Skupna seja predsedstev SZDL in ZS Enotno za vso Slovenijo Ker se je poskusni prehod na novi delovni čas v škofjeloških delovnih organizacijah izjalovil in večina spet dela po starem, naj bi počakali na" enotna, strokovno pripravljena merila, ki naj bi veljala za vso Slovenijo — Priporočilo delovnim organizacijam, da ob prehodu na poletni čas premaknejo začetek na 7. uro Škofja Loka — Slovenija mora pripraviti enotna strokovna izhodišča za prehod na novi delovni čas. Izkazalo se je 'namreč, da tega vprašanja ne more reševati vsaka občina ali celo delovna organizacija posebej, so poudarili na četrtkovi skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Skofji Loki, ko so obravnavali predlog družbenega dogovora o prehodu na novi delovni čas. Hkrati sta predsedstvi priporočili delovnim organizacijam, da ob prehodu na poletni čas premaknejo začetek na sedmo uro, ker bi sicer delavci, ki se vozijo na delo iz obeh dolin, teh pa je skoraj polovica, morali vstajati že sredi noči. V Škofji Loki so se lansko jesen dogovarjali za tako vpeljavo novega delovnega časa, ki bi zmanjšala gnečo na avtobusih, vendar se je poskus izjalovil. V nekaterih delovnih organizacijah so sicer začeli delati uro kasneje, vendar so zaradi neusklajenosti med drugimi delovnimi organizacijami, šolami in avtobusnimi zvezami v večini kmalu spet začeli delati po starem. Hkrati je premaknitev delovnega časa povečala stroške in znižala produktivnost. Nemogoče je tudi zagotoviti kasnejši prevoz iz oddaljenih predelov občine, saj bi bili stroški prevoza preveliki, če bi zjutraj moral avtobus dvakrat po delavce. Zaradi tega v Žireh, Gorenji vasi, Poljanah in v Železnikih niso spreminjali delovnega časa v podjetjih. V Skofji Loki so se na stari delovni čas vrnili v večini tovarnah že po enem ali dveh mesecih. Ker pa je le treba zagotoviti kulturnejši prevoz delavcev, naj bi v tovarnah na Trati uvedli stopničasti delovni čas. O tem se bodo seveda morali dogovoriti kolektivi sami. L. B. KRANJ, torek, 15. 3. 1983 CENA 11 din Št. 20 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Koliko denarja sploh imamo Predsedstvo skupščine gorenjskih občin: dolgove, ki jih z novo organiziranostjo prevzemajo občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste, naj plačajo tisti, ki so gradili. ustanovljene občinske samoupravne Radovljica - Ta teden naj bi se na prvi seji sestal novoustanovljeni koordinacijski svet občinskih skupnosti za ceste na Gorenjskem. Le-ta naj bi v prihodnje usklajeval vsa skupna vprašanja, ki jih z novo organiziranostjo cestnega gospodarstva v Sloveniji prevzemajo novo- skupnosti za ceste. Tako naj bi med drugim obravnaval vzdrževanje, planiranje, varstvo in rekonstrukcijo cest na Gorenjskem ter usklajeval tovrstne odnose tudi med regijama. Na seji predsedstva skupščine gorenjskih občin minuli ponedeljek v 33 evropskega prvenstva v kegljanju na ledu v Wetzikonu v Švici so se jugoslovansH kegljaču ^ v na, reprezentanci kegljači etape Knvec^g Test pLaTel7o zastopali saj so na %roP^f?mP^%Tka, ki je postal evropski prvak, je bil najboljši Lado ^odja iz ekipe MU SQ'letos prvič enotno opremili Pred odhodom ^jvropsko Domažale. Na sliki: Milan našo reprezentanco iz l opra in umu* Radanič Krivec, Ivan Celik, Franc Campa, Bogo Šolar in Zlato tiadamč. - Foto: F. Perdan Prej v pokoj Do 30. aprila bo trajala javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju- Osnutek republiškega zakona bodo v poldrugem mesecu pretresli delovni ljudje v združenem delu, krajevnih skupnostih, temeljnih delegacijah za to interesno skupnost in družbenopolitični zbor, dotaknili se ša bodo na tematskih posvetih, sek-t'ijskih obravnavah v socialistični *vezi in & kje. Razprava, ki se je Minuli teden začela s sklicem vseh Nosilcev v združenem delu in krasnih skupnostih, bo v prvi vrsti Predstavila novi sistem pokojmnske-zavarovanja v Jugoslaviji in Slp-veniji ter ljudem omogočila, da izrabijo k osnutku svoje mnenje in Pripombe. Dvoje temeljnih novosti zajema v ^ovem zakonu invalidsko zavarovanje in obvezno zavarovanje kmetov, *}ova pa je še vrsta podrobnejših "oločb, o katerih bo verjetno beseda razgovorih o posameznih segmentih zakonskega osnutka. Socialistična zveza in sindikat, nosilca razume, ki sta prejšnji teden zbirala me vtise prisotnih o osnutku republiškega pokojninskega zakona, ne ta imela lahkega dela. Pričakujeta namreč odmevno razpravo, saj Svi pokojninski zakon korenito v dosedanji sistem, ki ga že-^em let zaman dopolnjujemo. * Med določili novega republiškega rt^kona, za zdaj še osnutka, je brž-. vredna največje pozornosti Novost, ki za "ostale jugoslovanske ^publike že lep čas ni več novost, j^re za predčasno upokojitev, ki je časa veljala tudi v Sloveniji, &Sldrugo desetletje pa je v repu bližem zakonu ni bilo. Razlog, da jo j^vi zakon znova uveljavlja, ni le v Dilagoditvi zvezni pokojninski zakonodaji, čeprav gre kajpak tudi za K^notenje jugoslovanskega pokojninskega sistema. Odločitvi o zakon-hS uveljavitvi predčasnega odhoda v t^koj je botrovalo tudi dejstvo da eAno zaključili pa »»odo končali izobraževanje po starih programih kot občani h tuunoizobraže- bratov Rupar, dokler ne bodo if* dili skupnin prostorov. Srednje u* i braževanje bo potekalo v* d«' stavbah in sicer v prostorih sn?f njega železarskega izobraževalna centra za metalurško, kovinsko^ delovalno, elektro-tehniško in "n» ravoslovno-matematično usmerit** v prostorih centra srednjih šol pa družboslovno in zdravstveno usn>-ritev. . Sredstva bo center dobival kot • doslej na osnovi svobodne men i dela z izobraževalno skupnostjo metalurško in kovinarsko usmenu izobraževalno skupnostjo za dn; hoslovno usmeritev, izobraževal skupnostjo za zdravstveno ur* ritev. Preko gimnazije Kranj • Šolskega centra Iskra pa z tvi^ liSko izobraževalno skupnostjo izobraževalno skupnostjo za trousmeritev za uresničevanje pr. Hramov rednega izobraŽevanja dislociranih enotah n ara vosi ovr * matematične in elektrotehiu* usmeritve. ^ OLA8 t - Izdaj« časopisno podjetj« Glas k^ Ustanovitelji Glasa obCInsk« konferenc« SZDL Jesenice. Kranj Radovt|lca, Skot|a Lok« m i« 0anlca DoUM1Cl Duian Hum»r. Olavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jota Ko»n|ek Novlnar|l L*°P° , ri.rV.ca Žleblr - Fotoreporter Franc P-ana^ Jelovćen Laa Mnnclnger. Sto|an Saje Darinka Sedej. Marl|a Volćjak. Cveto Zaplotnlk Andrej M« h|obft 1947 kot »dnlMjd |»nuar}« ,^ Tehnlćm urednik Marjan Ajdovec Oblikovalci. Lo|ie Er|avec. Slavko Haln In Igor Kokelj Ll«t l*"«|«oo ob torh(„ ,„ ^tkih. - t* kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko. od januarja 1964 kot poltednlk ob »redah in •obotah. oa ju., ^^ ^ ^ SDk v Kranju ttetrik« Gorenjski tisk. tlak ZP Ljudaka pravica Ljubl|.na Naslov uredništva In uprave Usta Kranj. ^l"0?'" ,#hnlćnl urednik 21 835. komercWa. pro^ 51500-603 31999 Teletonl direktor In glavni urednik 28 463 redakcija 21 «60 odoovorni urednik ? mn-n(u 42M/72 - Polletna naročrt«. ganda. računovodstvo 28 463. mali oglasi, naročnina 27 980 Opro»Cena prometnege davka po pr 350,-4- din —--- TOREK, 15. MARCA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN O L« A S Zahteven izvozni načrt V leski Verigi ocenjujejo, da je bil lanski poslovni rezultat povprečen — Januarja proizvodnja zaostala za načrtovano — Zaradi niza razlogov je bil lanski izvoz skromen, zato bodo morali letos z večjo zavzetostjo uresničevati izvozni načrt, ki je zelo zahteven Lesce — V leski tovarni Veriga ocenjujejo, da je bil lanski rezultat poslovanja povprečen in se. bistveno ne rezlikuje od preteklih let: Doseženi dohodek je zadoščal za kritje potreb za splošno in skupno porabo, obresti, zavarovanje, članarine, v celoti so pokrili akontacije osebnih dohodkov, obveznosti za oblikovanje rezervnega sklada ter sklad skupne porabe v potrebni višini. Za poslovni sklad so namenili 2.5 milijona dinarjev, kar je glede p« 5 poslovanja premalo. Ostanek čistega dohodka je za 2 odstotka večji od načrtovanega, vendar so razlike po posameznih temeljnih organizacijah bistvene. Večji od načrtovanega je bil le v vijakarni in sicer za 29 odstotkov, v vseh ostalih je bil pod načrtovanim. Posebej to velja za TIO, ki je lansko leto zaključil s 3 milijoni dinarjev izgube. S sanacijskim programom so pričakovali, da ob koncu leta ne bo več v izgubi, kar pa ni v celoti uspelo. Razmere se Odprli novo trgovino - V četrtek so na Prešernovi cesti v Kranju odprli novo Elitino trgovino z moškim perilom, pleteninami in srnicami. Prodajalna, imenovana Jošt, je dobro založena z izdelki m vidnejših jugoslovanskih proizvajalcev med njimi Laboda, Mure m Rudnika, medtem koje odslej vsa ponudba zagrebške tovarne DTR zbrana v stari Elitini prodajalni Klub. Prodajalno Jošt so preuredili delavci škofjeloškega Obrtnika. - Foto: L). Z. Kmetijska zemljiška politika v radovljiški občini Brez izsiljenih odločitev Gradnja se je preselila na zemljišča slabše kakovosti - 20 hektarov slabše obdelane zemlje - Več zanimanja kot za zložbo je za izboljševanje plodnosti (agromelioracije) m za izsuševanje hidromelioracije) zemlje Radovljica - V občini, zatrjujejo na kmetijski zemljiški skupnosti, so doslej uspešno varovali kmetijsko zemljo. Nobena odločitev ni bila izsiljena in sprejeta brez soglasja skupnosti. Le-ta je delovala ^^ ________________^______ | ...... povsem samostojno. Njeni preaiog Mežaklja in Prevala, agromeliora » tudi pri ostalih občina^ org^in ciiska dela na zasebnih površinah v dobili, podporo, kar je ob dmgačni J . _ __ „„ V občini letos ne načrtujejo nobene zložbe. Menijo, da mora pobuda priti od kmetov in da ni mogoče nasilno posegati v kmetijski prostor. Predvidevajo izsušitev 50 hektarov zemlje na Blatah pri Bledu, ureditev planin Javornik, praksi v nekaterih okoljih vsekakor razveseljivo. Letno pozidajo v občini od 8 do 10 hektarov kmetijske zemlje. Ob tem pa velja poudariti, da se je gradnja »preselila« z bo j kakovostne zemlje na slabše površine. Zato so ostali »kmetijski« kompleksi okrog Bleda in Radovljice, Čeprav so bili zaradi možne cenene komunalne ureditve mikavni za urbaniste in graditelje. Kmetijska zemljiška skupnost se je podobno kot vse ostale gorenjske lani vključila v slovensko akcijo ugotavljanja stopnje obdelanostiali izkoriščenosti kmetijskih zemljišč. V občini ob pregledu niso opazili neobdelane zemlje oziroma površin s katerih niti enkrat letno ne bi du spravljen pridelek. Približno 20 hektarov obdelovalne zemlje pa je ono slabo obdelane. Gre za manjše parcele v okolici mesta, za zemljo ostarelih kmetov in za kmetije ki nimajo urejenega dedovanja. V kmetijski zemljiški skupnosti ocenjujejo, da je bila lani zemlja celo bolje obdelana kot leta pred tem. K temu so delno pripomogle tudi govorice, da lahko malomarni gospodarji po 18. členu zakona o kmetijskih zemljiščih izgubijo obdelovalno pravico. Boljše obdelovanje in uporabo agrotehničnih ukrepov otežujeta razdrobljenost parcel (v povprečju men vsaka le 20 arov) in precejšnja ostarelost radovljiških kmetov M odstotkov vseh gospodarjev je starejših od 50 let. V občini se je v zadnjih letih močno povečalo zanimanje za nakup zemlje. Kmetje so nabavili stroje in zgradil, ter povečal, hleve in zlahka bi obdelal, znatno več zemlje, kot jo ima v povprečju vsak od njih - 5,4 hektara. Na stopnjo obdelanosti zemlje kaže tudi podatek, da je v hribovskem in višinskem svetu četrtina kmetij »neaktivnih«. To so posestva z enim ali več hektari kmetijske zemlje ali z najmanj štirimi hektari gozda, ki pa ne redijo živine. Spet drugi podatki govorijo, da je v občin. 30 odstotkov usmerjenih kmetij, na katerih je zemlja enako obdelana jtot na družbenih posestvih. Na ostalih kmetijah pa bi bilo možno pridelati še znatno več hrane. Gorjušah, Spodnjem Goreljku, na Senožetih, v Nomnju, na Ljuben-skem polju in v Hrašah, nadaljnje urejanje nižinskih in višinskih pašnikov. Približno 5500 hektarov višinskih pašnikov je tretje kategorije, vanje se ne splača vlagati in so prepuščeni zaraščanju. Urejanje hribovskih pašnikov ima namreč smisel le v primeru, če nimajo kmetje za svojo živino dovolj osnovne krme v nižinskem predelu. C. Zaplotnik vendarle izboljšujejo, saj se je izguba v zadnjem trimesečju zmanjšala za 5,8 milijonov dinarjev. Ostanek čistega dohodka ni zadoščal, da bi lahko pokrili vse naložbe, ki jih financirajo iz poslovnega sklada, saj bi potrebovali dodatnih 45 milijonov dinarjev čistega dohodka. Že med letom so jih akontirali, zato gredo seveda v breme obratnih sredstev, ki jih v Verigi vse bolj primanjkuje. Zavoljo visokih obrestnih mer je seveda denar vse dražji in edini izhod je povečanje akumulativnosti proizvodnje, kar pa bo seveda posebej v sedanjih gospodarskih razmerah težko doseči. Primerjalni kazalci v panogi kažejo, da je Veriga po dohodku v primerjavi z uporabljenimi poslovnimi sredstvi v spodnji polovici. Ce izboljšanje stanja ne bo možno doseči z večjo akumulativnostjo, bodo morali poseči v amortizacijska sredstva. Ta so sicer namenjena odplačevanju anuitet od investicijskih kreditov in zagotovitvi lastne udeležbe pri naložbah, vendar bodo morali del teh sredstev nameniti pokritju naložb iz poslovnega sklada. Januarja letos so v leški Verigi izdelali 1.838 ton izdelkov, od tega za prodajo na trgu 890 ton, s čimer so pri skupni proizvodnji za načrtom zaostali za 1 odstotek, pri proizvodnji za prodajo za 19 odstotkov, za 23 odstotkov več pa so izdelali pri tako imenovani interni proizvodnji. V skupni proizvodnji so za 5 odstotkov zaostali za načrtom tudi vrednostno, pri proizvodnji za prodajo za 18 odstotkov. Največji zaostanek, kar 42-odstoten, beleži temeljna organizacaja TIO. Razlogi so pomanjkanje materialov, opreme pa tudi naročil. Lanski izvozni rezultati Verige so bili daleč pod pričakovanji, saj so izvozili za manj kot 5 milijonov dolarjev blaga in tako za 32 indeksnih točk zaostali za zelo zahtevno zastavljenim načrtom. Recesija na svetovnem trgu se je lani še bolj zaostrila, vzhodnoevropske države so zaradi težav pri odplačevanju tujih dolgov omejevale uvoz, leška Veriga pa skoraj dve tretjini konvertibilnega izvoza uresniči prav tam. Ker so bili pri nas pogoji zunanjetrgovinskega poslovanja definirani dokaj pozno, so v Verigi izgubili prvo trimesečje, saj so pozno zaključili pogodbe z glavnimi kupci. Tudi letos so si v Verigi zadali zahteven izvozni načrt, saj morajo v primerjavi z lani doseženim izvozom povečati za 25 odstotkov, od tega na konvertibilno tržišče za 20 odstotkov. Načrt bo težko uresničiti, saj so lanske težave še vedno prisotne, težave pa se nakazujejo pri izvozu snežnih verig in lesnih vijakov, ki jim dolarske cene padajo. Vendar je izvoz tudi za Verigo vse večja nujnost, saj brez njega ni uvoza izdelanih materialov, opreme in rezervnih delov, minili pa so seveda tudi časi, ko so lahko doma prodali vse, ne glede na ceno. Izvoz bo seveda z realnejšo politiko tečaja dinarja postal dohodkovno zanimivejši, saj že zdaj v Verigi ne dosegajo pri izvozu nič slabših cen kot doma. Kmetijski nasvet Za večji pridelek pšenice Po zimskem mirovanju se bo kmalu spet pričelo delo na polju, v prvi vrsti skrb za zdrav razvoj pšenice. Posevke, ki smo jih ob setvi pognojili s celotnim odmerkom fosforja in kalija, dogno-jujemo' ob koncu zime v času razraščanja le z dušikom (30 do 60 kilogramov na hektar). Večje odmerke dušičnega gnojila damo posevkom, ki so slabše prezimili ali predvidevamo večji pridelek. Pšenico, ki jeseni ni bila zadosti gnojena s fosforjem (80 do 120 kilogramov na hektar) in kalijem (120 do 160 kilogramov na hektar) ali sploh ni bila gnojena, pognojimo ob koncu zime z dušikom in manjkajočim deležem fosforja in kalija. V času kolenčenja pšenice, ko v spodnjem delu bili otipamo prvi kolenci, priporočamo odmerek od 30 do 50 kilogramov dušika na hektar. Gnojenje v tem času vpliva na bujnejšo rast bili in listov, predvsem pa na to, da se v zasnovi klaskov razvije več zrnja. Dognojevanje v času klase-nja priporočamo za visokorodne sorte pšenice na zelo rodovitnih tleh, kjer predvidevamo pridelek okoli 60 stotov na hektar. Zadostuje 40 do (»0 kilogramov dušika, dognojujemo pa lahko tudi z raztopino uree (20 do 30 kilogramov uree v 400 do §00 litrih vode na hektar). Pri tem moramo paziti, da ne ožgemo posevkov. Škropimo zato v večernih urah ali zgodaj zjutraj. Drugo pomembno opravilo je zatiranje plevelov in varovanje pšenice pred boleznimi in škodljivci. Proti travnim plevelom škropimo v času razraščanja nja z dicuranom 500 (2,5 do 3 kilograme na hektar) ali s pripravkom faneron combi (2 kilograma na hektar). Za zatiranje širokolistnih plevelov uporabljamo v času razraščanja aniten DS (2,5 do 3 litre na hektar) ali dicofluid MP combi (4 do 6 litre na hektar). Proti pepelasti plesni in rji priporočamo v začetku kolenče-vanja bayleton WP 25 (0,5 do 0,6 kilograma na hektar); proti škodljivcem, strgači in listnim ušem, pa lebaycid (ko na rastlini opazimo več kot pet strgačev) ali metasystox (če je na klasu 5 do 10 ali na vsej rastlini od 10 do 20 listnih uši). Proti poleganju uporabljamo v času razraščanja pripravka stabilan ali cycocal (oba v količinah 2 do 4 litre na hektar), toda le, če škropimo tudi proti boleznim. Pri uporabi vseh kemičnih pripravkov se moramo ravnati po navodilih proizvajalca. