezia 1) v uradnih urah (9-12.30 in 18-18.30, vhod Biva Grumula) in stane 30 dinarjev, —r Informacije daje sejmski komisar v
Trstu, J. Čehovin, Viale XX Settembre št. 65, I.
Lira. V zadnjih tednih se je opazilo, da je v primeri s tujimi denarji lira nekoliko nazadovala. Gospodarski vzrok je f-skati v tem, da se manj blaga proda v Nemčijo in. da tudi manj tujcev prihaja iz Nemčije v Italijo kakor lani. Zato razpolaga italijansko gospodarstvo z manjšo zalogo tujih denarjev (deviz) in mora zalagati potrebščine z liro. Neposrednji povod za padec lire so dale špekulacije Angležev in Amerikancev o>b priliki splošne stavke v -Angliji. Angleži so preprečili padec funta, a pri tem sunili navzdol frank in liro. Ker se v takih slučajih tudi doma začne špekulacija, je vlada v Rimu hitro ukrenila potrebne korake, da ustavi padanje lire. Trgovina z denarjem je sedaj zelo strogo nadzorovana in borza sme določevati ceno lire samo v Rimu in Milanu. S temi omejitvami so seveda zelo prizadeti borzni in trgovski interesi Genove in Trsta ter drugih manjših tržišč. Genova in Trst sta brž vložila prošnjo, da se tudi njima -dovoli trgovina z denarjem.
Semenj v Bistrici 26. IV. Prignanih je bilo 62 volov, 105 krav, 6 telet, 280 prašičev. Voli po 400—450, krave 380—400, teleta 700 živa teža; prašiči po 80—100—150 glava.
Cene po Istri. • črno vino: Koper 280—320, Motovun 220—250, Piran 260, Završje 250, črni vrh 260, Pazin 230. — Bolo vino: Koper 280—320, Motovun 200- 240, Črni vrh 240, Gračišče 220—230 Pazin 200. — Olje 9—11 lir liter. — Seno 25—40 L. stot.
Po cena je lira?
Dne 1. junija ai dal ali dobil: za 100 dinarjev — 46.95 L. za 100 {. kron — 78.95 L. za 160 fr. frankov 85.— L. za 100 Šilingov — 372.50 L. za 1 dolar — 26.50 L. za 1 funt — 129.— L.
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste.
MALI OGLASI
V	KLIKA ZALOGA papirja, papirnatih ▼rečic. Uvoz in izvoz na vs» kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 3.
PRODA se po nizki ceni enonadstropna hiša z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, dvoriščem in vrtom z dobrim vodnjakom, na prometni cesti v Zavljah številka 612. (blizu tovarne olja).
jjlifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiuiiiiiiiiniiifib.
sr.	ra
Zobozdravnik .
| specialist za zobe in usta sprejema
| v Sorici ea Travniku št. 20 (
In v AjdovSZinl nasproti posojilnici
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiF
... i: 11:: i:: i111 :■ 13:11::::: c 111.;
Primarij kirurg sanatorija 3 Villa S. Giusto in občinske	£
bohiiSnice v GORICI	'<
Dr. 10121SOSSIO.!
I*
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;I ma vsak| delavnik od 2-3 popoldne ;I Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. ;I ~*.v.v.v.w.vv.v.v.vv.v.v.v.v.v.v.v.v..w.-:-
PRIMARIJA
dr. 71. de
===== v Gorici =====
Corso Vtttorlo Em. 111. 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4
d
SJOGE
=305
aa i
Prodno prodašt*
kože:
Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi doma- /j čih živali, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnje, in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; ceno take, da se ni ba-fci konkurence.
Jgg-' ' -Trar— -.r-. 4
X.
Andrej Purii
TRST
Via Medla it. •
IZVRŠUJE : Vsakovrstna stavbena dela-Zelezne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave.spopolnitve.
♦s
Čebelarji!
Matične rešetke, kakor vse druge potrebščine za čebelarstvo dobite pri
Aleksander Ličan, II, Bistrica, pošta Bisferza.
C ene brez knkirtitt. Pri večjem adjemu popast. .
 —
lili
Trgovina cerkvenih potrebščin
E.	TOFFOLETTO-
Via del Pešce 4
Priporoča zlasti čč. duhovščini krasne podobo za spomin prvega sv. obhajila, spominek e darove, flne rodonvonve, bogato izbiro slovenskih molitvenikov.
Zaradi reklame po izredino nizki ceni molitvenik »Jezus, prijatelj otrok«, 320 strani, v razkošni vezavi, belih platnicah, % a la to obrezo, z a 8 lir (in dtroike sa poštnino).
*V nebesa hočem priti!» 192 strani, vezava kakor usnjena, aelo lepa,
za 3.— lire.
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v prstu: Tia XXX Ottobrc 11
Brzojavni naslov; Bancalubisna - Telefona: 5-18, 22-98
F	\	a*
•	Potfruinlce:	•	•
GOKIOA., Britlci, Cilti, IlMMl], Urini,	Lqilu,	I —I
■	Marifaar. »rtknvii. N. Siri. Plul tanina tild	■	■	«	l
Cantrala v Ljubljani
DtlniJka glarnlts In rezervni zaklad:
-------60.000	OOO	dinarjev-------
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejeme vloge ne vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge ne tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in deje v najem varnoslne celice (SAFIiS)
je odprta od 9l/2 do 12,1m in od 14V» do 16 ure.
Največja zaloga pohištva
= na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 s
Ustanovljena leta 1897.
1	Ma	izbiro	50	celotnih oprem	j
§ bodisi za spalnice	bodisi	za	obednice	j§
od prav preprostih do najbolj razkošnih
= Cene zmerne!	Delo	trdno! ff
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
I ANTON BREŠČAK I
=	VIA	CARDUCCI	(OOSROSKA UL.) IA	=
t^iHiiiiiimiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiniimmiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiFr
Čevljamica FORCESSMN
odlikovana v Parizu In Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo In zlato svetinjo
TrSt via Caprin 5 pri Sv. Jakobu JfjJ
Starši l Botri I
Birma bo!
Kje boste kupili dobre in fine čevlje po zmernih cenah? £e pri
FORCESSiNUl