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Izgube naraščajo Lani 10 milijard izgub, od tega dve tretjini nekritih Glavni vzroki lanskih izgub so cenovna nesorazmerja, slaba oskrba z materiali za proizvodnjo, visoki stroški proizvodnje, slaba izbira proizvodnih programov — Možnost za pokrivanje je treba iskati znotraj reproverig — Kdor ne pokrije primanjkljaja do konca leta, mora v stečaj Že peto leto v slovenskem gospodarstvu izgube naraščajo. Po prvih podatkih SDK je lani poslovalo z izgubo 219 organizacij združenega dela v gospodarstvu in 21 v družbenih dejavnostih. V gospodarstvu je bilo dobrih 10 milijard izgub, od tega več kot dve tretjini nekritih, v družbenih dejavnostih pa so »pridelali« 33 milijonov dinarjev izgub; nekritih je za 13,7 milijona dinarjev. Lanske izgube so za 122 odstotkov višje kot leta 1981, ko so se v primerjavi z letom 1980 tudi skoraj podvojile. Kar 60 odstotkov izgube sta pridelala Gorenje in IMV. V izgubo Gorenja je z 1,6 milijarde dinarjev vključen tudi Korting, vendar številka še ni dokončna. IMV ima 1,5 milijarde din izgube, od katere je nekrite 1,4 milijarde dinarjev. Drugi veliki izgubarji v Sloveniji so še delovna organizacija Zemeljski plin s 340 milijoni din, JE Krško (306 milijonov din), TE Šoštanj II (235 milijonov din), Jugotekstil Yulon (140 milijonov din), TE Šoštanj I (120 milijonov din), Splošn a plovba Piran (113 milijonov din), Iskra, Elektrozveze TTS (109 milijonov din) itd. Na petnajstem mestu po višini izgube je jeseniška Železarna z 92 milijoni. Ko je v Sloveniji prenehal veljati zakon o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv, so v republiki'razmišljali, ali bi sprejeli novo zakonsko besedilo ali pa bi problematiko solidarnosti in vzajemnosti med delovnimi organizacijami združevali po samoupravni poti. Odločili so se za slednjo. Tako so predlog samoupravnega sporazuma, po katerem naj bi združevali v republiški sklad skupnih rezerv pet odstotkov sredstev, poslali sredi januarja v tri tisoč organizacij združenega dela. Letos bi se v njem nabralo okoli 2,6 milijarde dinarjev, kar seveda ni dovolj za pokritje vseh nekritih izgub v slovenskem gospodarstvu, čeprav bi se hkrati tudi v občinskih skladih zbrala dobra milijarda dinarjev. Od vsega tega denarja bo mogoče za pokritje izgub porabiti 2,7 milijarde dinarjev. To pomeni, da organizacije združenega dela, ki so si pridelale izgube, ne morejo računati, da bo širša družbena skupnost pokrila njihove neplačane račune. Edina možnost pokrivanja izgub je dohodkovno povezovanje znotraj reproverige. Kjer tega ne bodo znali ali mogli uresničiti, jih bodo udarila določila zakona o sanaciji, ki predvideva stečaj za vse delovne organizacije, ki do decembra ne pokrijejo izgub. Glavni vzroki za izgube so cenovna nesorazmerja, ki že nekaj let jemljejo slovenski predelovalni industriji v korist surovinašev, slaba oskrba z materiali za prozvodnjo, zlasti z domačimi, visoki stroški proizvodnje, ki jih svetovni trg ne prizna, neizkoriščene zmogljivosti, slabi proizvodni programi, zgrešene naložbe in še drugi vzroki. L. B. Konkretne raziskovalne naloge Radovljiška raziskovalna skupnost je letos dodobra zaživela, zadala si je povsem konkretne raziskovalne naloge — Toplotna črpalka na stanovanjskem bloku, naprava za dosuševanje sena s sončno energijo, modelna kmetija za vzrejo ovac, najboljše lokacije za male vodne elektrarne, raziskava zalog jezerske krede v Radovni Radovljica — Čeprav je bila tudi v radovljiški občini raziskovalna skupnost osnovana že pred leti, lahko rečemo, da je šele letos dodobra zaživela. Njen program dela ni več nekaj papirnatih, posplošenih načrtov, temveč povsem natančno določene naloge, zato je radovljiška raziskovalna skupnost lahko zgled drugim. Za razdobje dveh let razpolaga s 4 milijoni dinarjev. Nekaj tega denarja je njena skupščina, ki jo vodi Jurij Hočevar, že namenila za sofinaciranje posameznih raziskovalnih nalog, ki jih je vk'jučila v načrt na podlagi razpisa. Prav zdaj zbira odgovore drugih slovenskih raziskovalnih skupnosti glede sofinanciranja poskusne toplotne črpalke za stanovanjski blok. Hišni svet Cankarjeve 31 v Radovljici se je namreč zaradi vse težje oskrbe s kurilnim oljem odločil, da namestijo toplotno črpalko, saj se na kurjenje s trdimi gorivi ne morejo preusmeriti. Toplotno črpalko, ki naj bi imela značaj poskusne naprave za vso Slovenijo, bodo razvili v Zavodu LTH v Škofji Loki. Na Gorenjskem iznajdljivi kmet Zaplotnik na Letencah dosušuje seno s pomočjo sončne energije. Med kmeti v radovljiški občini je za napravo veliko zanimanja, saj jim pri sušenju sena često zagode slabo vreme. Raziskovalna skupnost se je zato odločila, da s 320 tisoč dinarji pospeši uvajanje dosuševalnih naprav. Žal je akcija malce zastala, ker se je zataknilo pri seminarju za kmete, ko predavatelja ni bilo in so se kmetje iz vse občine zbrali zaman. Vendar pa lahko rečemo, da je uvajanje dosuševalnih naprav za gorenjske kmetije zelo smotrno. V sosednji Avstriji, posebej pa v Švici, so se že dodobra uveljavile. Raziskovalna skupnost je med svoje naloge zapisala tudi pospeševanje reje ovac, zato lahko rečemo, da kmetijstvu posveča izdatno pozornost. V radovljiški občini imajo danes 1.260 ovac, toda število bi se lahko podvojilo. Zal tekoči občinski srednjeročni načrt pospeševanja vzreje ovac ni zajel, čeprav je po- membna zavoljo prireje mesa, mleka ter posebej volne, za kar se zanimajo Almira, Sukno in Utok. Raziskovalna skupnost se je zato odločila, da s 300 tisoč dinarji podpre »modelno kmetijo za vzrejo ovac«, akcijo ljubljanske biotehniške fakultete, ki bo dala podrobna navodila, kako se uvajajo črede ovac, kakšni morajo biti hlevi, pašniki, kakšen je najboljši način prireje. Zanimivo je, da se danes tudi lovci navdušujejo nad uvajanjem ovčereje in poudarjajo, da je ovca kultivator pašnikov. Male vodne elektrarne postajajo zavoljo energetske krize vse bolj aktualne. Veliko bi jih lahko gnali potoki v radovljiški občini. Inženirski biro iz Ljubljane bo izdelal študijo, kje bi jih bilo najbolje postaviti, da bo vodna moč izkoriščena. Radovljiška raziskovalna skupnost je študijo podprla s 300 tisoč„dinarji. Popisali bodo vse vodotoke, obstoječe in opuščene male elektrarne, mline in žage in izdelali načrt najprimernejših lokacij. Zelo zanimiva je raziskava, ki jo bo v dolini Radovne opravil Geološki zavod iz Ljubljane. Pregledali bodo zaloge jezerske krede, izredno kakovostne in na trgu iskane surovine, ki jo uporabljajo za izdelavo barvil, polnil in steklarskih klejev. Zdaj je namreč raziskan le obstoječi odkop. Radovljiška raziskovalna skupnost je namenila 400 tisoč dinarjev, povedati pa velja, da je raziskavo podprla tudi republiška raziskovalna skupnost. V svoj program je radovljiška raziskovalna skupnost vključila še dva raziskovalna projekta organizacij združenega dela, ki imata širši pomen. V begunjskem Elanu pripravljajo uvedbo mokrega postopka izdelave laminatov, s čimer jim laminatov ne bo treba več uvažati, smuči pa bodo kakovostnejše. Podprla je še uvedbo čiščenja odpadnih vod v galvaniki s postopkom jonske izmenjave v leški tovarni Veriga. S tem bo iz tovarne odtekalo manj odpadnih vod, razbremenjen pa bo seveda tudi krajevni vodovod. M. Volčjak O LAS 4. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 15. MARCA 1913 Črtomir Zoree POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Kmetijstvo v občini Kranj napreduje Ali so intervencijska sredstva koristno naložena? V Kranjčanu, delegatskem glasilu občine Kranj z dne 19. januarja 1983 najdemo na strani 13 naloge pri povečanju kmetijske proizvodnje v občini Kranj v letu 1983. Pričakuje se 4 % rast (gl. stran 24). Na straneh 35 do 39 pa prinaša Kranjčan gradivo v zvezi z odlokom o posebnem občinskem davku za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini kranj ter program samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kranj za leto 1983. (Glej predlog str. 16-19). K temu pa je treba dodati še, da usmerjajo tržno proizvodnjo kmetijskih pridelkov v občini še republiški setveni plan, republiški sklad za intervencije v kmetijstvu z republiškem programom za pospeševanje proizvodnje hrane v letu 1983 ter samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka in mesa v proizvodnem letu 1983 na Gorenjskem ter še nekateri drugi sporazumi in dogovori. Predvsem je treba omeniti republiški plan za obdobje 1981-85, ki daje kmetijstvu odgovorne naloge pri pridelavi hrane z zahtevo po 85 1 samooskrbi. Omeniti je treba tudi zakonodajo, ki je v zadnjih letih zaostrila odnos do rabe in varovanja kmetijskih zemljišč, hkrati pa naložila kmetijskim proizvajalcem konkretne naloge. Izmed teh nalog bi jih omenili nekaj, npr, povečanje pridelave tržnih viškov in družbeno organizirane proizvodnje, povečanje proizvodnosti, izraba vseh razpoložljivih obdelovalnih površin, izboljšavo zemlje (agro- in hidromelioracije), izboljšanje pogojev za povečanje proizvodnje (komasacija zemlje, investicije idr ), kakor tudi večja skrb za razvoj kmetijstva v hribovskem območju itn. Vse to pa pomeni korenito usmeritev v krepitev kmetijstva in večjo pridelavo hrane doma, v skladu s potrebami družbenega razvoja in zagotav-pogojev za stabilno in lljanjem neodvisno rast. V novih pogojih gospodarjenja mora tudi kmetijstvo prispevati k stabilizaciji zunanjetrgovinskega primanjkljaja z izvozom, za kar pa je potrebna visoka kvaliteta pridelkov in intenzivna proizvodnost. Zato moramo v primarno kmetijsko proizvodnjo vlagati ne le v obliki investicij in proizvodnih stimulacij, marveč tudi v obliki novega znanja. Potreben je torej kompleksen in strokovno utemeljen program pospeševanja proizvodnje zdrave in kvalitetne hrane. Pri tem pa se moramo vendarle tudi zamisliti nad našo še ne tako oddaljeno miselnostjo in tudi prakso zametavanja vrednosti doma pridelane hrane. Utvara o cenenem uvozu hrane iz ZDA, Argentine, Madžarske in drugod se je razblinila. Danes se na vso moč trudimo kako zagotoviti devize za uvoz surovin za izdelavo gnojil in močnih krmil, da bi nato doma pridelali visoko vredno hrano, v kateri je akumulirano tudi lastno znanje. Pridelava hrane ima danes tudi prioriteto pri koriščenju razpoložljive nafte ipd. Občinski program pospeševanja primarne kmetijske proizvodnje ima v sebi vse prej naštete elemente. Z njim se pospešuje intenzivnejša pridelava hrane, povečanje proizvodnje in predvsem tržno usmerja pridelke. Prav tako program prispeva k oblikovanju primernih pogojev za proizvodnjo v hribovskem svetu. Izmed pomembnejših rezultatov sklada v preteklem obdobju bi omenili najprej odkup pšenice, ki mu nismo posvečali posebne pozornosti do leta 1980. Tako je bila v tem letu odkupljena v glavnem pšenica KZK, medtem ko je GKZ prispevala le 60 ton. V naslednjih letih se je odkup pri GKZ skokovito večal na 166 ton v letu 1981 in 367 ton v letu 1982. Povečal pa se je tudi pridelek pšenice pri KZK, ki je znašal leta 1982 522 ton. Čeprav v občini pridelana n5*«nica pokriva le neznaten del potreb po pšenici oziroma pšenični moki je v letu 1983 predvideni odkup 1532 ton pšenice že količina, ki si je pred nekaj leti ne bi mogli zamisliti. Pri tem pa je treba dodati, da je odkup pšenice v letu 1982 presegel predvideni plan, kljub veliki škodi, ki jo je napravila toča. Zato je z regresiranjem semenske pšenice potrebno nadaljevati tudi v prihodnje. Vredno je prav tako omeniti, da je v občini razmeroma visoka proizvodnja krompirja. V preteklem obdobju se je pomembno izboljševalo tudi pridelovanje lastne krme za živino. Zadostne količine kvalitetne doma pridelane krme so prvi pogoj za dvig živinoreje. Predvsem je bil storjen pomemben premik pri pridelku koruze za siliranje, vse intenzivneje pa se izkoriščajo tudi travne površine (košnje za seno, siliranje, trave, paša). Samo načrtna razširitev izkušenj pospeševalne službe GKZ in 2VZG iz dela na vzorcu okrog 80 kmetij na druge proizvodno usmerjene kmetije bo v prihodnje zagotovilo tiste rejske cilje v govedoreji in prašičeriji, ki jih plansko predvidevamo. To je še toliko pomembneje zaradi skromnih možnosti široke uporabe močnih krmil in raznih dodatkov osnovnemu krmnemu obroku, ki so potrebni za zdravje in ohranjanje visoke proizvodnosti živine. Kajti že majhne napake v prehrani živine povzročajo padec npr. v izločanju mleka ali priraščanju mesa, kakor tudi motnje v reprodukciji živali. V občini Kranj je predvsem dobro razvita govedoreja. V zadnjih treh letih se je gibala proizvodnja mleka nad 18 milijonov litrov letno. Pričakovana je bila sicer nekoliko večja rast od dosežene, vendar pa je treba upoštevati, da so motnje nastale zaradi izpada močnih krmil, pa tudi zaradi obveznega priveza telet so se zmanjšale količine oddanega mleka. Opaža se tudi nadaljevanje upradanja tržne proizvodnje mleka pri rejcih z eno do nekaj krav. (se nadaljuje) ELITA KRANJ je odprla novo MOŠKO TRGOVINO JĆŠT v Prešernovi ulici 11 v Kranju. Vedno vam nudimo veliko Izbiro MOŠKIH SRAJC, PERILA, PLETENIN IN KRAVAT: Izbrali boste lahko kvalitetno in moderno blago. Obiščite nas! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORKNJSKK KRANJ JIJV 2 TOZD Komercialni servis Kranj oglaša na osnovi sklepa Komisijo za delovnu razmerja prosta dela in naloge PRODAJALKK (ponovnu objava) Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KZK Kranj, JI*A 2, v 8 dneh po objavi. (5. zapis) ZAČETEK PRIPOVEDI Sedaj pa je res že čas, da steče pogovor o vtisih in spominih s poti po loški deželici - začel bom kar s spominom, kako sem se iz Ljubljane pripeljal do Vrhnike, od -tod pa jo mahnil peš čez Podlipo in Smrečje ob Račevi do Dobračeve pri Zireh. Sopotnik mi je bil sošolec in prijatelj Maksim Sedej, pozneje tako sloveč slikar - poet. Bila sva takrat nekako šestnajstletnika. Povabil me je v svoj dom - na Dobračevo. Ostal sem pri njem kake tri tedne, na počitnicah. Bilo je v juliju leta 1926 ali leto prej. Takrat sem spoznal Ziri in okolico, oblezla sva kar precej bregov, le v bližino jugoslovansko-italijanske meje nisva hotela. Saj bi naju zaradi nahrbtnikov imeli za tihotapca. Ogledala pa sva si vse cerkve, tudi one, ki so se že spreminjale v ruševine. Je pač na naju vplivala šolska likovna vzgoja, da sva bila tako radovedna. Meni je bila ljuba tudi mehka ži-rovska govorica. Saj celo knjigi pravijo »knjiha«, gobi pa »hoba«. In pa seve prijazni domačini, ki se jih še vedno spominjam (Strliče, Ovsenke, Žaklje idr.). MAKSIM SEDEJ Slikar - resničen umetnik. Slikar - lirik. Srčno dober človek. Vzoren družinski oče. Čuteč prijatelj, zvest tovariš. Res, lapidarna karakteristika slikarja Maksima Sedeja, rojenega leta 1909 na Dobračevi, umrlega leta 1974 v Ljubljani. Kot grafik (lesorez, linorez, pero-ris) se je posvečal socialnim motivom. Znane so njegova mapa linorezov »Predmestje«, oprema Mrzelo-vega »Boga v Trbovljah«, ilustracije mladinskih povesti. Zanesljiva, čista, poetična poteza dleta ali peresa -to je bila njegova odlika. Seveda pa je bilo težišče njegove umetnosti v barvnem magičnem realizmu, v duhu sodobnih, zlasti zahodnih kolorističnih teženj. Slikar se je v izjemno veliki meri posvečal intimnim družinskim prizorom, ki so izdelani s prefinjenim okusom za mero. Ljubi pa so bili Sedeju še drugi motivi, predvsem cirkuški klovni, konji, pieroti in skupinski prizor v naravi. Tudi v portretirana se je Sedej večkrat izkazal. Njegovi portreti so nežni, kriiL zamišljeni in izrazito lirični, skora: nezemski. Najraje je uporabljal pa stelne barve, največkrat zelene rr rdeče v podtonih. - Sedaj se je ket izreden freskant lotil tudi večjih dfc. Tako je n. pr. naslikal prizor iz bajke o Zlatorogu in K reso van je v bivši Cečevi vili ob Grubarjevem prekop v Ljubljani. - Le kakšna je sedi usoda teh čudovitih fresk, skoraj -soncu in ognju žarečih? ŽIRI - SLOVENSKE HLEBINE Najbrž primerjava ne bo pev sem držala. Saj v Zireh ni bile slikarja, ki bi zavestno ar ganiziral in vodil kmečko »slikarau šolo«, kot jo je hrvaški slikar Krs^ Hegedušič v obdravskih Hlebinai Njegova »šola« je odkrila vrste izrazitih slikarskih talentov s* preprostimi ljudmi. S prikaz življenja na vasi je obogatila likov« predstavitev naše dežele in skora povzročila pravcato revolucijo ' svetu umetnosti — s svojo »naivo ki ni bila obremenjena s šol*" učenostjo in spakljivo samovšečsc stjo malih in celo nekaterih ve&i akademskih mojstrov. Kaže, da so stvari v £iieh a* stajale bolj spontano, samcu«? niško. Tudi podatek, da je žirovi »naivska« slikarska generacija govala v svoj krog delavce, ne — - pomeni odmik od HegeduškS oblikovanj. Tudi individualnost -rovcev je bila (in je še) izraziteje Vsak vč za svojo pot! Tak je predvsem resnobni Jane Sedej (mlajši brat akademske? slikarja Maksima Sedeja 2 " l> bračeve). Njegove precizne zrts&rt pokrajine so barvno skope, a slikan z močno čustveno izrazrm>i* Otožne, hladne, temne — četudi snegu ali v pozni jeseni. Drugi žirovski slikarji samoras: niki so bolj živahni, veseli, cek šega vi v svoji motiviki. SonČttfc f tople, svetle barve kažejo na značij teh umetnikov. Kaj niso to čšst preprosti, veseli ljudje, ki irr.s-svoje slikarsko izražanje radi - si nekatere slike kar vriskajo prešernosti. In prisrčnosti. Maksim Sede i Družinska podoba, (deček v sredini - v beli srajci - p s!,-karjev najstarej.tfsin sedaj umetnostni zgodovinar in kntik dr. h*« Sede, Edo Torkar*popotna povest Plovba Skočil sem k našemu kuharju še po en no/ in se ročno lotil trebljenja solate. Se nikoli v življenju nisem nobenega dola opravljal z večjim veseljem; trebil sem solato, kot da bi rožice sadil. Ženske, ki so delale z njo, so se muzale in suvale s komolci, češ, poglejte, kakšen ,,ar Solata je bila otrebljena, kot bi mignil, niti p»vo se nama m utegnilo segreti v steklenicah. .. . . Pod pipo na krmi sva si umila roke in sedla »Kako ti je ime?« »Dang. Ali kadiš?« »Včasih.« »Jaz pa zmeraj.« •V kabini imam cigarete « »Pnnesi mi jih.« »Pojdi z mano.« Z nasmeškom me je pogledala. »Dobro,« je rekla nazadnje. In sva šla. Spremljali so naju nevoščlj vi pogledi oficirjev z mosta in mornarjev s palu be, ki so že prej dekle požirali z očmi bolj, kot pa jim je to dopuščalo delo, ki jim je bilo naloženo. Počutil sem se kot jelen, ki je svojim tekmecem prevzel najlepšo košuto v gozdu. — A to moje zmagoslavje je bilo preuranjeno. Komaj sva zaprla vrata za seboj, jo za namu pritekel kuštrav funte sedemnajstih let, ki je pomugal ženski pri kuhi in strežbi. »Si jo prišel stražit?« sem se nejevoljno obregnil obenj. »Moja sestra je.« »In kaj potem? Dovolj je stara, da sama skrbi zase.« Premeteno me je pogledal in mi šepnil na uho: »Bi jo rud kavsal?« »Koliko pa hoče* zanjo?« sem rekel, ne da bi trenil z očesom. »Ne, ne, ona ni za denar,« je bil užaljen fante. »Kako naj jaz to vem?« »Še preden si priSol ti, jo je hotel tvoj kupi tan. Pa tudi drugi bi jo radi — a z nikomer ni šla.« »Ne verjamem.« »Vprašaj jih, če hočeš. Petdeset dolarjev so ji ponujali, za eno samo noč petdeset dolar je v« »Koliko pa hoče od mene?« »Nič. Ona ni za denar. Ona gre samo s ti stim, ki ji je všeč « »In juz da sem ji všeč? Zakaj pu ravno jaz?« »Ne sprašuj. Šla je s tabo v kabino. Lahko jo kavsaš, čc jo hočeš.« »Kaj pa ti?« »Jaz sem njen brat« »In kaj potem?« »Nič. Ona kuha in streže. Onu ima svoje delo na ladji. Če povem očetu, du kavsa z mornarji, je n«' bo pustil nu nobeno ladjo več.« »In?« . , »Če je ne bo več pustil mi delo, ne bo imela od česa živeti.« Torej, priložnostna kurba, se mi je posvetilo. Odprl sem denarnico in vrgel pred fantiča tri desetdolarske bankovce. »Dovolj?« »Dovolj za eno noč. če l>i dal več, bi ostala s tabo do konca.« »Nimam več. Nisem kapitan, navaden wip-per sem. Razumeš?« Rekel je, da ruzume — a mislim, da je razumel šele potem, ko sem ga vrgel čez prag i" zaklenil za njim. Ko sva ostala sama, se jo Dung zlovoljno zabolščala v Luijeve in Playboyeve fotografije golih lepotic na stenah kabine. »Zakaj imaš to?« »To je nalepil moj prijatelj.« »Kaj nisi sam v kabini?« »Danes sem. Prijatelj bo Sel spat drugam « »Pa bo hotel?« »Obljubil jo.. »Niso mi všeč te slike,« Je spet dala duška svojemu nezadovoljstvu nad polepljenimi ste nami. »Tudi meni ne,« sem rekel. »Nobena od teh?« »O pač — tale,« sem s prstom pokazal n; | edino oblečeno dekle v celi garnituri — mlade Japonko v modrem krilu, z modro i-uto ek. vratu, ki je pozirala na reklamnem koledar;- firme Sanyo. Pogledala me je in rekla: »Sem ta tudi i* všeč?« »Zelo,« sem priznal. »Kaj ti je na meni všeč?« »Vse čisto vse — samo tvoj brat mi n všeč Zakaj imajo vse lepe in prijazne dekli* tako grde in neprijazne brate « I „Ne misli več nanj,« je rekla in mi ovila ic ke okoli vratu. Potem sva se ljubila.Delal sem z n,0. k.r sem hotel in nič se ni branila - celo poma$* la mi ie Na koncu pa me je vendarle neprijet no /odela nestrpnost, s katero se ji je mudU " pod mene pod tuš. Torej je vendarle kurba štm si rekel Vsem kurbam se izpod posteč mudi pod tuš. o j nn ko ie prišla iz kopalnice, se mi j* BiL P Juli-še bolj vroče in neučaka* je enkrat vdala še do j ,m n? ^ kot P-^ar b %znaJo svoj posel. P* le ni.. •• Zakaj, """T £ bi se za denar, ki g* več dobroga poznajo daN neizo^ ^ dobijo. razdajalebolj ko J « ^ trebno. Tega, kar Je zn« n.tilramežlj^ | znajo; ne znajo biti stras^ stra^' v v Včasih za,graje> ^^ o na tem podr^. I % ji je tako vra* i mudilo v kopalnico... torek, 15. marca 1983 KULTURA 5. STRAN Galerija v likovni delavnici V likovnem centru v kranjskem Delavskem domu bodo poslej prirejali razstave, ki bodo informativno-študijskega značaja — Letos so prvič organizirali tečaj za srednješolce, ki je doživel velik obisk kiparjenja, grafike in arhitekture. Šolo obiskujejo predvsem srednješolci, ki jih Veseli risanje in tisti, ki mislijo nadaljevati študij na likovni akademiji; ob pomoči Hermana Gvardjančiča se pripravljajo za sprejemne izpite. Zamisel o likovnem centru je stara že štiri leta, je povedal Herman Gvardjančič. V teh prostorih se odvijajo različne oblike likovne dejavnosti in sicer galerija, atelje in delavnice. Likovna šola v taki obliki je bila njegova dolgoletna želja, vendar zaradi pomanjkanja denarja to ni bilo izvedljivo vse do lanskega leta, ko je kulturna skupnost namenila denar za opremo prostorov. Letos so prvič organizirali tečaj risanja, slikanja, kiparjenja, grafike in arhitekture, ki je namenjen, srednješolcem, saj je opaziti po- Kranj - 2e vrsto let v Kranju deluje likovna šola, ki jo pedagoško vodi akademski slikar Herman Gvardjančič. Prostori lokovne šole, ki jo obiskujejo cicibani in mladinci, so v Delavskem domu. Prostore so letos preuredili in kupili novo opremo. V ta namen je bilo vloženo tudi veliko osebnega truda Hermana Gvardjančiča in Vinka Tuška, saj sta precej del, ki so bila potrebna za notranjo opremo ateljeja, opravila sama. Herman Gvardjančič je pedagoški, Vinko Tušek pa strokovni vodja centra. Sedanji prostori omogočajo organizirano in kvalitetno delo likovne Sole. Letos je likovni center prvič organiziral tečaj za srednješolce usmerjenega izobraževanja, ki združuje po šest ur risanja, slikanja, manjkanje tovrstne izobrazbe v usmerjenem izobraževanju. Prijavilo se je več kot 50 tečajnikov, zato so jih razdelili v dve skupini. Prva ima tečaj ob torkih, druga ob četrtkih. Nadaljevalni tečaj študijskega risanja tako kot prejšnja leta poteka tudi letos, prijavljenih je 16 dijakov in študentov. Imajo tudi grafično delavnico, ki pa zaradi pomanjkanja materialov še ni začela delati. Druga Gvardjančičeva želja je, da bi osnovali atelje za keramiko, kajti peč za keramične izdelke imajo že dolgo. V Kranju ne manjka dobrih keramičarjev, ki bi atelje lahko pedagoško vodili. Poleg tečaja študijskega risanja vodi še tečaj za otroke, ker ga delo z otroki veseli in z zadovoljstvom opazuje njihovo napredovanje. Likovni center bo na leto pripravil sedem razstav, ki bodo predvsem informativno-študijskega značaja. V četrtek, 10. marca, so odprli prvo razstavo v galeriji likovnega centra. Imenuje se Nova galerija in likovna Šola, razstavlja pa akademski slikar Franc Vozel iz Kranja, ki je svobodni umetnik od leta 1981. Razstava je odprta vsak dan od 15. do 18. ure, ob ponedeljkih in petkih je zaprta. D Matič Samostojen koncert za kantato tisoč dinarjev zagotavlja za letos pomoč v višini 250 tisoč dinarjev. Razumevanja delavcev za naše težave smo zelo veseli in upamo, da bomo ob skrajnem varčevanju uspeli pokriti vse stroške.« Godbeniki dobili pokrovitelje Nezavidljiv finančni položaj pihalnega orkestra Tržič, zaradi ka- ^ terega se je že porajalo vprašanje nadaljnjega obstoja, so občut-no omilili delavci tržiške kovinskopredelovalne industrije, ki so Kavensbruck postali pokrovitelji orkestra Tržič - Verjetno ni nobene p<> membnejše prireditve v tržiski občini, na kateri v kulturnem delu ne bi sodeloval tudi pihalni orkester Tržič. Ce seštejemo okroglo trideset nastopov na proslavah in koncertih doma in v drugih gorenjskih krajih, kolikor so jih imeli lani, redne vaje dvakrat na teden, da pogrebov niti ne omenjamo, skoraj m dneva, ko ne bi prišli skupaj. V pihalnem orkestru Tržič je 37 Članov, ki jih po strokovni plati vodi kapelnik Andrej Puhar. Negujejo vse zvrsti, od zabavne, narodnoza-bavne, borbene do klasične glasbe. Med sorodnimi skupinami dosegajo dokaj kvaliteten vrh. Na zadnjem tekmovanju pihalnih orkestrov Slo-venije so v drugi »jakostm« skupini osvojili tretje mesto. »Smo pretežno delavci, nekaj je tudi študentov«, je povedal predsednik orkestra Marjan Sajovie, kije pri godbi že blizu dvajset let in je lani ko je orkester slavil 55-let nico dobil srebrno Gallusovo značko. »Nekaj težav imamo s Pomlad kom. Z glasbeno šolo v Trtiču sicer zelo tesno sodelujemo, vendar je malo učencev, ki se odločajo za pihala. Razen tega nam tudi manjkajo nekateri inštrumenti, predvsem flavte " trobente. V zadnjem obdobju «no se spjob znašli v precejšnji denarni lagati. Od zveze kulturnih organizacij dobimo le 60 ao 10 tisoč dinarjev dotacije na leto to pa je komaj dovolj m popravila inštrumentov. lucn nastopi nam ne prinesejo toliko denarja, da bi lahko pokrili vse stroške; nakupe oblek, čftrumentov, not, prevoze, Kapelnika in podobno lani postal obstoj pihalnega orkestra resno vprašanje. Premagali smo, da bi bili delavci tržiške kovinskopredelovalne industrije naši pokrovitelji. I rea kratkim smo sklenili SP^*7^ ki nam namesto prvotnih 5«u m-delo Zato je Marjan Sajovie, predsednik pihalnega orkestra Tržič Lani so godbeniki dobili nove uniforme, ki so jih kupili s pomočjo obrtnikov, nekaterih delovnih organizacij, občinskega sveta zveze sindikatov in izvršnega sveta. Prav tako so obnovili dvorano, v kateri vadijo: streho, pročelje, tla. Denar so porabili samo za material, delali so sami. »Vemo, da denarnih težav najbrž nikoli ne bomo docela premostili in da bo tudi naprej potrebno še veliko ljubiteljskega dela, ne samo na glasbenem, marveč tudi organizacijskem področju,« je dejal Marjan Sajovie. »Prav zato bi se rad še enkrat zahvalil delavcem Tika, Tokosa, Metalke in Roga, ki so rešili vprašanje nušega obstoja. Upamo, da jim bomo razumevanje vsaj delno lahko povrnili z glasbenimi nastopi.« H. Jelovčan Kranj — TaborišČnice iz Ravens-briicka in Auschvvitza ter zapornice iz Aichacha, zbrane na sobotnem srečanju v Kranju, so predlagale, naj bi kantato Ravensbruck skladatelja Alojza Ajdiča, ki je zanjo dobil Prešernovo nagrado Gorenjske, predvajali na samostojnem koncertu v Cankarjevem domu. Veliko jih je, ki dela še ne poznajo in so o njem le brale. Glede na to, da izvajanje zahteva velik prostor, saj v delu nastopajo kar dva zbora in orkester ter recitatorji, je za izdvajanje primeren edinole Cankarjev dom. Taboriščnic in zapornic je v Sloveniji več tisoč in brez dvoma bi napolnile dvorano. Obljubljeno je sicer, da bodo kantato predvajali za 29. november, toda ta dan je še daleč, žene pa bi to skladbo, ki je posvečena prav njim, rade doživljale kmalu. 40 minut, kolikor traja izvedba, je ravno primerno za samostojen koncert. Upamo, da bo velika želja nekdanjih taboriščnic in zapornic pri odgovornih naletela na odziv. D. D. Sejem rabljenih plošč Kranj — Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja bo v soboto, 19. marca, organiziral izmenjavo in prodajo rabljenih plošč. Podobne akcije so v ožjem klubskem krogu že nekajkrat uspešno organizirali, tokrat pa želijo akcijo zaradi velikega zanimanja razširiti. Sejem bodo priredili v sejni dvorani Delavskega doma v Kranju, predvidoma bo trajal od 15. do 18. ure. Vstopnina bo 10 dinarjev. Klub ljubiteljev glasbe želi,,da bi sejem postal redna oblika izmenjave plošč, saj se tako mnogi lahko znebijo plošč, ki jih ne poslušajo več, drugi pa dobe tiste, ki jih iščejo. Razstava v Šivčevi hiši v Radovljici Portreti in krajine Alenke Kham-Pičman V Šivčevi hiši v Radovljici so ob dnevu žena odprli razstavo likovnih del slikarke, grafičarke in arhitektke Alenke Kham-Pičman iz Kranja — Razstavo njenih portretov in krajin si lahko ogledate do 23. marca Alenka Kham-Pičman se s portreti in krajinami predstavlja kot samonikla, raznolika in likovno disciplinirana umetnica. Razstavljena dela so izseki iz nekaj razvojnih obdobij avtorice, ki se je slikarstvu zapisala šele potem, ko se je dodobra uveljavila kot arhitektka in spoznafa, da ji oblikovanje prostora ne zadošča, da bi se zares celostno izrazila. Še v študijski čas sodi portret očeta, ki z razprostrtimi rokami in z izrazom stiske pred grozečo slepoto stopa pred gledalca. Slika govori o slikarkini sposobnosti psihološke interpretacije upodobljenca, kjer barva ozadja igra zelo pomembno vlogo. Vse v očetovi podobi nakazane slikarske kvalitete je Alenka Kham-Pičman v naslednjih portretih ohranila in poglabljala. Roke so zanjo vsaj toliko zanimive kot obraz, o čemer zgovorno priča tudi portret tašče. Njena lastna podoba se nam zdi po izrazu stroga in raziskujoča, napeto zre v gledalca iz temnega zelenega ozadja, ki ga na desnem robu dopolnjuje ozjta rdeča ploskev. Slikarkin avtoportret je primer študijsko obarvanega portreta, ki zelo zadržano, a vseeno zgovorno razkriva tudi slikarkino notranjo podobo. Tonsko uglašene krajine z vključeno figuro so kot izsanjane sugestivne nadrealistične podobe. Prostor, ki ga ustvarjajo različne tonske ploskve, učinkujejo hkrati mirno in dramatično. Subtilno vkomponira-na figura z zakritim obrazom in v prostor segajočimi rokami ustvarja neke vrste romantično fantastično videnje. Podobno kot figura živi v slikarkinih zelenih krajinan drevo: deblo lebdi nad tlemi, rumeno-zele-no listje ali jabolka niso zrasla z vejami, temveč vise v zraku ob njih. Slikarski svet Alenke Kham-Pičman je poln simbolov. Kot vmesna stopnja med realističnimi krajinami in lahkotnimi krokijskimi risbami, v katere je zajela podobe Kokrškega loga, se pojavljajo barvite, stilizirane krajine, v katerih figuro včasih zamenja predmet, ki se v njej poj&vlja. Značilna za te slike je skladnost in čistost oblik, ob katerih pa razumljivo izgine nekaj tiste sugestivne sile. ki je tako značilna za našo slikarko. Likovne igre na temo Kokrški log vidimo v grafični izvedbi. V njih je slikarka sproščena in neposredna. Risba se nekajkrat zazdi kot za-pis encefalografa, hkrati pa komplementarna barvitost deluje direktno na čutila. Zanimiva je ločenost risbe od barve. Slikarka lovi asociacije na krajino v hitre risbe, ki kdaj pa kdaj nehote dobivajo antropomorfne oblike in nekaj podobnega se dogaja z barvo. Realizacija skic v olju, akvarelu in grafiki nas prepričujejo, da jim je grafična izvedba najbližja in da ciklus variacij Spomin na Kokrški log, ki je najdlje od realizma in hkrati najbolj intimen, kar kliče po grafični izvedbi. Prerez skozi več kot sedemletno slikarsko ustvarjanje Alenke Kham-Pičman kaže, da avtorica z izrednim občutkom za urejenost slikarskega prostora sledi svojemu notranjemu ustvarjalnemu impulzu in brez občutka tekme s časom izbira motive in jim daje tisto likovno podobo, ki spontano raste iz njenega poglobljenega doživljanja sveta in umetnosti. Maruša Avguštin Mladi glasbeniki bodo tekmovali Kranj — Od torka, 15. marca do sobote, 19. marca, se bo na Gorenjskem odvijalo XII. tekmovanje učen-, cev in študentov glasbe Slovenije. Prirejeno bo v počastitev 40-letnice II. zasedanja Avnoja. Prejšnja glasbena tekmovanja so se odvijala v glavnem v Ljubljani oziroma v Mariboru. Tokrat bo tekmovanje prvič v gosteh na Gorenjskem in prvič bo na več krajih. Tako bomo v Kranju poslušali pihala in trobila, v Škofji Loki godala, v Kamniku pa kitare. Organizacija tekmovanja v več krajih hkrati je sicer težavna, zato pa toliko zanimivejša. Kamnik bo s tekmovanjem počastil tudi svojo 30-letnico glasbene šole, Škofja Loka sicer nima obletnice, je pa tukaj glasbeno življenje dokaj živo, Kranj pa je glavni organizator. Tekmovanje pihal in trobil v Kranju ima določen namen. Radi bi poživili to vrsto glasbe, kajti kranjsko godbo na pihala je treba sproti pomlajevati. In da bi privabili Čim več mladih, naj pripomore tudi republiško tekmovanje. Tretja posebnost tekmovanja mladih glasbenikov je ta, da bo tokrat prvič sodelovala tudi glasbena šola iz avstijske Koroške. Tržačani pa so Že naši stari znanci. Prva revija mladih slovenskih glasbenikov treh dežel, ki bo sledila tekmovanju, bo torej samo logično nadaljevanje naporov Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije za sodelovanje slovenskih glasbenih šol iz treh sosednjih dežel. Srečanje gledaliških skupin radovljiške občine Smeh, smeh za občinstvo Kovaške) i mestih i j kropa rs ko nekdanjih kovačev, so združili s predvajanjem filma Milke in ».Kroparski kovači«, k roparsko turistično društvo tradicionalno k roparsko prireditev spuščanje harčic. preurejeni muzejsko roparskih < Hadjure priredilo 7. Perdan Radovljica - V petek zvečer se je prvikrat dvignila odrska zavesa na letošnjem srečanju gledaliških skupin radovljiške občine. Dramski odsek Gasilskega društva Cešnjica je v Bohinjski Bistrici zaigral sproš-Čuiočo Labiche-Petanovo komedijo GOSPOD EVSTAHlJ IZ ŠIŠKE. Srečanje zaradi precejšnjega števila predstav poteka sočasno kar na treh odrih in tako se občinstvu v Bohinjski Bistriti, na Bohinjski Beli in v Ribnem obetajo vedri konci tedna tja do konca marca. Kulturno društvo z Brežij je v soboto gostovalo na Bohinjski Beli s francosko bulvarko Pierra Barilleta in fjeana Gred.vja 40 KARATOV, v Ribnem pa so bili deležni komičnih zapletov v Nestroyevih UTOPLJENCIH v izvedbi igralske skupine DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. V petek, 19. marca, ob 20. uri bodo ljubitelji DPD Svoboda Rudi J»xl-retič iz Ribnega zaigrali v Bohinjski Bistrici dve starejši slovenski eno-dejanki, PODLAGO ZAKONSKE SREČE Jakoba Aleševca in REN-DEZ-VOUS Antona Medveda. Na njihovem, riben.-ketu odru pa se bodo v soboto, 1!). marca ob 19.30 oglasili svobodaši z Bohinjske Bele s stoletja staro uspešnico Dubrovčana Marina Držića TRIPČE DE UTOL-ĆE. Igralska skupina KUD Jelovica z Lancovega, v kateri so se zbrali mladi, navdušeni začetniki, bo sejala bodice na sodobno hišno samoupravo v soboto, 19. marca ob 20. uri na Bohinjski Beli v predstavi Ivana Brešana SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA. Na Bohinjski Beli se obeta smeh, še na nedeljski večer 20. marca ob 20. uri, ko bo prišlo v goste KUD TRIGLAV iz Srednje vasi s satiro na vraže-vernost italijanskega komediografa Peppina de Filipa SAJ NI RES, PA LE VERJ AMEM. Srečanje bosta sredi aprila zaokrožila še KUD Radovljica — Linhartov oder in DPD Svoboda Rudi •Jedretič z Ribnega. Linhartov oder se se je glede na specifiko svoje nove, a majhne dvorane vnovič lotil ugleda-liščenja poezije in se bo' predstavil z večerom ciganske pOezije IN GREM K NJEJ iN DAM JI SVOJE SRCE. Igralec Rado Mužan iz Ribnega bo v DEBELIH ZGODBAH " TRA FULEŽA obujal spomine starega partizana. Selektorja letošnjega srečanja sta Stanka Zupanova iz Bohinjske Bistrice in Niko Rupel iz Radovljice, imenoval pa ju je gledališki odbor pri ZKO Radovljica. j Jože Humer, namestnik predsednika republiškega komiteja za kulturo: >Tole ni tekmovanje glasbenika z glasbeniki, pedagoga s pedagogi; predvsem je tekmovanje glasbenika z glasbo. Spopad, v katerem je mnogo porazov in dosti drobnih, trdo priborjenih zmag, končne zmage pa nikoli. Zato je tudi tako vznemirljiv.« a pa PE In kako bo vse skupaj potekalo? Tekmovanje pihal bo v Kranju na glasbeni Šoli od 15. do 19. marca, tekmovanje godal bo v četrtek, 17. marca, v puštalski kapeli, trobil v petek, 18., in v soboto, 19. marca, v Prešernovem gledališču v Kranju, tekmovanje kitar pa v četrtek, 17. marca, na glasbeni šoli v Kamniku. V torek, 15. marca, se bo v Kranju sestal častni odbor tekmovanja, v katerem so vidni družbenopolitični delavci Kranja in Gorenjske ter seveda tudi znani slovenski glasbeniki. Tekmovanje je organizirano za najboljše učence slovenskih glasbenih šol. Pomerili se bodo torej najuspešnejši med najuspešnejšimi, da preverijo znanje, kvaliteto, rezultate dela. Takšnole tekmovanje tudi zbliža učence in učitelje, predvsem pa spodbudi k še boljšemu delu, še višji kvaliteti. Zaključek tekmovanja bo v soboio ob 18. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Če torej ne boste imeli časa med tednom, dragi bralci, obiščite vsaj ta zaključni koncert, ki bo predstavil najboljše mlade glasbr. nike Slovenije. Zagotovo nas čai epu doživetje. D. Doler O LAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Mi smo pa Tržičani... Dvorana Cankarjevega doina v Tržiču je bila v petek spet premajhna za vse, ki so želeli videti in slišati nastop slavnih rojakov: pevcev, glasbenikov in plesalk — Zato že prihodnja prireditev Tržičani Tržiču v zunanjem okolju? Tržič — Številni tržiški pevci in glasbeniki so že zdavnaj prerasli ozke domače okvire. Privabil jih je svet, ki jih je prav tako želel slišati in nekateri med njimi se vračajo v rodni kraj samo še ob redkih prilikah. Saj bi se večkrat, tu so njihove korenine, a kaj, ko je premalo časa in obveznosti preveč. Tudi Tržičani so veseli uspehov svojih rojakov. Ne zamerijo jim, da so odšli, nasprotno, če se le pokaže priložnost, jih radi vidijo in slišijo, jim izkažejo prisrčno naklonjenost in priznanjegjf \ Pred dvema*letoma se je v ozkem krogu kulturne skupine Pobratenje — Miro Vrhovnik, Marina Bohinec, in Edo Roblek — porodila misel, da bi znane Tržičane povabili domov, pa naj pokažejo, kaj znajo, zakaj jim ljudje po svetu ploskajo. Zanesli so se na njihovo navezanost na rodni kraj in prav so imeli. Prvič je bila prireditev Tržičani Tržiču lani, drugič zadnji petek. Spet je bila dvorana Cankarjevega doma, čeprav sta bili dve predstavi, premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli slišati in videti slavne rojake. Vstopnice so bile prodane takorekoč v petih minutah, tisti, ki so ostali pred vrati, pa so se razburjali in celo kritizirali nemočne organizatorje. Žal dvorana sprejme naenkrat le '280 ljudi. Zato v kulturni skupini pobratenje že razmišljajo, da bi naslednje prireditev prestavili na poletje, v zunanje okolje, kjer bi bilo prostora za več obiskovalcev. Na odru Cankarjevega doma so se v petek popoldne in zvečer najprej predstavili člani narodnozabavnega ansambla Triglav, ki so zaigrali in zapeli pesmi vodje Pavleta Gart-nerja: valček V zvezdah je vse zapisano in polko Veseli možje. Franci Goričan je bolj poznan v tujini kot doma. V bogatem sporedu pesmi različnih narodov skupaj z Inge Baner še posebej neguje slovensko. Z njo sta se umetnika predstavila tudi Tr žičanom. — Foto: F. Perdan Tako kot vsi za njimi so v spomin na neplačan nastop dobili miniaturne smuči, delo Matevža Lu-kanca, enega največjih legend trži-škega smučanja. Za ansamblom Triglav je nastopil ljudski pevec Marjan Perko, avtor znanih pesmi Od triglavskega veter gorovja, Tam, kjer visoke so planine, Mladi Alpinisti, Storžič, Zelenica in drugih, ki so prišle v zakladnico slovenskih ponarodelih pesmi. Tudi Gornjesavski kvintet pod vodstvom Marjana Reharja, ki jo je ubral v narodnozabavnem slogu, so poslušalci z navdušenjem pozdravili. Harmonikar Andrej Pivk iz Bistrice je zaigral dve Avsenikovi prav nič manj dognano kot Avsenik sam. Kako ne, saj je letošnji najboljši gorenjski harmonikar, ki hkrati brani tudi zlato plaketo iz Italije. Krepak 80-letnik Jože Goričan je že 1933. leta prav z istega odra zapel šaljivo Spominčico ter pesmico o Adamu in Evi. Pol stoletja kasneje sta se enako dobro slišali. Sin Franci je podedoval očetovo ljubezen do glasbe. S profesorico Inge Baner gostuje po svetu in v bogatem sporedu pesmi različnih narodov še posebej gojita slovensko pesem. Tokrat sta predstavila štiri: Ta naš Tržič, Zelenica, Sneg je pobelil in Mladi alpinisti. Iz narodnozabavnega melosa, vpetega v tržiški planinski in smučarski svet, so se poslušalci preselili tudi na druga področja. Tenoristu Radu Pančurju, članu ljubljanske opere, je sledila znana skupina Sedmina v zasedbi Veno Dolenc, Cena Znidar-šič in Slavko Meglič. Predstavili so se z dvema starejšima pesmima Jutro in Svatba ter z novejšo Barska pesem. Baletke Mladinskega gledališča, ki so se preimenovale v plesno skupino Lena, so pogoste znanke tržiškega odra. Pod vodstvom Alenke Dolenc negujejo moderni izrazni ples. Znova so navdušile in popestrile tudi po-pevkarski nastop Romane Ogrin. Zvoki harmonike Vitala Ahačiča in žametni glas Janka Ropreta so se v petek zlili v duet, ki so mu poslušalci še dolgo potem, ko je utihnil zadnji ton. ploskali. Za dober konec je nato poskrbel nepogrešljiv pihalni' orkester pod dirigentsko palico Andreja Puharja. Ob pesmi Mi smo pa Tržičani, ki so jo zaigrali v slovo, se ie pevsko dvignila tudi dvorana. Bilo je zares nepozabno doživetje, želijo. kakršnih Tržičani še H. Jelovčan Vladimir Bitenc: Rad dam kaj lepega iz rok Cisto majhen napis visi na vratih hifie na Trubarjevem trgu številka 9 v Kranju. Tako majhen, da moraš stopiti tesno k vratom, da ga lahko prebereš. Pove ti, da je tu pri Bitenčevih, kjer se ukvarjajo z »izdelovanjem predmetov iz lesa in papirja.« In potem so tu še uradne ure. Tale človek zares ne išče reklame! Vsaj zaenkrat še ne. Sele junija lani je začel s novim poklicem Vladimir Bitenc, sicer specialni pedagog v kranjskem zdravstvenem domu. Pedagoško akademijo ima in je absolvent defektološke fakultete v Zagrebu. V službi ima polne roke dela. Med drugim je tudi član komisije za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Strokovno se udejstvuje na vseh področjih svojega dela; občasno tudi predava za učitelje po šolah o specifičnih učnih težavah, objavil je že okrog Štirideset strokovnih člankov, napisal dvoje skript itd. Naporno, zahtevno delo in vsak bi pričakoval, da bo iskal sprostitve v Sportu, zabavi... Toda pri Vladimirju Bitencu ie drugače. Od malega je vajen trdo delali. Oče svojih fantov v trgovini 8 kolesi in v delavnici ni »šparal«. Delo pride v kri in tudi Vladimir najde svoj mir le ob ustvarjanju. Zdaj ko si je uredil staro hišo, je treba početi kaj drugega. Vleče ga k papirju, lesu. Nekaj let je na Vzgojnem zavodu Janeza Levca v Ljubljani vodil poklicne razrede. Tu so prizadete otroke učili knjigo-veškega dela, uokvirjenja slik in podobnega. Tu je vzljubil papir, les in vse, kar je z njima v zvezi. In ko je pred leta imel priložnost, da v tujini pobliže spozna tudi zahtevnejše uokvirjenje slik, ogledal in podobno, si je potihem zaželel, da bi kdaj poleg svojega napornega dela tudi sam ustvarjal kaj podobnega. Lani si je v hiši uredil majhno klavnico, kjer lahko v miru dela. Navdušil je že s prvimi izdelki. Največ zanimanja je za njegovo posebnost — sestavljive »ga-bi« okvirje. Tu so slike le pod steklom, s paspartujem okrog slike, steklo in lepenko zadaj pa čvrsto držijo raztegljiva gumirana žica in sponke, ki so obenem tudi obešalniki. Odličen okvir za razne grafike, fotografije in podobno. Dela pa tudi drugačne okvirje. Take, ki jih zahtevajo umetnine, kot jih slikarji iščejo za svoja.olja, akvarele, gvaše in podobno. Toda ti okvirju zahtevajo tudi kvaliteten les, barvo, papir. Zunaj je Vladimir videl veliko lepega. In dokler je bil možen uvoz, je še šlo. Sedaj pa kaže, da si je v nepravem času omislil to svojo malo obrt. Ne dobiš okvirjev, ne barv, S«' belega papirja ne, kaj šele barvnega! Pa bi tako rad dal kaj lepega iz rok. Vsak njegov izdelek je čisto ročno delo. Kupi letve, steklo, papir, le oblikovanje je njegovo. To naj bi bilo nekaj posebnega, ne standardnega . »Ne mislim postati konkurent kranjskim steklarjem,« pravi, »le kaj novega, jepega bi rad dal iz rok. Že fotografija je videti čisto drugačna, če ima ustrezen okvir. Danes je fotografija draga. Posebno barvna. In lepo barvno fotografijo je prav gjeli dati v navaden okvir.« , Prav na začetku je s svojim delom Vladimir Bitenc. Lotil se ga je iz čiste želje po ustvarjalnem delu doma. Ne intelektualnem. Tega ima dovolj v službi. Hoče sprostitve v naravnih materialih in vesel je, če s svojim delom nekomu lahko naredi veselje. Le |M> naročilu dela. Popoldne ga je dobiti doma, ob četrtkih pa do->ldne. Po malem bo delal, pravi, naj bo to delo le bolj za sprostitev, ne pa zaslužkarstvo. Ce bi bilo dela preveč, da bi se duši! v njem bi gane maral. I). Dolenc pole ker Jesenice — Na Plavžu na Jesenicah je izredno delavna in prizadevma več kot stočlanska sekcija za družbenoekonomski položaj žensk, ki jo neutrudno vodi Gizela Velikonja. Ženske so ljubiteljsko poučevale ročna dela na osnovni šoli Toneta Čufarja, pripravile so več poučnih izletov, imele dve zdravstveni predavanji, skrbele za ostarele in onerno-qle in bile aktivne tudi v balinarskem klubu na Jesenicah. Na letni skupščini so se pocjovorile o svoji nadaljnji aktivnosti, predvsem bodo po svojih močeh pomagale v šoli, tako da bi bila vzgoja otrok čimbolj uspešna. — Foto B. Blenkuš ' 25 let turističnega društva Lesce Osnovanje leškega turističnega društva je bilo povezano z ure ditvijo kampa Šobec, za katerega že vsa leta skrbi — L^ kamp bolje opremili, zato je letos uvrščen v prvo kategorijo -Pohvala Murki zavoljo dobre oskrbljenosti prodajalne v kampt Lesce - Letos bo 10. maja minilo 25 let, odkar se je pri Sobcu zbralo 62 krajanov, turistično zagnanih ljudi, na ustanovnem občnem zboru turističnega društva Lesce. Začetki tovrstne dejavnosti v Lescah seveda segajo daleč nazaj, v leto 1855, ko so imeli priznani hotel Legat. Tedaj je bil turistični promet dokaj živahen, saj je bila železniška postaja v Lescah tudi za Bled in Bohinj. Prva turistična propaganda Lesc pa se je pojavila leta 1907 v vodiču »Po zdraviliščih in letoviščih«, ki je izšel v Kranjski gori. Osnovanje leškega turističnega društva je povezano z začetki kainpa Sobec. Z več kot sto tisoč udarniškimi urami so ga uredili na prostoru, kjer je bila poprej goščava. Se danes je delo leškega turističnega društva tesno povezano z vodenjem kampa Sobec, drugo delo ostaja kar nekako v senci. Vendar je prav tako pomembno, saj se nanaša na lepšo urejenost naselja Lesce. Tako pripravljajo vsako leto očiščevalne akcije in spodbujajo gojitev cvetja. Doslej so podelili posameznim hišam že 130 priznanj, letos 10. Že leta 1960 so osnovali turistični podmladek. Skrbeli so za pridobivanje zasebnih turističnih sob in organizirali informativno službo. Skupaj s trgovsko organizacijo Murka i/ Lesc so leta 1967 dogradili turistični biro m restavracijo Texas. Turistična pisarna porabi 80 odstotkov delovnega časa za brezplačno dajanje turističnih informacij. Leta 19(58 so dogradili ob Blejski cesti svetlobni opozorilni napis za kamp Soliec, leta 1969 osnovah podmladek na osnovni šoli v Lescah, leta 1970 zgradili dovod telefonskega omrežja do kampa Sobec, leta 1971 obnovili in dogradili vodovod in ozvočenje kampa. V Lescah je začela delati restavracija Tulipan. Seveda |Mi bi lahko našteli Še veliko stvari v /.vezi z nadaljnjo dograditvijo kampa Sobec in družbeno dejavnostjo turističnega društvu Lesce. Nekaj številk je posebno zgovornih. V petindvajsetih letih je na območju tirističnega društva prenočilo 192.195 domačih in 1,395.937 tujih gostov. Prevladujejo torej tuji gostje. Številke se seveda nanašajo le na kamp Sobec in zasebne turistične sobe v Lescah. V tem času je bilo po nekaterih podatkih 200 tisoč taborniških nočitev. Število članov leškega turističnega društva je od <»'-ustanovnih članov poraslo na 1.111 članov. Lani so začeli z obnovo obrobe jezera na Sobcu. kai bodo konačh do letošnje poletne sezone. Poglobili so Vladimir Bitenc: »Vokvirjunje slik je zame le sprostitev po dehi, ne pa /ushr/kiirstvo.* — Foto: D. Dolenc Uspešni poznavalci gob Kranj Gobarska družina Kranj združuje 244 članov; od teh je 50 vključenih v tržiško sekcijo, ki se bo letos osamosvojila in organizirala v družino. Med krunjskimi goburji je deluvna predvsem komisija /a dolo čevanje gob, ki je lani kur lil krut v prostorih na Tomšičevi spoznavala in razvrščala nabrane primerke Skupaj / ostalimi komisijami je pri pravila več gobarskih razstav v Ilavnah n« Koroškem, nu Jezer skem. v Tržiču, na osnovni šoli v Cerkljah in trikrat v Skofji Loki Največjo in najpomembnejšo ru/.sta vo pu so kranjski gobarji lani priprn vili na Gorenjskem sejmu v Kranju. Na sedmih javnih razstavah so dolo čili 1327 vrst gob, opredeliti niso uspeli le 189 primerkov. Družina ima dobre poznavalce gob - Franca Vrhovniku, Jožeta Vuka, Milanu llusa, ki so poznani tudi drugod v Sloveniji in v zamejstvu. Minuli petek so si« kranjski gobar ji na rednem občnem zboru, kjer so pregledali lansko dejavnost in m za dali naloge za letošnjo gobarsko se zono. Dr. Dušan Visenj, predsednik Zveze gobarskih dru/.in Slovenije, je pohvalil dejavnost družine, ker so stalno pnzudevu za vzgojo občanov pri nabiranju in ravnanju z, gobanu Zbor so sklenili s strokovnim predu vunjeni in prikazovanjem barvnih diapozitivov. . -an odvodno kanalizacijo ter jezero 9" meljito očistili. Dokončno so uredc recepcijo, ki ima zdaj dve telefonst govorilnici, ter postorili marsikaj ~ boljšo opremo kampa, kot so pohvalne klopi, pokrito otroško igrišče pomivalna korita s toplo vodo c drugo. Zgradili so most čez Savo t#" gostom odprli pot v naravo. Kant? Sobec bo zavoljo boljše opremi nosti letos v prvi kategoriji. Lani so imeli 18.898 gostov, ki -1 ustvarili 74.256 nočitev. Od tega ii» je bilo 16.598 tujih, ki so imeli 63.3? nočitev. Gostov je bilo manj, kot > načrtovali, čemur seveda botruje1 splošna turistična gibanja pri ru> Pravijo, da bo letos delo re^ vracije, ki jo turistično društvo da* v najem, boljše, saj lani ni bilo vš tako, kot bi moralo biti. Gostje p« niso imeli pripomb na delo receocrte. Pohvala gre vsekakor trgovski organizaciji Murka iz Lesc, ki je dobff skrbela za založenost trgovine kampu, saj je bilo moč kupiti v^ kar so gostje potrebovali. Pohv" gre tudi Speceriji, ki je skrbela založenost z mesom. Preteklo leto je pokazalo, da morali več storiti za turis reklamo in letos je turistično u štvo Lesce to nalogo postavilo prvo mesto. Velik problem Sobca je odvoz smeti. Dolga leta so i organiziran odvoz na posebno -lagališče, zdaj je odlagališče bo=': urejeno. Toda pojavil se je probio dogovora s komunalno službo. » zahteva nesprejemljivo visoke ce* poleg tega pa ne »razume«, da * treba iz kainpa voziti smeti tudi * sobotah in nedeljah. ^ VoDja* POROČILI SO SE V Kranju sta sklenila zakonsko zvezo Cedo Dukanovič ir-ZoricaStajić iz Kranja. Na Jesenicah so sklenili i* konsko zvezo: Svarun Mencic Ser in Helena Berce z Jesenu latija Nučič in Tatjana Ker-h tanj iz Kranjske gore; Jane? Zleoir in Renata Uršifc z Jesenic. V Radovljici - so sklenili zakonsko zvezo: Janko Petrov-čič in Bernarda Kmet iz Nov* vasi pri Lescah; Leon Markovi* in Irena Tičar iz Hlebe; Borut Kralj in Mada Cilenšek iz Ra dovljice; Slavko Pretnar in Marija Brejc iz Begunj; Franc Potočnik in Irena Derlink s Bleda; Damjan Potočnik t Olga Resman iz Radovljice Janko Kokalj in Jana Muho-vec iz Ljubnega; Darjo Mezefc in Nada Vasiljević iz HleK Stojan Bertoncelj in Vesna Klemene iz Krope; Andrej Vari | Tatjana Dežman iz Cešnnee pri Kropi Zdravko Pipan ic j Irena Ropret iz Kranja; Matej Pivec in Marjetka Potočnik i-c j Medvod; Dalibor Vlaši* m { Sanda Lenac iz Kadovljto-. Dušan Krnel m Bem Krm Jelka iz Radovljice. V Skofj' Loki so sklenili ^ konsko /voz«: Bogomir Zgaf Marij« Debeljak iz PodluS k t Marjan Golja in Martin« Kemperle iz Železnikov; Srečko Bertoncelj in VUdimira Ter*-glav i* Železnikov. Metod W * Irena Levak iz Škofje Loke , KRONIKA 11. STRAN GLAS S SODIŠČA Tri leta in pol za grabež Pred Temeljnim sodiščem v Kranju je bil na 3 leta in pol zapora obsojen Friderik Lazar, zaposlen kot direktor KŽK, tozd Agro-mehanika Kranj, zaradi kaznivega dejanja grabeža Ko so se v tozdu Komercialni se v servis pri KŽK v letu 1975 dogovorili, da bi za potrebe sejma v Kranju in Novem Sadu kupili dve brunarici, za takšen nakup sploh niso imeli potrebnih investicijskih sredstev. Pogodba je bila sklenjena z obrtnico Pavlo Sršen, predujem v višini 67.000 din pa je bil nakazan iz sredstev investicijskega vzdrževanja. Interna kontrola je kasneje ugotovila, da sredstva niso bila pravilno izplačana in da je treba pogodbo za brunarici v višini 161.603,50 din razveljaviti, saj Friderik Lazar tudi ni imel pooblastila, da podpiše takšno pogodbo. Vendar obrtnica ni pristala na razveljavitev pogodbe, -saj bi bila ob tem preveč oškodovana. Lazar ji je zato ponudil znesek 130.000 din, obenem pa je predlagal, naj bi KŽK plačal kupnino z navidezno najemnino za obe brunarici. Najemnino so iz kasneje ustanovljenega tozda Agromehanika v letih 1976, 1977, 1978 ter 1979 obrtnici nakazovali, ta pa je vračala spet Lazarju. Tako je bila z najemnino izplačana kupnina £a obe brunarici, v dokumentih pa seveda ni bilo podatka, da sta zdaj tudi last KŽK. Zato je leta 1978 Lazar sklenil z obrtnico dve fiktivni Pogodbi in sicer sporazum o uporabi brunaric in dogovor, v katerem je lažno navedeno, da je Lazar posodil obrtnici 100.000 din, ki naj jih vrne do konca leta 1979, sicer postaneta obe brunarici Lazarjeva last. Se Pred potekom tega roka pa je Lazar brunarico v Novem Sadu prodal za 40.000 din, kar je lahko pomenilo, da s« je imel za lastnika še pred potekom pogodbe, za drugo pa je iskal Wca v Kranju. Sodišče se je prepričalo na podlagi pričevanja prič in Pregleda listin, da je KZK z navidezno najemnino v petih obrokih v ^»stvu plačala kupnino za obe brunarici in s tem postala tudi lastnik. glede na to, da zakon ne pozna Pridobitve osnovnih sredstev s . p» Mačevanjem najemnine. Prav to pa erieJ ^ Lazar izkoristil in si brunarici priče- ^stil, pri tem pa izrabil svoj položaj R-& jsfc £ s* I Ć te un? i* j» i.93f ,t s i jej' da> VS: p * V* # K i * i i i Vrprej kot vodja domače prodaje m kooperacije, nato pa kot v. d. direktor in direktor. Pred sodiščem se je Friderik Lazar Nagovarjal tudi zaradi prodaje dveh Viličarjev, ki sta bila last Agroine-j^anike. Oba stroja sta imela lzrab-iene baterije, novih pa ni bilo mogoče dobiti. Na predlog popisne komisije je bila imenovana za oceno Jbeh strojev strokovna komisija, v Jateri je bil tudi direktor Lazar. Komisija je ugotovila, da sta oba vili: ^rja praktično brez vrednosti in naj J* odprodasta kot staro železo v Rednosti 2665 din, kupil pa ju je U^operant J. D. Viličarja sta bila podana kot staro železo kljub temu, 3 je že poprej nekdo zanju ponujal f°W0 din, sodni izvedenec pa je ^gotovil, da je bila njuna najmanjša >ednost še po treh letih 11.138,10 Sodišče je ocenilo, da je komi-rlja, v bistvu pa Lazar sam, namerno penila viličarja na tako nizko ceno > s tem zavedla delavski svet tozda r gromehanike. S tem je Lazar kot govorna oseba ravnal v nasprotju L interesi svoje delovne organizacije u^kor tudi v nasprotju s poštenostjo ^ vestnostjo pri gospodarjenju z ^Užberrim premoženjem, saj je ko-M^erantu omogočil pridobitev' 69.73.) ^ protipravno pridobljene premo-%jske koristi. k * zapora, senat temeljnega sodišča k? se je odločil za kazen treh let m zapora. Pri tem je sodišče upo-J^valo med olajšilnimi okolnostmi, ^ Lazar doslej še ni bil kaznovan. da je bil sicer dober delavec in da je z osebnim delom veliko storil za razvoj temeljne organizacije. Vendar pa so obtežilne okolnosti tega dejanja prevagale, saj je šlo za kaznivo dejanje, storjeno na škodo tozda Agro- mehanike, premoženjska korist ob tem pa je bila pridobljena iz pohlepa, medtem ko motiv prodaje viličarjev ni bil ugotovljen. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi opravljanja dolžnosti, s katerimi je zvezano razpolaganje, uporaba in ravnanje z družbenim premoženjem za dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna. Prekupčevanje z železom Železo so kupci dobili, če so odšteli višjo ceno — Korist od takšne zasebne trgovine v okviru družbene je sodišče v Radovljici zaseglo Aprila lani so v Nišu prijeli več oseb, ki so preprodajale betonsko železo. Izkoriščali so pomanjkanje na trgu ter zato železu, ki je v trgovini veljalo 21,85 din za kg, navili ceno za dvakrat in več, tako da je kupec odštel od 30 do 50 din za kg betonskega železa. Preiskovalci so prišli tudi do tovornih listov, iz katerih je bilo razvidno, da so kar precej ton železa naložili na železniški postaji v Lescah. Odkrilo se je, da niti te »železne« zveze vodijo tudi v Radovljico in na Jesenice. V začetku tega meseca so bili pred temeljnim sodiščem v Radovljici obsojeni štirje udeleženci te trgovine, ki je pomenila korist za žepe zasebnikov. Donosna kupčija je začela cveteti poleti 1981, ko je železa vseh dimenzij začelo primanjkovati v trgovinah z gradbenim materialom. Toda če je bil kupec pripravljen plačati višjo ceno, je dobil tudi železo. Trgovina je imela promet, izkupiček »za trud« ob tem pa se je razdelil med organizatorje. Zlatko Sedej iz Radovljice, ki je bil zaposlen kot komercialist pri Merkurju Kranj, je naročal v jeseniški železarni za Merkurja, vendar je železo s tovornjakom potovalo na železniško postajo v Lesce in potem proti Nišu, kjer so ga že čakali kupci. Le-te je našel Edvard Reš iz Radovljice, zaposlen kot trgovski poslovodja v Merkurjevi trgovini v Radovljici. Kupcem ni bilo treba prestopiti praga trgovine in imeti opravka z računi in blagajno, saj so denar izročali Rešu. Ta 'je potem, ko je odštel »provizijo«, ki je znašala najmanj 3 din pri kg železa, odnesel denar v Merkur in napisal račune po uradni ceni. Na ta način je potovalo prek obeh posred- nikov po 22, 24 ton železa, včasih tudi 40 ton. Obtožnica jima je očitala, da sta tako prodala 104,6 ton železa ter se pri tem okoristila z najmanj 313.908 din. Seveda so kupci plačali tudi prevoz s tovornjakom iz jeseniške železarne na postajo v Lesce. Železo je s tovornjakom nekajkrat prepeljal Franc Ažman, šofer pri Merkurju, ki je za te vožnje prejel 7500 din nagrade, čeprav je vedel, da železo ne prodaja Merkur, pač pa Reš. Reš je sprejel kupnino tudi v devizah. Za nekaj več kot 17 ton železa je Branko Todorovic iz Niša izročil Rešu 139.000 šilingov, to pa pomeni kaznivo dejanje kupčevanja s tujo valuto. Kupnino v šilingih so preiskovalci zasegli. Sodišče je Zlatka Sedeja zaradi nedovoljene trgovine obsodilo na dve leti zapora, Edvarda Reša pa zaradi enakega dejanja in kupčevanja s tujo valuto na dve leti in pet mesecev zapora. Francu Ažmanu in Branku Todoroviču je odmerilo denarno kazen in sicer prvemu 15.000 din, drugemu pa 20.000 din. Ker pa je pri tej zasebni trgovini v družbenih okvirih šlo tudi za precejšnjo premoženjsko korist, se je sodišče odločilo za odvzem, kar pomeni, da bosta Reš in Sedej morala vrniti vsak polovico ugotovljene premoženjske koristi, Ažman 7500 din, prav tako pa je odvzeta tudi kupnina v šilingih. Pri obravnavanju teh dejanj je sicer sodišče ugotavljalo, da doslej nihče od obsojenih še ni bil kaznovan in da imajo družine, ni pa seveda moglo mimo tega, da gre za vse pogostejša dejanja okoriščanja na slabo založenem domačem trgu. L. M. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ Na podlagi 102. člena Statuta Delovne skupnosti skupne službe delavski svet delovne.organizacije razpisuje dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Za vodjo splošnega sektorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne ali ekonomske smeri, — da ima štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog, — organizacijske sposobnosti, — da ima pravilen odnos do samoupravljanja in družbene lastnine Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah najpozneje v 15 dneh po objavi na naslov: Trgovska in gostinska DO Živila, Kranj, n.sol.o., Naklo 252, z oznako »za razpisno komisi jo za vodjo splošnega sektorja«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta. Za večjo prometno varnost Zdravila in varna vožnja Nekateri vozniki morajo uživati različna zdravila, ki lahko vplivajo na njihove psihofizične lastnosti. Nekateri občasno jemljejo razna poživila, bodisi bolj »nedolžna«, kot sta kava in čaj, sem je treba prišteti tudi kajenje, bodisi nevarna, kot so alkohol in mamila. Vsako samovoljno jemanje zdravil je nevarno za zdravje, če gre za voznika, obstaja nevarnost za druge udeležence v prometu. Zdravnik mora vedeti, če določeno zdravilo zmanjšuje vozne sposobnosti. Na to opozorijo tudi v lekarni, če izdajo zdravilo na recept. Po naših predpisih imamo dve skupini zdravil, katerih uporaba je za voznike motornih vozil omejena, to pa je označeno tudi v navodilu. V prvi skupini so zdravila z močnim učinkom na telesne in duševne sposobnosti. Ovitek je označen s trikotnikom, v navodilu pa je poudarjeno, da zdravilo močno učinkuje na psihofizične sposobnosti uživalca. Navodilo tudi prepoveduje vožnjo motornega vozila, kadar uživamo takšna zdravila. V drugi skupini so zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti voznika in v navodilu je opozorilo, da se učinek stopnjuje, če voznik hkrati jemlje še pomirjevala ali uživa alkohol. Res je sicer, da ljudje različno reagirajo na zdravila. V vsakem primeru pa je treba veliko previdnosti posebno takrat, kadar jemljemo več zdravil hkrati in se lahko med vožnjo pojavijo nezaželeni učinki. Prav tako ne sodi za volan človek, ki jemlje močna pomirila, mamila in uživa alkohol. Mrak Gorenjska nočna kronika ZASPAL OB CESTI Tržičanu, ki so ga našli spečega ob Cankarjevi cesti, se verjetno ne pripeti pogosto, da bi zaspal na prostem. Zadnjič pa se ga je nekoliko preveč nalezel in omotičen obležal za cesto. Nežno, da ga ne bi prebudili, so ga odpeljali v zdravstveni dom, od tod pa domov. Zjutraj se je bržčas spraševal, kako neki je prišel domov. PO POMOČ K MILIČNIKOM Možak iz Žirovnice je zadnjič pritekel na postajo milice, češ da ga doma pretepajo. Nadenj sta se spravili žena in hči, nekaj gorkih je priložil tudi hišni prijatelj. Malce zaradi presenečenja, malce pa zaradi očitane premoči na drugi strani se mož ni mogel braniti. Slednjič je le ušel. NI MU BILO DO IGRE Občanu, ki se je nedavno ponoči peljal z avtomobilom od Bleda proti Zasipu, očitno ni bilo veliko do zabave. Vsaj ne do take, kakršne so si želeli mladeniči, ki so ga na silo ustavili. Nekaj jih je sedlo na pokrov motorja, drugi pa so se pripravljali, da se z občanom malo poigrajo. Ko je dognal njihove namere, je nemudoma odpeljal. Razočarani so fantje za njim vrgli snežni kol, izruvan ob cesti. PREZGODAJ IZSTOPIL V Škofji Loki je Kranjčan za las ujel zadnji avtobus proti domu. Ker se ga je preveč nabral,' je v avtobusu zaspal. Zbudil se je na postaji na Trati in misleč, da je že doma, izstopil. Ko je doumel, kje je, je zaprosil za pomoč vratarja tovarne LTH, naj pokliče milico, češ da ga bodo peljali domov možje v modrem. Vendar so le-ti menili, da mu hladen nočni zrak ne bi nič škodil in ga napotili peš proti Kranju. OTROČJA IGRA Štirje odrasli, krepki možaki so se minuli teden, ko je ležalo še nekaj snega, pred poslovalnico Kompas v Kranjski gori kepali. Otroške igre jim ne bi nihče zameril, ko ne bi bila v nevarnosti stekla poslovalnice in mimoidoči, ki so se morali nenehno umikati kepam. Ker starinam nobeno opozorilo ni zaleglo, so klicali miličnike. OBJESTNI SMUČAR Ob kranjskogorski vlečnici na Vitranc zadnjič neki mladenič kar ni mogel pričakati, da bi prišel na vrsto. Prerival se je, porinil neko smučarko, si na silo utiral pot k vlečnici in mlatil okrog sebe. Žičničar je ustavil vlečnico in nestrpneža odslovil iz vrste. Izkazalo se je namreč, da je fant nekoliko pregloboko pogledal v kozarec. ŽENSKI PRETEP Pa naj še kdo reče, da so ženske šibkejši spol! Primer 'iz Škofje Loke kaže, da znajo biti prav tako razborite kot moški. Ko sta se sosedi v Loki začeli pretepati, ju niso mogli razdvojiti zlepa. Prisiljeni so bili klicati miličnike. Možje postave so odredili, naj spor reši sodnik. NENEHNO OGROŽENA Občanka iz Gorenje vasi domala vsak teden kliče na milico, naj pridejo umi h t njenega raz-grajaškega moža. Ker miličniki tamkaj ne morejo nenehno dežurati, si bo morala ženska poslej pomagati sama. Tokrat so ji sicer še priskočili na pomoč in divjaka odpeljali. lii INA - INŽENJERING Radna zajednica — Zajednički poslovi ZAGREB, Proleterskih brigada 78 Objavlja prosta dela in naloge 1. UPRAVNIKA v domu počitka v Bohinju — Ukane 100 Pogoji: — SSS/KV ekonomske ali gostinske smeri, — delovne izkušnje — nad 3 leta v gostinstvu, — voznik B kategorije, — delo se združuje za nedoločen čas Ponudbe pošljite na naslov: Ina Inženjering, 41000 Zagreb, Proleterskih brigada 78, z oznako »za oglas« v roku 8 dni po objavi oglasa. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od dneva izbire. iro Dovžan Javni red in mir (3) Krotek občanov, ki so odvisni od različnih vrst '^rkotikov, potem lahko že govorimo o v Podatek, da je kar preko 7 odstotkov vseh Morilcev prekrškov- zoper javni red in mir v ^su dejanja pod vplivom alkohola, je dovo j tovoren Ce k temu dodamo še določen od ...... A_______t ^VejŠnjem socialnem problemu. V zadnjem L^u nekatere občine že sprejemajo odloke, s H^terimi omejujejo obratovalni čas, ko je jNofjeno točiti alkoholne pijače I o je sicer Kr-»rak dlje problem alkoholizma pa obstaja se iSprej. Zanimivo, da se odstotek vinjen.h S^iteljev po občinah niti ne razlikuje veliko i ^o je bilo lani v Kranju med kršitelji K*vneg& reda in miru 75 odstotkov vinjenih, v ^ovljici 71, na Jesenicah 64, v Tržiču 61, v ^tofji Loki pa 62 odstotkov. Prav gotovo bodo morale inšpekcijske službe pa tudi organi za notranje zadeve v bodoče še bolj poostriti nadzor nad točenjem alkoholnih pijač ter zaostriti odgovornost gostinskih organizacij in strežnega osebja. Po zakonu je sicer možno izreči zoper kršitelja, ki je vdan alkoholu ali mamilom, poleg kazni še varnostni ukrep obveznega zdravljenja, vendar je pogojev za takšen ukrep izredno malo. Nekaj besed je treba povedati še o zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bi valnem okolju. Po tem zakonu je povzročanje hrupa omejeno na čas, kraj in jakost. Na primer: radijski in televizijski sprejemniki in druge akustične naprave se smejo uporabljati le tako, -tla ne motijo drugih ljudi v okolju. Med 22. in 6. uro zjutraj je prepovedano opravljati dela oziroma dejavnosti, ki motijo nočni mir in počitek v naseljih in zaselkih. Z denarno kaznijo od 200 do 1000 din ali z zaporom se kaznuje tudi posameznik, ki na motornem vozilu ne uporablja glušnikov. Skratka — vsa zaradi hrupa moteča dejanja so prepovedana in so za kršenje predvidene kazni. PO STORJENEM DEJANJU Običajno je ves postopek glede prekrška približno tak: občani navadno precej dolgo prenašajo hrupneže, bodisi, da se »boje« pijanega razgrajača ali pa nočejo pred sodnika za prekrške niti kot priča. Kadar komu vendarle poide potrpljenje in hrupa res ni več mogoče prenašati, pokliče miličnike. Prav ti neodločni občani so precej krivi za tolikšno število kršitev javnega reda in miru, saj dolgo dopuščajo nered in hrup, se morda celo sme- jijo, le opazujejo razgrajača, ki vsekakor uživa v svoji mogočnosti, saj mu nihče noče ali pa ne more tega preprečiti. Takšno ravnanje občanov je odraz nizke stopnje družbeno samozaščitne osveščenosti. Seveda so naslednji kršiteljevi nastopi vse bolj samozavestni. Storilec želi postati pomemben, nepremagljiv, končno se skuša postaviti po robu celo delavcem milice. Zato ga je običajno treba ukrotiti s strožjimi prijemi - z uporabo fizične sile, gumijevke, pridržanjem do iztrez-nitve. Dosti bolj učinkovito in bolj pošteno b; bilo, Če bi sosedje ali mimoidoči opozorili že ob samem poskusu oziroma začetku rezgrajanja. Omenim naj, da so organi za notranje zadev v preteklem letu na Gorenjskem pridržali do iztrčznitve 553 oseb, leto prej pa jih je bilo za okoli 8 odstotkov manj. Takšno pridržanje doleti občana oziroma razgrajača, kadar na kakršen koli način izrazi, da ne misij prenehati z razgrajanjem, hrupom, motenjem okolice. a 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 15. MARCA 1! Dolina skakalnic se pripravlja LJUBLJANA - Tudi letos bo naša dolina skakalnic pod Pon-cami prizoriftče finala svetovnega pokala v smučarskih skokih. Ljubitelji smučarskih skokov bodo vnovič pri nas videli na delu vse najboljše mojstre smučarskih skokov na svetu. Na obeh finalnih tekmah v Planici se bo odločalo kdo bo letos osvojil svetovni pokal. Prav zato bosta obe tekmi sila zanimivi in privlačni. Letošnji svetovni pokal je za skakalne delavce nedvomno izredno pomemben, saj so pred dvema velikima slavjema, ki jih čaka prihodnje leto. V Sarajevu bodo Štirinajste zimske olimpijske igre, Planica pa bo slavila petdeseti jubilej. Planica je kot začetnik nove smučarske discipline — poletov, prav gotovo odraz ustvarjalnih zmožnosti naših ljudi. Ob jubileju v Planici želijo zadržati tradicijo prirejanja največjih tekem v smučarskih skokih. Vnovič bodo kandidirali za finale svetovnega pokala in hkrati tudi sprožili vse akcije, da hi Planica leta 1985 priredila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Znano je da so se za to lovoriko v Planici že dvakrat potegovali rajboljši le- talci na svetu. Leta 1972 ko je bilo prvo svetovno prvenstvo in nato Se leta 1979, leta 1985 pa naj bi bilo v Planici že osmo svetovno prvenstvo. Planiški skakalnici 90 in 120 metrski bosta od dneh 26. do marca gostili ob zaključku svetovnega pokala v smučarskih skokih res vse najboljše skakalce na svetu. Skakalnici bosta vse doča-čakali pripravljeni kot že mnogo krat doslej. Kot organizatorji velikih Športnih prireditev smo se že velikokrat izkazali in tudi tokrat bi radi ostali zvesti tej tradiciji. Sicer snega za tekmovanje Se ni dovolj. Zato bodo pripravljali posebne depoje z zadostno količino snega, ki bodo zadoSčale da se skakalnici prekrijeta s pol metra snežene odeje. Cene vstopnic bodo za petkov uradni trening po 30 dinarjev za mladino in 50 za odrasle. Kot je že navada bodo cene za osebni avto 400, za avtobuse do 50 oseb 5000, za avtobus do 30 oseb 2500 in za avtobuse za mladino, ne glede na Število sedežev 2500 dinarjev. Kontrola bo v sami Kranjski gori, kjer bo tudi dovolj blagajniških mest. -, 100 m delfin - 1. Savnik (Celuloza, i 1:32,10, 2. Vojičič (Tnglav) 1:32,46, ,! o\ak (Celulozar) 1:33,06, 4Xl00m kravi - 1. Triglav I 5:28,25. 2. Celulozar 8, 3. Neptun 5:46,81, 100 m kravi I !uvan (Olimpija) 1:18,83. 2 Savnik (i elulozar) 1:19.31, 3. J. Rebolj (Triglav) 1 100 m prsno - 1. Vojičič 1:32,37, 2. - Kus (oba Tnglav) 1:40,23, 3. Torkar d ipija) 1:41,77, 200 m delfin - 1. Savnik 3:22,33, 2. Novak (oba Celulozar) 3:29,15, 3. Juvan (Olimpija) 3:33,45, 200 m meSano - 1. Vojičič (Tnglav) 3:01 45, 2. Radonovič (Neptun) 3:14,47, 3. Sav.uk (Celulozar) 3:15,11. 1500 m kravi - 1 Savnik (Celulozar) 22:34,82, 2. Ra danovič (Neptun) 22:52,53, 3. Vojičič (Triglav) 23:11,92; pionirke - 200 m kravi - 1. Bogata) (Tnglav) 2 40,36, 2. Hinič (Ljubljane) 2 i! ')9, 3. Meling (Rudar) 2:45,70, 200 m prsno - 1. Fermentin (Neptun) 3:14,60, ? S. mrl (Celulozar) 3:25,19, .'». Bogauij (Tnulav) 3:33,18, 100 m hrbtno - 1. Kol (Radovljica) 122,99, 2. Brodnik (Branik) - 1:26.68, 3. Kermentin (Neptun) 1 27,76. 4 X 100 m mešano - l. Trigluv 1. 6:P.65, 2. Neptun 6:35,96, 3. Radovljica 6:> !0, 400 m kravi - I. Bogataj (Triglav) 5:32,00, 2. Fermentin (Neptun) 5:45 14, 3. Hinič (Ljubljana) 5:1"»,57, 200 m hrbtno - 1. Roh (Radovljica) 2:56,34 2. Brodnik (Branik ) 3:03,82, 3. Praprotnik (Radovljica) 3:06,99, 100 m delfin — 1. Fermentin (Neptun) t !-.t>2 2 M Rebolj ( Triglav) I 32,( >, 4 Mijoč >o Velenje) 1:32,23. 100 m kravi -1 Koga taj (Triglav) 1:15,00, 2. Hinič (Ljubljana) 1:15,06, 3. Fermentin (Neptun) 1:15.14, 100 m prano - L rer-mentin (Neptun) 1:31,33. 2. Hinič (Ljubljana) 1:37,34, 3. Semrl (Celutozar ) 1:39,66 200 m delfin - 1 Mijoč (Titovo Velenje) 3:16,63, 2. N. Reboljh 3:17,63, 3. Bogataj (obe Triglav) 3:38,21, 4X 100 m kravi - 1. Tnglav I 5:46,81, 2. Radovljica 5:47,62. 3. Celulozar 6:04,42, 200 m meSano - 1. Fermentm (Neptun) 3:02,53, 2. Bogataj (Triglav) 3:09.31, 3. Rob (Radovljica) 3:10,24, 800 m kravi -1 Bogataj (Triglav) 1:33,06. 2. FermenUn (Neptun) 11:51,09, 3. Hinič 11:52,56. -dh V soboto in nedeljo finale alpskega pokala v Planici Planica — V dolini pod Puncami bo teden dni pred finalom svetovnega pokala v smučarskih skokih zanimiva prireditev. V soboto, 19. marca in nedeljo, 20. marca bo namreč prvič pri nas finale alpskega pokala v smučarskih skokih in klasični kombinaciji za mladince, na katerem sodelujejo najboljši mladi skakalci in kombinatorci iz Avstrije, ZRN, Italije. Francije, Španije, Švice in Jugoslavije. Organizator Smučarski klub Triglav iz Kranja je že prejel poimenske prijave iz vseh sedmih držav in se glede na to obeta zanimiva prireditev z udeležbo več kot 80 skakalcev in kombinatorcev. Na letošnjih tekmovanjih so imeli doslej največ uspeha med skakalci Avstrijci in med kombinatorci tekmovalci iz ZRN. Naši tekmovalci so dosegli nekaj odličnih uvrstitev, predvsem koinbinigorec Robi Kaštrun, od skakalcev pa so imeli največ uspeha Debelak, Dolar. Kavčič in Pel j han. V soboto, ob 13.30 uri bodo najprej skoki na 90-m skakalnici v Planici, v nedeljo ob 9. uri pa teki za kombinatorce s startom in ciljem pri poslovalnici Kompasa v Ratečah. Prireditev je pod po-pokroviteljstvom Iskre Delta. Organizator bo poskrbel tudi za dobro počutje gledalcev. Parkirišč bo dovolj, poskrbljeno bo tudi za pijačo in jedačo. Vstopnina bo minimalna, saj bodo plačali le odrasli nad 15 let 30.— din, osebe v enem avtomobilu pa 100. _ din skupaj s parkirnino. Mladina do 15 let bo imela prost vstop. Vsi tekmovalci bodo nastanjeni v hotelu LEK v Kranjski gori. J. Javornik Skrbi sankačev — proge in oprema Tekmovalno sankanje je v Sloveniji (če izvzamemo Idrijo) omejeno le na Gorenjsko. Sankaški klubi so v Železnikih. Tržiču. Bohinju. Begunjah, Sori. Kranju in na Jesenicah. Naši sankači vozijo samo na naravnih progah, le peščica je pred nedavnim nastopila na predolim-pijskem tekmovanju na edini umetni progi v Jugoslaviji, s Trebevica v Sarajevu. Letošnja, s snegom pičla zima, je zavrla tudi sankaško dejavnost. Glede na to, da je večina prog speljana po nižinskih predelih, je bila prvti večja letošnja tekma šele v Savskih jamah na Jesenicah, zadnjo nedeljo v februarju pa v Dolenji vasi tudi republiško prvenstvo. Sodeč po udeležbi na teh tekmovanjih, razmere v našem sankaškem športu niso ravno rožnate. Na tekmah je nastopilo približno 50 sankačev iz le štirih sankaških klubov. 7m primerjavo povejmo, da je pred dobrim desetletjem na meddruštvenih tekmah sodelovalo več kot SO, včasih tudi čez sto sankačev iz najmanj osmih klubov. Zakaj manjše zanimanje in tolikšen upad števila tekmovalcev? Razloga sta verjetno vsaj dva. Prvo — pomanjkanje sankaških prog in terenov, na katerih bi občani vozili za razvedrilo, tekmovalci pa bi trenirali. Številne nekdanje »sankaške potu že vrsto let posipajo, da so lažje dostopne z motornimi vozili. Nasprotno pa opuščene gozdne poti ostajajo neizkoriščene, ker pač ni volje, da bi jih usposobili v sankaške namene. Na tekmovalce namreč np deluje spodbudno, da morajo sami pripravljati proge. Običajno jim to vzame celo več časa, kot ga jim potem ostane za treniranje. Problem številka dve tekmovalnega sankanja je sankaška oprema. Tekmovalnih sani v naših trgovinah ni dobiti; klubi jih nabavlja jo, kot se znajdejo. Skupno s Sankaško zvezo Slovenije pa bi morali tudi doma najti izdelovalca športnih, tekmovalnih sani (s tanjšo drsno oblojo), ki bi tudi po ceni ne predstavljale prevelikega strošku. V klubih s sankaško tradicijo bi morali pričeti načrtneje delati : mladimi. V Železnikih so to že spoznali, na Jesenicah pa šele letos posvečajo večjo pozornost naraščanju. Sankaške proge v bližini naselij bi veljalo pripraviti s prvim snegom in jih vzdrževati preko cele zi-nič. Za sankače-rekreativce bi morali prirediti več tekmovanj z navadnimi sanmi Le i< množičnosti lahko pričakujemo tudi večjo dru št no sankačei — tekmovalca' in dvig kakovosti slovenskega sankanju. V gre prezreti da je množično sankanje poceni, da proge lahko pripravimo v bližini naselij, da tehniku vožnje ni tako zahtevna, da noškodbe niso pogoste .. Vse to kaže, da ima sankanje pri nas dobre Hosti zu hitrejši razvoj tn razmah. J. Ulčar MEDNARODNI ŠAHOVSKI FESTIVAL NA BLEDU - Šahovska zvr -a Gorenjske je organizator mednarodnega šahovskega festivala. hirati so začeli 10. marca, končali pa bodo 20. marca. Igra se v hotelu Park \a tem turnirju v ženski konkurenci nastopa trideset Med njimi je tudi desetkratna državna prvakinja velemojstrica Laza-revičeva V moški konkurenci nastopa sto štirideset igralcev. Med n/i-mi so velemojstri Vukie, Ostjojič, Šahovič in Martinovic. Na obeh turnirjih nastopajo igralci iz petih držav in trideset sahistov iz Goriške. Igrajo tudi mojstrica Petkova in mojstra Osterman tn Mencinger (-dh) — Voto: F. Perdan Sporočili ste nam Občinsko Šahovsko prvenstvo za pionirje - 67 pionirjev in pionirk iz domala vseh kranjskih šol je v soboto nastopilo na občinskem šahovskem prvenstvu, ki so ga v osnovni šoli Luci-jan Seljak v Stražišču pripravili domači šahisti in šahovsko društvo Gumar iz Save. Najbolj številčna je bila udeležba pri mlajših in starejšili pionirjih, medtem ko je v obeh starostnih skupinah pionirk nastopilo le 12 šahistk. Najboljši so se uvrstili na gorenjisko prvenstvo, ki bo v začetku aprila v Skofji Loki. Rezultati -starejši pionirji L Matej Sušnik (OS Lu-cijan Seljak Stražišče). 2. Uroš Bučan (Stanko in Janko Mlakar Šenčur), 3. Iztok Belec (Lucijan Seljak Stražišče); starejše pionirke: 1. Mira Cencelj (Simon Jenko Kranj), 2. Jolanda Ravlič, 3. Jasmina Jančič (obe Stane Žagar Kranj); mlajši pionirji: 1. Andrej Gazvoda (Lucijan Seljak Orehek), 2. Dragan Stan-kovič, 3. Sebastjan Bunič (oba Bratstvo - enotnost Planina); mlajše pionirke: 1. do 2- Irena Beneš (Bratstvo - enotnost Planina) in Natalija Režun (Lucijan Seljak Orehek), 3. Mateja Bertoncelj (Stane Žagar Kranj)-cz Toni Humar prvi - Judoista kranjskega Triglava Humar in Martinčič sta na tekmovanju pionirjev in mlajših mladincev v Kopru dosegla lep uspeh. Toni Humar je v kategoriji do 68 kilogramov premagal vse tekmece in osvojil prvo mesto, medtem ko je Martinčič v isti skupini izpadel iz nadaljnjega tekmovanja v polfinalu. - M. Benedik Smučarsko tekmovanje pod Krvavcem - Smučarski klub Komenda in mladinska organizacija Senturška gora sta v nedeljo na smučišču pod Krvavcem pripravila tekmovanje v veleslalomu. Proga ie bila speljana pod Ambrožem mimo Lenartu na Rebri po dolini Poljanu. Nastopilo je 121 tekmovalcev iz-krajev pod Krvavcem ter iz Komende in okolice. Pred nedavnim sta ista prireditelja pripravila na progi Senturška goro —Sidra? tudi tekmovanje v smuku. Rezultati veleslaloma - pionirji. L Bogo Cimžar. 2. Milan Šinkovec, 3. Ivan Kem; pionirke: 1 Nataša Melek. 2. Jadranka MeŽek, 3. Martinka Frantar; članice c > ,R) let: 1 Olga Lanišek. 2. Breda Mlakar, 3 Mojca Prelc; članice nad 30 let: 1. Bernarda Gradiftek, 2 Angelca Knvic; člani do 30 let: 1 Miro Lanišik, 2,Anthej Koželj, 3. Marko Kotnik; čluni nud 30 let. 1. Franc Zarnik. 2. Ciril Virijent, 3. Anton Brelih; veterani (nad 40 let): 1. Franc Dolinar. 2. Franc Zadrgul. 3. Slavko Kern. -an . . .______ 42 sankačev v Kropi - 42 -tekmovalcev i/. Krope, Sel« in Železnikov je v soboto nastopilo na ineddiuštvcnem tekmovanju z navadnimi in samotežnuni sanmi, ki ga je pripravilo domače športno društvo Plamen Kropa. Reaultat! --ženske do 20 let: 1. Tončka Stok (Selca), 2 Nevenka Kordež (Kropa): žensko nad 20 let: 1 Manja Mohorič, 2. Marina Galič, 3. Ana Nikoli/ (vse Kroj««); mt*>ki do 20 let: 1. Iztok Zeleznik (Kreta- Rudi Bemik (Selca), 3. Joškc J* (Kropa); moški nad 20 let- i * prvenstvo v veleslalomu za »£s pok*-so se ga udeležili nekategorizšaai čarii. Rezultati - ženske — skupo* Podrekar, 2. Resman, 3. Košir; 3 skus? 1. Zorman, 2. Kotnik, 3. SraoJr. skupina: 1. Benedičač, 2. Kofler, 3. C*' 1. skupina: 1. Stular, 2. Mlekui 3 moški - 4. skupina: 1. Peten*-1 Mlekuž, 3. Brojan; 3. skupina:. 1. Pogačnik, 3. Smit; 2. skupina: 1 v rekar, 2. Legat, 3. Razinger: 1. skup; Ravnik, 2. Rabič, 3. Knific. — " Erojada na Jezerske Delavci Iskre ERO iz Krania marca pripravili tradicionalno čarsko tekmovanje na Jezer Tekmovanje so odlično izpeli pomoči domačih turističnih U cev. Po tekmovanju so v Kazina pripravili družabno srn1*' h podelitvijo priznanj najba*' smučarjem. Posebno so bih voljni zaradi izredne prijah osebja v hotelu kot tudi dru.ii.' mačinov. J. Z up Dežman najhitrejši T i Sli. ► H 1 POREČ - V petek, 4. marca. državno prvenstvo v ciklokrosu. veteranov* A je bil 1 A- je bil t a Franek), C -----* tegOrijl . . ™ i. <— » Kunaver, v B kategoriji je bil ! P"*' Dežman (Rog Franek) C kateser* IVIiro Dolinšek (Jakob Stucin), * gorija 1. Srečko Kocbek (BranikS jI legorija 1. Aloj2 Fajdiga (Branu- v /.cio težki progi je tretjič zmagal B^f Dežman. ki je imel najboljši čas. Jelovčan: Zimski šport včeraj, danes, jutri — 2 V pričakovanju olimpijskih iger nni: apr* gosi pod bil vaij aU* dok repi mkih Športnikov v njej v večini, prenesti sedel . »e sp»>t v Ljubljano, l o jim zarath nasproto-is t »stalih ni uspelo, čeprav je -lovenska »veza že lu d t nosila glavno breme v zimskih športih. Žensko smučanje je napredovalo počasneje kot Ledino tekmovalm gu alpskega smučanja so iieg- orale Lojzka IVaček, Vida Kotnik. Silva Pobar, Darinka Lukunc. njim so sledile Slava Zupančič, Majda Ank« le in ostale. Tej generaciji pa ie že tirioruiuie sedanja reprezentančna ekipa, ki po anski izjemno uspešni sezoni letos slabše nadaljuje. Pri spremljanju tekmovanja za svetovni pokal ne smemo biti pretirano zahtevni do naših mojstrov. Vedeti moramo, da so rezultati odvisni tudi od trenutnega razpoloženja m od Številnih ostalih dejavnikov, ki vplivajo na udeležence ->l>eU' ga cirkusa«. Mnogi hočejo tia vsaki tekmi od Knžaja, Strela, Zuvadlavove, LeskovŠkove in ostalih vrhunske rezultate. So pri tem kdaj pomislili, če so tudi sami vsak in piav vsuk dati sposobni na delovnem mestu (v Šoli) dosegati Izjemne dosežke? Smučarji so tako kut drugi le ljudje (in ne roboti), ki delajo tudi nanake. Sjiodrsljaj pa pomeni morda že odstop, diskvalifikacijo, slab rezultat, mesto pri dnu razpredelnice Manj kot 't(i,r> dni nas loči «lo na jvečje šport ne prireditve v Jugoslaviji, do rimskih olimpijskih tt(er v Sarajevu, na katerih naj bi naše smučanje doseglo vrhunec. Toda l>omo dosegli vse, kar načrtujemo in si potiheni želimo? Tekmovalce za Isili tn sankanje je organizacijski odbor iger iskal z razpisom. Pogoj je bil tudi vozniški izpit, čeprav bi bilo verjetno pametneje, ko bi za bob navdušili tekmovalce uvto- moto športa Za njihovo usposobitev 111 priprave je odbor namenil toliko denarja, kot ga nimajo vsi sankaški klubi v Sloveniji. Ob tem pozabljajo, da ima >««nkanje v naši republiki že 30 letno tradicijo. Odnos do san kaškvga Športa se kažu tudi v tem, da loto pre«i olimpijskimi igrami nimamo državm zveze za bob 111 aunkanje. Slovenski sankači ustanovitev jugoslovanske organizacije za ti ŠjKutni zvrsti te?ko jiru^ikujejo. AVH/a naj bi namreč s smotrno razdelitvijo sredstev prispevala k razvoju sankaškega športa v vsej Jugoslaviii in omogočila enakovredne priprave vs«'tn kandidalom z.« olimpijske »gre Slovenski sankn^i so prvič tekmovali na umetni progi, kakršna je »udi olimpijska s Trebevičs. preil •»»; leti na drugem svetovnem prvensuu v ^ skem Davosu. P<> hudem padcu Staneta Hona« J treningu je tehnični vodja avstrijske ekipe pnpr> za vse naše tekmovalce te&J. na katerem j^l .. , tehniko vožnje. Na drugem trenil vozili že občutno bolje, na tekmovanv. I T se uvrstili celo v prvo polovico. Tedea ; : uozneje pa je nekoliko okrepljena jug^lov^f Siia ' enako močni mednarodni konkurenci avstrijskem državnem prvenstvu zasedla dve mesti. reprezentanco za oto^l -i ■ orvih štirih ekip državnega prver.si - i sestavili MeTveščaka in C:^ * l V o l'so najboljše priprave sre^ Izkr ^nje ^f^m. n fllub. iz Sovjetske- ' močnejšimi ekipan 11 u 1 N ^ Reiuhat f* * : C.ške, Svedri«•. Fjjjte naj ^ bile deJ ^^ - "l ^n^mbe^ takšn^te^ j |n)a jugosk«« H šole. V iimetno:>t.,em^ ^ obetamo t^f ženskah in Be*»i* - t i»»h j i. .irnskih športov v Ju^f M ""j" 1''^šeni strokmnem delu, v katem bi nnj{ ' ; , tudi psihologa, ob še ^' val«'ev. Torek, 15. marca 1983 ŠPORT IN REKREACIJA — ZANIMIVOSTI 13. STRAN GLAS Skupščina kranjskih plavalcev. Vzoren športni kolektiv KRANJ - Pred dnevi je bila skupšči-' plavalnega kluba Triglav iz Kranja. Velika dvorana doma JLA je bila nabito z mladimi plavalci ter njihovimi **Jovalci dosegli v tem dvoletnem obdobju zadnje skupščine. Eden od najboljših Sl>ortnih kolektivov zadnjih let na Go-^Oljskem in Sloveniji se ima res ponašati % takimi uspehi "kot malokdo. V njihovih ^Jrstah sta naša najboljša plavalca brata ^arjan in Borurt Petrič. Ta dva plavalca v zadnjih letih dosegla uspehe, ki so iih pripeljali v svetovni plavalni vrh. V vrstah Triglava so tudi že plavalci, Id dosegajo mednarodno veljavo, saj je v«Hiko med njimi balkanskih prvakov v Mladinski in članski konkurenci. V naši, Jugoslovanski, plavalni sredini vsi ti že let nimajo prave konkurence, saj so Stavni in jugoslovanski pokalni prvaki. » Vendar so tudi sedaj v plavalnem kolektivu Številni problemi, ki se porajajo iz v leto. Te pa sproti rešujejo. Veliko naredili pri vzgoji mladih plavalk in plavalcev, saj imajo stalno sodelovanje s foiami. Šole gredo na roko vsem plavalkam in plavalcem in kljub dvakrat Revnemu treningu ne trpi učni uspeh Jljub veliki odsotnosti. V klubu imajo poklicna trenerja, treba pa bo najti 5*toerja eksperimentalne Sole. Iz te Sole, 5) jo plačuje klub, vsako leto prihajajo ^t^vilni tekmovalci in tekmovalke. Veliko je bilo narejenega pri pokritju £t»ega bazena, saj je novi petdeset ^«tr»ki olimpijski bazen v Kranju na šele v drugem srednjeročnem pro-^amu. V klubu so še vedno problem smernice za delo. Prepričani so, da bodo njihovi plavalci in plavalke dosegli še take uvrstitve kot doslej. Podeljena so bila priznanja kluba. Zlati znak PK Triglava so dobili Venčeslav Kapus, Kristina Kobal, Dragiša Mr-kaič, Emil Praprotnik, Andrej Prislan in Vene Marija ter plavalke in plavalci posmrtno Špela Rebolj, Borut in Darjan Petrič ter Vesna Praprotnik. Srebrno listino kluba so prejeli Stane Pintar, Tilka Praprotnik, Jože Rozman, DO Sava in Rašica, plavalci: Karmen Berložnik, Bojan BeSter, Marko Celar, Biserka Cvek, Skromna udeležba na Zelenici Marko Giacomeli, Aram in Stojan Jocič. Lea »Tugovic, Mitja Kadoič, Zala Kalan, Mateja Kosirnik, Boštjan in Andrej Marenčič, Miloš Prislan, Ajda Savinšek, Simon Šolar in Igor Veličkovič. Posebne nagrade kluba so dobili za odhod iz plavalnih bazenov in od dela kluba Dragiša Markaič, Vesna Praprotnik, Alenka Bertoncelj, Marko Brinovec, Andrej Knap, Matjaž Koželj, Gorazd Marn, Marjeta Moho-rič, Mičo Mrkaič, Peter Brinovec in Gorazd Rus. Vsi trije Petriči pa so dobili za svoje uspehe de posebna priznanja kluba. d. Humer __športniki. Njihov status še rstfno ni rešen. Novi izvršni odbor, ki ga vodila Ada Kalan, si je zadal nove KRANJ — Z veleslalomom na Zelenici so se končale letošnje šestnajste zimsko športne igre občinskega sveta zveze sindikata Kranja. V lepem in sončnem vremenu in dobro pripravljenem smučišču je bila udeležba skromna. Nastopilo je le tristotrideset tekmovalcev, od tega je bilo le petinšestdeset žensk. To skupno število nastopajočih je res skromno. Rezultati - ženske do 25 let - 1. Suštaršič (Gradbinec) 38,42, 2. Režonja (JAT) 38,85, 3. A. SuštatršiČ (Merkur) 39,57; od 28 do 30 let - 1. Trček (Sava) 38,34. 2. Lavrič (Planika) 39,26, 3. Križna*-(Domplan) 41,93; od 35 do 45 let - 1. Tevž (WZ Kranj) 38,01, 2. Jerman (Sava) 40,38, 3. Tepina (Gorenjska oblačila) 41,49; nad 45 let - 1. Toplak (Živila) 44,70, 2. Trefalt (Gradbinec) 45,28, 3. Vidic (Telematika) 4907; moški do 25 let - 1. Tepina (Ikos) 28,39, 2. A. Kmičar (Živila) 28,71. 3. Suhadolnik (Kibeme- tika) 31,19; od 25 do 30 let - 1. L. Kmičar (OS Predoslje) 27,81, 2. Kosmač (Servis OV) 31,63, 3. Rozman (Zavarovalnica) 34,56; od 30 do 35 let - 1. Nadižar (Telematika) 27,91, 2. I. Karničar (vodno gospodarstvo) 28.28, 3. Potočnik (SO Kranj) 28,95; od 35 do 40 let - 1. Po-nikvar (Gradbinec) 33,73, 2. Hafnar (Tek-stilindus) £5,51, 3. Teran (OŠ F. Prešeren) 36,52; od 45 do 50 let - 1. Andrejašič (Sava) 38,30, 2. Jaklič (ŠC Iskra) 38,74, 3. Jerman (Planika) 38,89; od 50 do 55 let - 1. Čmileč (Živila) 39,77, 2. Sarabon (Telematika) 40,12, 3. Zavrl (Domplan) 40,55; nad 55 let - 1. Bajželj (Tekstilin-dus) 42,22, 2. Bešter (Zavarovalnica) 43,54,3. Bernik (KOGP) 44,58. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, diplom, kolajn in pokalov bo v sredo, 23. marca ob 18. uri v konferenčni dvorani Delavskega do- -dh Jubilejno mednarodno prvenstvo gorskih reševalcev Tekmovanje in izmenjava izkušenj češkoslovaška gorska reševalna služba deset let gosti udeležen-^ mednarodnih prvenstev - Na letošnjem tekmovanju so Jugoslavijo zastopali kranjski reševalci - Preizkus pripravljenosti za Sevanje na snegu na smučiščih in v zasneženih gorah, je prav gotovo pripravljanje gorskih reševalcev za spretnosti na smučeh, nuđenje prve medicinske pomoči in ohranjanje telesne vzdržljivosti. Nič manj pomembni od športnih dosežkov pa niso drugi smotri mednarodnih srečanj gorskih reševalcev. »Udeležba na takih prvenstvih,« pojasnjuje Tomaž Jamnik, »je koristna tudi zaradi spoznavanja organiziranosti in delovanja gorskih reševalnih služb drugod po svetu. Tekmovalci se * Kranj - Pred desetimi leti so se v ^koslovaški gorski reševalni službi počili za organizacijo mednarod- j^uočih za organizacijo meunai^ prvenstva gorskih reševalcev, s Nterim se spominjajo dveh premi-Nlih kolegov. Gre za športno tekmovanje, ki se ga udeležujejo predam reševalci iz vzhodnih držav; S^fej so na njem sodelovali tudi f^hodni Nemci in Jugoslovani, prvič ^tos pa še Avstrijci. . . L Letošnjega prvenstva, ki je bilo V>ec februarja v Špindleruvem vjlynu, se je udeležilo 30 moštev. njimi je bilo 18 domaČih, drugih i < moštev pa so sestavljali reševalci K Avstrije, obeh Nemčij, Po jske, ^lgarije, Sovjetske zveze in Jugo-K^vije. Našo gorsko reševalno sluz-je zastopalo moštvo postaje Glib ' / Kranja, v katerem so bili Marko V>man, Matej Kranjc, Slavko Mar-^ in Tomaž Jamnik kot vodja. 3 »Namen tekmovanja«', P"Pove; ^Vje vodja našega moštva Tomaž ^mnik, »je prikazati pripravljenost reševalcev za premagovanje Sbničnih nalog in telesnih naborov. Tako je pri tehničnem rfeizkusu morala vsaka ekipa £*evoziti 1200 metrov dolg vele-^aloin in na polovici iste proge ^praviti hitro vožnjo s praznim ^Sevalnim čolnom, oskrbeti Ponesrečenca ter na drugi pologi do cilja izvesti hiter in varen C^ansport. Telesno pripravljenost smo preizkušali na teku s ^ttučmi po 22 kilometrov dolgi r*ogi, kjer je bilo poleg velikega vzpona in spusta zahtevno tudi J^Senje težke reševalne opre- K Reševalci iz Kranja so se v startni skupini do 36 let uvrstili na kv mesto, med vsemi nastopajočimi V^tvi pa so bili 15. Čeprav so šele Vkaj dni pred odhodom na prven-\5v0 dobili vabilo za nastop in se na ^kmovanje niso mogli posebej W*ipravljati kod druga, predvsem ^juspešnejša češkoslovaška mo-so računali na boljšo uvrstitev, gotovo bi jo tudi dosegli, če eden wUhovih tekmovalcev ne bi unel ^ole pri veleslalomu. VKoačni cilj prvenstev, kjer pre-\«ft mUSmt, xa crfevanje zlasti ob tem seznanjajo z novostmi v opremi, si izmenjujejo izkušnje, v sproščenem srečanju pa navezujejo tovariške stike. Čeprav ne gre le za doseganje tekmovalnih rezultatov, pa bi se bilo v bodoče vseeno dobro načrtneje pripravljati za udeležbo na prvenstvih. Tudi slovenski reševalci smo namreč pred leti prirejali podobna tekmovanja doma. Mislim, da bi jih kazalo obnoviti, saj omogočajo pregled telesne in tehnične pripravljenosti reševalcev, razen tega pa so priložnost za medsebojno spoznavanje In tesnejše povezovanje članstva v postajah GRS po Sloveniji.« S Sii' ■ , » * Ugodna sezona na Zelenici Čeprav toplo vreme in sneg vidno načenjata tudi sneg na »mrzli« Zelenici, je smuka trenutno še ugodna — Za nadaljnji razvoj Zelenice bi moralo oblikovati denar celotno tržiško združeno delo Tržič — Lanska smučarska sezona je bila v zgodovini Zelenice najuspešnejša, saj je trajala kar do 3. maja, naprave pa so neprekinjeno obratovale celih 105 dni. Tudi letos ko njena smučišča zelo dobro obiskana, veliko tudi zaradi pomanjkanja snega v drugih slovenskih ziinskošportnih središčih. Januarja je bila domala edina, na kateri so smučarji, tekmovalci in rekreativci, lahko preizkušali svoje moči. Zelenica je bila letos prizorišče številnih tekmovanj; od sindikalnih do mednarodnih. V začetku marca so prizadevni tržiški smučarski delavci uspešno speljali tekmo za evropski moški pokal v slalomu in veleslalomu ter tekmo za meniorial Zdravka Križaja. Za Zelenico velja, tla je precej mrzla in da je na njej najlepša smuka spomladi. Zal nenavadno skromna snežna plast letos naibrž ne bo dopustila razpotegniti smučarsko sezono v prve majske dni. čeprav je trenutno še ugodna, toplo vreme in sonce vidno pobirata sneg. Zelenica, s katero upravljajo delavci Kompasove temeljne organizacije Turistični in gostinski obrati Ljubelj, v tuj sezoni ni doživela bistvenih novosti. Dela z vzdrževanjem in posodabljanjem se- dežnic ter z izboljšanjem sestopov z vrha Zelenice po plazovih je bilo sicer veliko, vendar pa je zmogljivost naprav ostala nespremenjena. Obe sedežnici zmoreta prepeljati v eni uri po štiristo smučarjev. Ozko grlo predstavlja spodnja sedežnica, ki se zaradi preobremenitve reduktorja lahko vrti le s prvo hitrostjo, razen nje pa ni povsem usposobljena tudi še vlečnica Triangel. Razvojni programi za Zelenico obstajajo že nekaj let. Kompasova temeljila organizacija sama niina dovolj denarja, da bi jih uresničila, saj ga ima komaj za redno vzdrževanje naprav in smučišč. Predvideni novi vlečnici na vrhu Zelenice bosta zato po vsej verjetnosti morali še nekaj časa počakati, podobno kot na6t za nakup novega teptalnega stroja, ki naj bi se pridružil štirinajst let staremu. Vsekakor bi morah v tržiški občini znova oživiti nekaj let staro zamisel o ustanovitvi interesne skupnosti za izgradnjo in vzdrževanje Zelenice. Jasno je, da so projekti za Kompasovo temeljno organizacijo prevelik zalogaj, na drugi strani pa dobre izkušnje zadnjih let kažejo, da bi bila naložba potrebna. H. Jelovčan Zelenica je bila v letošnji zimi tudi prizorišče bolj ali manj zahtevn^tekmovanj. Med drugim je uspešno prestala preizkušnjo smucaijevza evropski pokal v slalomu in veleslalomu, to nedeljo pa so bite na njej športne igre ob-ćinskcffti sveta, zveze sindikatov.Kranj. foto: F. tterdan « --- ------------- Vabimo vas, da obiščete naš informativni prodajni center v hotelu CREINA v Kranju. Nad bogato izbiro tkanin za poletne obleke, bluze, srajce, razne komplete in posteljnino, boste prav gotovo navdušeni. Aktualni vzorci, modne barve in kvalitetne tkanine so porok za dober nakup. TEKSTILINDUS KRANJ k v prostorih Gorenjskega sejma z NOVIM PROGRAMOM v ČETRTEK, 17. MARCA ob 19. url Predprodaja vstopnic: KOMPAS KRANJ tel.: 28-472, 28-473 Trgovsko podjetje m nama LJUBLJANA od 14. 3. do 9. 4, UGODEN NAKUP ZNANIH PROIZVAJALCEV: P0HISTV — mize — vitrine, komode — stoli — regali — ostalo pohištvo (spalnice, kuhinje, oblazinjeno pohištvo) nama NAMA veleblagovnica Škofja Loka, blagovnica Cerkno 40 % popusta 20 % popusta 10 % popusta 5—10 % popusta 5 % popusta GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 15. MARCA 1 kovinsko podjetje kranj k kanj, Sučeva ulica 27 Razpisna komisija delavskega sveta KOP Kranj razpisuje dela in naloge 1.vodenje financno-raCunovodskega sektori a — organiziranje, koordiniranje in vodenje dela v sektorju Poleg zakonskih pogojev za sklenitev delov nega razmerja se od kandidata še zahteva: - visoka izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu, - višja izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu - moralno politične vrline in izpolnjevanje pogojev po 511. členu ZZD 2. VODENJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA — organiziranje, koordiniranje in vodenje dela v sektorju Poleg zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja se od kandidata še zahteva: - visoka izobrazba pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj na tem področju dela ..... - višja izobrazba upravne smeri in pet let delovnih izkušenj na tem področju dela - moralno politične vrline in izpolnjevanje pogojev po 511. členu ZZL> Delavca pod točko 1. in 2. se imenujeta za dobo štirih let z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pri opravljanju del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Poskusno delo traja tri mesece. Komisija za delovna razmerja KOP Kranj objavlja oglas za opravljanje del in nalog za nedoločen čas 3 OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL -3 KV delavce 4 ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV V DO -1 NK delavka Kandidati morajo za opravljanje del in nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: - ood točko 3. da imajo končano poklicno šolo ključavničarske smeri - pod točko 4. da imajo končano osemletko ali vsaj 6 razredov osemletke. Poskusno delo pod točko 3. je po pravilniku o razvidu del in nalog. Prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju drugih pogojev za opravljanje del oziroma nalog pod točko 1. in 2. dostavijo kandidati po posti v zaprti ovojnici s pripisom >za razpisno komisijo« in kandidati za opravljanje del oziroma nalog pod točko 3. in 4. v zaprt, ovojnici brezPnP's^/ftannraKzP;^0 komisijo na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva ulica 27, 64000 Kranj. Razpis oziroma oglas velja 15 dni po objavi v časopisu GLAS. JV liMlfrs GIP GRADIŠ Ljubljana, TOZD I>esno ind. obrat SKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge 1 ORGANIZIRANJE VZDRŽEVANJA eblPogoj: — dokončana strojna ali elektro fakulteta s 3 letnimi delovnimi izkušnjami ali dokončana I. stopnja strojne ali elektro fakultete s 5 letnimi delovnimi izkušnjami 2. ZAHTEVNA STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — dokončana poklicna šola lesne stroke s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami 3. UPRAVIJANJE VISOKOTLAČNE KURILNICE Pogoj: — dokončana poklicna šola kovinske stroke ali eke-tro stroke s tečajem za upravljanje visokotlačnih kurilniških naprav in 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami 4. LETVlCENJE LESA Pogoj: — dokončanu osemletka s tečajem za priučene delavce v primarni predelavi lesa Delo za vsa navedena dela se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 2fi. 3. na naslov GRADIŠ TOZD LIO Skofja I-oka, Kidričeva 5«. ISKRA KI BERN ETIKA Industrija mirilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ n. sol. o. Komisiju za delovna razmerja » TOZD RAZVOJNO TEHNOLOŠKI CKN 1 Kit razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE EKONOMSKO PIJANSKEGA ODDELKA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje po-sebne pogoje: visoku izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri 5 letne ustrezne delovne izkušnje, od tega vsaj 3 leta opravljan a odgovornejših del in nalog na področju ekonomiko al. planiranja " pooblastili in JgtTnosimfSčVa clru'lm, dogovor o* uresničevanju kadrov-ske politike v občin. Kranj T tla™ n* pisnJ^-n^U ^olnjevanju pogojev življe Kandidati naj pisnipnj delovnih izkušenj pošljejo v ^dChmpo\C-azpP:sSa°mna naslov:'Iskra KiberneUka. Kadrovska služba Savska loka 4, Kranj, z oznako -razpis R TC«. Kandidati bodo obveščeni o Izbiri v 60 dneh po končanem roku za /h,- ranje prijav. RAZPIS Za opravljanje poslov in delovnih nalog, ki spadajo pod reelekcijo vsake štiri leta (ni reelekcija) POSLOVODJA PRODAJALNE Jugoplastika v Kranju (I delovno mesto) Pogoji- - VKV trgovski poslovodja ali enaka stopnja strokovnega znanja tega ali podobnega poklica z 2 leti delovnih izkušenj v stroki ali , , .. ^ - SŠ ekonomski tehnik ali KV strokovni delavec, tega ali podobnega poklica z 3 leti delovnih izkušenj v stroki, - da ima organizacijske sposobnosti in osebni značaj za sodelovanje, — da je politično neoporečen, — da ni kaznovan in da ni v kazenskem postopku Razpisni rok je 15 dni po objavi. Prošnje pošljite na naslov: Kombinat Jugoplastika Split, KO irgo vačka mreža, Put Brodarice 6 (za natječaju komisiju). Proizvodno in trgovsko podjetje , . . z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD Notranja trgovina Prodajna mreža Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta dela oziroma naloge SNAŽILKE za trgovino s pohištvom Lesnina v Kranju Pogoji: — dokončana ali nedokončana osnovna šola 7a dela snažilke zahtevamo 1 mesečno poskusno delo. 7a navedena dela združujemo delo za nedoločen cas s poln,m delovnim časom. Kandidati naj oddajo svoje ponudbe z dokazdoni c, izpol-nievaniu pogojev oglasa na naslov: Lesnina Ljubljana. Kadrovsko sSseK 61000 Ljubljana. Parmova 53, v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. '_ Trgovska in gostinska DO ŽIV ILA KRANJ n. sol. o. TOZD Veleprodaja Kranj, n. sol. o. Na podlagi 106. člena Statuta TOZI) Veleprodaja, n. sol. o. Kranj, delavski svet TOZD razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje pogoje: - visoka strokovna izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih, - višja strokovna izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih, - organizacijske sposobnosti za vodenje, . . . •„„ - da ima pravilen odnos do samoupravljanja m družbene lastnine Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidat, pošljejo v zaprt,h ovojnicah najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov. 1 rgovska ^ gostinska DO Živila Kranj, n. sol. o., Naklo 252, z oznako »za razpisno komisijo TOZD Veleprodaja«. Kandidate bomo o Izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta. KMETIJSKO ŽIV ILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Delavski svet TOZD Tovarna olja .Olja lca« Hritof v skladu z 41. členom 7. odstavka in v skladu /. 49. členom Statuta razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avto 1ADA HM H), leto izdelave 11)78, izklicna cena 100.397,41 din 2. 3 kom cisterne I/, poliestru s podstavkom za pritrditev na kamion, posamezna cisterna je 1000 litrska. Izklicna cena za komad 18.500,00 din 3. dve Francisovl vodni turbini, - 1 z močjo 95 KS - izklicna cena 30.000,00 din - 1 z močjo 65 KS - izklicna cena 30.000,00 din 4. generator znamke Simens — moči 150 KVV, « izklicna cena 25.000,00 din Osnovna sredstva so nahajajo v TOZD Tovarna olja Oljarica Hntol, Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo izvedena 23. 3. 8.< ob 12.uri. Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred pričetkom javne dražbe, na kraju samem. Osnovna sredstva se prodajajo v stanju, kakršnem so. Varščino v višini 10% od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe. Ponudba pri draženju mora biti za 500 din višja od predhodne Pristojni prometni davek od prodaje os novnih sredstev plača kupec. Podrobnejše informaciji' se dobijo v teh nični službi TOŽI) Tovarna olja Oljarica Hritof X SGP GRAOBtMEC n.sol.o.KRANJ nazctrjcval objavlja javno licitacijo za računalnik firme BURRO-UGS — komplet s pripadajočimi elementi: — računalnik, — črtalnik magnetnih kartic. — luknjač traku, — črtalnik papirnatega traku Izklicna cena 250.000 din. Licitacija bo v četrte* 17. marca ob 10. uri na izposa vi SGP Gradbinec, Jesenice Titova 16/11. Na licitaciji enakopravno nastopa družbeni in primi« sektor. Licitacija se vrši po načelu ogledano — kupljeno. Interesenti morajo pred priec«-kom licitacije plačali lt'1 v kavcije, vse dajatve v zvezi * prodajo bremenijo kupca, ta' kot tudi demontaža in montaža stroja pri kupcu. KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA Gradnikova 111 razpisuje licitacijo za prodajo poslovnih prostorov v Radovljici, Gorenjska ce-6, v skupni izmeri 163,47 m Izklicna cena 620.495 00 din K licitaciji Jahko pristop,- * pravne osebe družbenega sefrf torja. Licitacija bo dne 25. 3 ob 9 ur na Gorenjski cesti 6 v Ra ali priučena kuharica • najmanj 3 leti delovnih v J kušenj v obratih družbe^' prehrane ali v gostinstvu | Poskusno delo traja 3 mesece £ torek. 15. marca 1983 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 15. STRAN GLAS MALI OGLASI 1 tel.:27-960 PRODAM Prodam 1000-litrski HLADILNIK LTH in king-pana aparat za pripravo smetane. Informacije po tel. 50-940 vsak dan od*l 5. ure dalje- 2032 Prodam 8 tednov stare rjave JARKI-CE. Helena Dobre, Loka 4, Tržič 2041 Prodam nov časovno krmilni mehanizem za električni števec. Tupaliče 50. Preddvor 2215 Prodam SENO. Zapoge 12, Vodice 2216 Prodam JABOLKA voščenke. Stra-hinj 62 2217 Prodam 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO »Obodin« in 4 malo rabljene avto gume za Z-101. Strajnšak, Stara c. 14, Kranj 2218 Prodam bakrena KOTLAr 100 in 150 Utrska, odprta za zidano peč. Telefon 21-413 2219 Prodam več brejih orjaških ZAJ-KEL. Naklo 3, tel. 47-367 2220 Prodam kombiniran STROJ hobi 79, ^ štirimi operacijami. Rehberger, Vele-$ovo 12, Cerklje 2221 Prodam črnobel TELEVIZOR, star *no leto, zelo ugodno. Resnik, Ul. 1. av-8\ista 3, stanovanje 16. Kranj po 14. uri 2222 Prodam traktorsko KOSILNICO za traktor »Tomo Vinkovič«. Begunje 39 2223 Prodam GRADBENO BARAKO za ^rodje in material, velikost 4,5x3 m. tone Pintar, Mošnje 74 (novo naselje), Radovljica 2224 Prodam OJAČEVALEC sanyo 2 * 50 W in 800 W ZVOČNIKE. Telefon ^456 popoldan 2225 Prodam 1500 kg REPE. Luže 15, Sen- ^r 2226 K Prodam semenski KROMPIR igor in SANKINE. Velesovo 18, Cerklje 2227 Plinski BOJLER junkers WR 325, Jpv, prodam. Mihelič, Benedikova 12, ce, dobite na kurjereji ob avtocesti ^ubijana-Kranj, ob hidroelektrarni Medvode. Telefon 061-443-247 2231 Prodam BIKCA za rejo. Letence 1 Prodam raztegljiv KAVČ. U. Tuga Vidmarja 6, stanovanje št. 25, Kranj 2260 Prodam večjo količino JABOLK, po 10 din za kg. Crnogrob 2, Žabnica 2261 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, (kavč in dva fotelja). Cveta Jazbec, Lesce, Savska 4 2262 KUPIM Kupim MOTOR diesel perkinsov ali IMT. Telefon 064-24-970 2232 Kupim vhodna ali balkonska VRATA, višino od 2 do 2,10-m, s stekli OKNO od 1,20 x 1,20 m. rabljeno. Vodnik, Skokova 9, Kranj 2233 Kupim KANU ali KAJAK. Kelvišar, Titova 85, Jesenice 2263 VOZILA Prodam RENAULT 4 TL, letnik 1976, za 3 SM. Ogled vsako popoldne. Friderik Maier, Brezje 15/A, p. Brezje 2079 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik december 1972, motor je v dobrem stanju. Potrebna je menjava blatnikov. Pozvek, Partizanska 46, Škofja Loka, tel. 61-758 2186 VW — hrošč 1200, letnik 1971, 130.000 km, nujno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2208 Prodam KOLESA z gumami in druge dele za Z-750. Škofja Loka, Partizanska 11/A 2234 Poceni prodam ZASTAVO 750, neregistrirano, v voznem stanju. Informacije po tel. 50-918 2235 Prodam GSX 1,2, letnik 1977, karam-boliran zadnji del. Jože Čizmazija. Staneta Žagarja 44, Kranj 2236 Kupim desni zadnji BLATNIK za ŠKODO letnik 1974. Telefon 064-65-089 2237 Prodam MZ 250. Vidic, tel. 74-003 2238 Prodam avto LADA 1200. Predoslje 150, Kranj 2239 Prodam MINI MORIŠ 850, letnik 1976 ali zamenjam za večji avto. Telefon 40-034 2240 Prodam DIANO. Letence 4, Golnik 2241 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Informacije po tel. 65-120 2242 Kupim disel MOTOR mercedes 200 ali 220, v voznem ali nevoznem stanju, (cena do 12 SM). Janez Beznik, Gorju-še 64, Bohinjska Bistrica 2243 STANOVANJA V Sarajevu (Ilidža) prodam triir.pol-sobno STANOVANJE s centralno in Sporočamo, da nas je zapustil v 69. letu starosti naš dragi MILAN KALČIĆ iz Kranja, Šorlijeva 11 Poereb bo v sredo, 16. marca 1983, ob 15. uri na kranjskem poko-6 pališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 13. marca 1983 Prišla je lepa in sončna pomlad, ti draga mama pa si zaprla utrujene oči in nas tiho zapustila Po kratki bolezni je v 81. letu starosti umrla draga mama, stara mama, sestra in teta PAVLA ERLAH roj. ZAVRL — Gračanova Pavla iz Struževega pri Kranju Od-nje se bomo poslovili v torek 15. marca 1983, ob 16.30 na J kranjskem pokopališču. ŽAIUIOČI hčerka Nada Rozman s sinovoma Tonetom in Simo-nom sin Jože z ženo Doro in hčerko Tatjano, sestra Ana in dru-go sorodstvo Struževo, Duplje, 13. marca 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata, starega ata in pradeda FRANCA ERŽENA Gotnarjevega ata iz Podlonka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Zdravstvenega doma Železniki za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za lep pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSEM, KI STE NA KAKERŠENKOLI NAČIN POČASTILI SPOMIN POKOJNEGA, ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Podlonk, Železniki, Ljubljanu, 9 marca 1983 večjo GARAŽO, zaseben vhod, cena 350 SM. Telefon 071-622-926 2244 Kupim eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju, Radovljici ali Škofji Loki. Ponudbe pod šifro: Valuta 2245 Iščem SOBO za dva fanta na Kokrici ali v okolici Kranja. Telefon 23-143 2246 Na STANOVANJE vzamem žensko, Gorenjko, srednjih let, z znanjem kuhe (visoko 170 cm). Sem vdovec, upokojen, z lastnim domom. Huje 1, Kranj, zgoraj levo 2247 Zamenjam enosobno STANOVANJE za dvosobno na Planini. Radoica Šče-kič, Janeza Puharja 9, Kranj 2248 Dve dijakinji iščeta SOBO v Kranju, po možnosti ogrevano in s kopalnico Katarina Tatarevič, Dijaški dom, Kidričeva 53, Kranj 2249 Zamenjam GARSONJERO v Radovljici za GARSONJERO v Kranju. Telefon 28-198 2250 Nujno rabim SOBO ali GARSONJERO za eno leto na relaciji Jesenice— Radovljica. Plačam v naprej. Ponudbe po telefonu 83-482 do 18. ure 2251 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem v prvem nadstropju dvonadstropnega bloka. Ponudbe poslati pod Etažna lastnina 2264 sektor. Telefon 25-819 od 15. do 20. ure 2256 Vse ljubitelje psov obveščamo, da bo pričetek TEČAJA ŠOLANJA PSOV 17. 3. 1983,ob 16.uri in nato vsak ponedeljek in četrtek na klubskem vežba-lišču v Škofji Loki. VABLJENI! 2257 OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA za poučevanje predmetov od 6. do 8. razreda osnovne šole v Zg. Bitnju. Naslov v oglasnem oddelku 2259 V varstvo vzamem dva otroka. Milosa-vljevič Cveto, Jaka Platiše 1 (Planina II), Kranj, informacije tel. 28-861 ? CD 01 Prodaja KŽK KRANJ — HRASTJE cd ti M c> POSESTI V starem delu mesta, vzamem v najem PROSTOR za gostinsko dejavnost. Šifra: Najemnik ' 2252 ZAPOSLITVE Zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali KLEPARJA, KV ali priučenega. Visoko 103/B. Šenčur 2115 Iščem delavca za pomoč pri ZIDARSKIH DELIH. Jezerska 78/A tel 24-035 ■ 2116 Iščem DEIAVKO za redno zaposlitev, ročno barvanje. Ponudbe po telefonu 21-895 do 7. do 10. ure 2253 Sprejmem delavca. MIZARSTVO — Jože PODJED. Britof 118, Kranj 2254 Elektrotehnik s prakso, vešč avto-elektrike, popravila gospodinjskih strojev, vseh elektro del, sprejme delo v popoldanskem času pri obrtniku na področju Jesenic ali Radovljice Šifra: Elektrotehnik ' 2258 OBVESTILA GRADITELJI in ZDOMCI! Priskrbite si pravočasno kompletne NAČRTE za vse vrste gradenj. Telefon 061-321-809 in 061-322-502 2255 SERVIS za čiščenje preprog, tapiso-na in itisoma, za zasebni in družbeni NESREČE TRČIL V PARKIRAN AVTOMOBIL Tržič — Trije ranjeni in za 250.000 dinarjev gmotne škode so posledica prometne nezgode, ki se je v nedeljo pripetila na Koroški cesti v Tržiču. Voznik osebnega avtomobila Petar Balukčič, star 23 let, doma iz Tržiča, je peljal z Raven proti središču mesta. Zaradi hitre vožnje ga je zaneslo v parkiran avtomobil ob cesti. Silovit trk je porinil parkirano vozilo v drugo. V trčenju so^ poškodbe utrpeli trije Balukčičevi sopotniki: Jožo Paurevid, Jožo Balukčič in Slavko Babič. Vse tri so odpeljali v jeseniško bolnišnico. ZADEL HIŠNI VOGAL Rupa — Voznik osebnega avtomobila Jožef Gajski, star 28 let, iz Virij pri Tržiču, je v soboto peljal z Rupe proti Cesti Kokrškega odreda v Kranju. Zaradi prehitre vožnje ga je v desnem nepreglednem ovinku zaneslo, tako da je trčil v hišni vogal. Pri tem je bil voznik huje, njegov sopotnik Stane Kalan pa laže ranjen. PREVRNIL SE JE PO NASIPU Kranj — Na Ljubljanski cesti v Kranju se je v nedeljo, 13. marca, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil voznik hudo ranjen, gmotna škoda pa znaša 400.000 dinarjev. Voznik Branko Rodeš, star 24 let, doma iz Ljubljane, je peljal iz ljubljanske smeri proti Kranju. V dnu Gaštejskega klanca ga je v ovinku zaneslo v levo, kjer je trčil v drevo. Avto je od tod odbilo na nasip, po katerem se je začel prevračati proti železniški progi. Kakih 50 metrov pred železniško progo ob vznožju nasipa je avto obstal. Hudo ranjenega voznika so odpeljali v Klinični center. NESREČA ZARADI BREZGLAVE HITROSTI Bela — Voznik osebnega avtomobila, 25-letni Stane Pfeifer iz Preddvora, je v nedeljo, 13. marca, peljal iz Bašlja proti Beli. V blagem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo. Avto se je prevrnil in navsezadnje obstal bočno ob kombivak cesti. Med prevračanjem je Pfei-ferjeva sopotnica, 34-letna Marija Brun iz Bašlja, padla iz avtomobila in pri tem utrpela hude poškodbe. D. 2. Delavcu stisnilo prste Škofja Loka - V škofjeloški Ter-miki na Trati se je v soboto, 12. marca, ponesrečil delavec Matevž Krmelj. S sodelavcem je menjal jekleno vrv na zakladalni liniji. Pred tem sta morala delavca premeriti še kolesa, po katerih teče zakladalni vagonček. Topilničarja, ki upravlja vagonček, nista opozorila, koliko časa bo merjenje trajalo in slednji je vagonček pognal v tek, ko je Krmelj še meril. Vagonček je delavcu zapeljal čez roko in mu zmečkal prst. Ranjenega do odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Požar pri žganjekuhi Kokrica — Na podstrehi gospodarskega poslopja, last Ane Beton s Kokrice pri Kranju je v nedeljo, 13. 'marca, izbruhnil požar. Okrog 12. ure je namreč lastničin sorodnik Martin Štern začel z žganjekuho. Iz kurišča v pritličju skozi podstrešje na prosto vodi dimna cev, ki je pri kurišču zidana, naprej pa lesonitna. Cev se je pri kuhi močno segrela, zaradi česar se je vnela slama na podstrešju. Zahvaljujoč hitri pomoči gasilcev so ogenj hitro zadušili, pa tudi škoda ie neznatna. Požar naj do svarilo vsem, ki se bodo v teh vetrovnih pomladnih dneh lotevali kuhe na oporečnih kuriščih. Preden začno s tem opravilom, kaže pregledati dimnike. Gozdni požar Jesenice — V petek, 11. marca, je nastal požar na hribu Mirca nad Jesenicami. Goreti je začelo nad razgledno cesto nad Jesenicami, kjer razen trave raste tudi nizko grmičevje. Od tu se je ogenj raznesel na nasad mladih smrek in v višjem predelu na visoke smreke. Zgorelo je 4 hektarje gozdne površine, pri čemer so zabeležili 8000 dinarjev gmotne škode. Ko se je vnelo, so iz smeri požara pritekli trije mladeniči. Delavci milice zato utemeljeno sumijo, da so fantje namenoma ali pa iz malomarnosti zanetili gozdni požar. D. Z. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete PAVLE POTOČNIK p. d. Gorepčarjeve mame iz Bukovščice št. 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Bukovščice in Besnice, bivšim borcem-mi-nercem, organizaciji ZB, praporščakom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo medicinskima sestrama Mojci in Branki, dr. Bavdku iz Kranja ter zdravstvenemu osebju iz Železnikov. Anki Benedikovi za obiske in pomoč na domu, tov. Radu Ferlicu za požrtvovalno pomoč in skrb, govornici Pavli Bernik za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! SIN LOJZE Z DRUŽINO Zg. Besnica, Bukovščica ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, sina, brata in strica ALOJZIJA KOZJEKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja ir* spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni za podarjeno cvetje KS in SZDL Kamna gorica, O S. Staneta Žagarja Lipnica, Špeceriji in TOZD Klavnica Radovljica ter ŠD Partizan Kamna gorica. Posebej se zahvaljujemo gasilskim društvom za častno spremstvo, govorniku za poslovilne besede, pevcem za žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija, mama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Kamna gorica, 8. marca 1983 TUDI TO SE ZGODI . . . »Razumem, da ljudje ob se-dunjih zasoljenih cenah vzamejo na smučarijo malico ali stekleničko »močnega«. Čudno pa se mi zdi, da pripeljejo s sabo tudi smeti, odpadke in vse, kar se jim je v tednu aH mesecu nabralo odvečnega v stanovanju,« je tarnal možakar, domačin, na smučišču Kobla nad Bohinjsko Bistrico. Kaže, da se nekaterim smučanja splača le, če istočasno opravijo Ae kako »koristno opravilo«. Denimo, da spotoma odložijo (na nezakonito odlagali Ače — beri: na smuči Ače!) tudi smeti. In ko ho sneg odlezel, bodo pobočja zacvetela — v vseh ozi-^ ri h!(cz)_ Na latah kozolca — »obešalnika« je polno nahrbtnikov, torej smučarska sezona še ni povsem pri kraju. Toda če bo sonce grelo tako kot minuli teden, bo kmalu pregnalo smučarje — in tudi nahrbtnike .. . (cz) — Foto: F. Perdan Znanje in pripravljenost za pomoč V Kranju je doslej okoli 40 udeleženk opravilo tečaj za nego bolnika na domu — Približno tretjina jih je pripravljena pomagati tudi občanom v stiski Kranj — Ko so nekako pred tremi leti v Kranju ugotavljali, koliko starejših, onemoglih in bolnih občanov bi potrebovalo občasno sosedsko pomoč, so videli, da v izvenrnestnih krajevnih skupnostih takšna pomoč že obstaja. Aktivisti Rdečega križa so namreč ugotovili, da tam sosedje vedno pravočasno zvedo, kdaj je treba komu priskočiti na pomoč, medtem ko je v gosto naseljenem mestnem področju teže ugotoviti, kdaj je kdo potreben občasne pomoči. Predvsem gre za občane, ki kljub starosti in onemoglosti ne želijo v domove upokojencev in še lahko poskrbijo zase, v primeru bolezni in čfe so še brez svojcev, pa je seveda drugače. Občinska organizacija Rdečega križa je zato že pred dvema letoma organizirala tečaje za nego bolnika na domu, kjer se je 37 tečajnic (in tudi en tečajnik) spoznalo z osnovnim ravnanjem, ki ga potrebuje bolnik. Večina je 18-urni tečaj obiskovala zato, da bi znanje uporabila za negovanje sorodnikov, tretjina pa je bila pripravljena pomagati tudi drugim občanom. Med njimi so predvsem mlajše upokojenke, pa tudi študentke in dijakinje, ki po potrebi priskočijo na pomoč. Na občinski odbor Rdečega križa v Kranju se je v zadnjih dveh letih obrnilo že nekaj občanov, ki so potrebovali takšno pomoč, največ iz krajevne skupnosti Center, s Planine ter Zlatega polja. Stroške za takšno pomoč so v večini primerov poravnali občani sami oziroma njihovi svojci, v nekaj primerih pa tudi skupnost socialnega skrbstva, ki je tudi poravnala stroSke tečajev. Pri občinskem odboru Rdečega križa Kranj tudi letos pripravljajo takšen tečaj, če bo le dovolj prijavljenih. Predvsem pa bi želeli, da bi takšen tečaj, ki pride zelo prav tudi ob domači negi in ob vseh elementarnih nezgodah. obiskovale tiste, ki bi bile pripravljene kasneje občasno poskrbeti za ljudi v stiski, posebno če so brez svojcev in jim že vsakodnevna pot v trgovino predstavlja velike težave. L. M. Vodovodni stolp praznuje Kranj — Krajani krajevne skupnosti Vodovodni stolp v Kranju te dni praznujejo svoj krajevni praznik. Svečana proslava bo v petek, 18. marca ob 18. uri v Domu JLA. Pripravljajo pa tudi vrsto drugih prireditev. Tako bo v soboto, 19. marca ob 8. uri tradicionalni pohod na Poveljske senožeti pod Storžičem (odhod ob 8. uri izpred spomenika na Mali Rupi), ob 9. uri se bodo na kegljišču Triglava pomerile športne ekipe v kegljanju, prav tako ob 9. uri tega dne pa bodo pričeli na strelišču na Hujah s tekmovanjem v streljanju z zračno puško. Ob 9. uri tega dne bo v telovadnici osnovne šole »Simon Jenko« tudi tekmovanje v košarki med osnovnimi šolami, ob istem Času pa se bodo v prostorih krajevne skupnosti pomerili šahisti, v prostorih vrtca Janine pa bo ob 9. uri tega dne tekmovanje v GO igri. (dd) Nenavadni polet Kranj — V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 17. marca ob 16. in 17. uri na sporedu lutkovna igrica Marjana Marinca »Nenavadni polet«, ki jo bo uprizorila lutkovna skupina Osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju. Podobno so daljši dan počastili tudi v Kropi. - Foto: F. Perdan Luč je pogoltnila voda Tržič — V petek, na predvečer godu sv. Gregorja, ki v ljudskem izročilu še vedno vel ja za začetnika pomladi, so Tržičani s pomočjo muzeja in na novo ustanovljenega turističnega društva spet obudili lepo staro šego: spuščanje luči po v(xli. Običaj so si pred mnogimi leti izmislili tržiški obrtniki oziroma delavci. Dan je ob sv. Gregorju že toliko dolg, da luči pri delu niso več potrebovali in so jo zato simbolično vrgli v reko. V i a namen so goreče metle, papirnate ladjice ali stare peharje z oblam i spustili po vodi. Sega ima danes nekoliko drugačno obliko. Osnovnošolci izdelajo hišice i/. lepenke, običajno posnetke starih tržišnih stavb. Tudi letos se jih je nabralo več deset, ki so jih naprej razstavili v izložbah trgovin. V !>etek, ko se je na mesto že spustila noč, so jih v sprevodu ponesli do brega Tržiške Bistrice pod Cankarjevim domom. Tu je zagorel mogo- čen kres, otroci pa so hišice, iz katerih je odsevala raznobarvna svetloba sveč, položili na vodno gladino. NajlepAe primerke hišic so zadržali na vrvicah, da jih tok ne hi odnesel, nekatere pa so žrtvovali vodi. Tako so se na gladini pred fl zadnja leta edini pobudnik ohranitve starega običaja, želijo veselje v čast daljšemu dnevu čim bolj poasto-, vetiti z nekdanjim. Tako naj bi se razsvetljenim hišicam pridružili se goreči peharji, ladjice, metle, karkoli od stare šare. kar bi lahko brez škode odnesla voda. . , n ti prostovoljni armad*' 1985. leta bo v enotah JLA potekalo poskusno usposabljanje žensk — Šolanje za številne vojaške in oficirske dolžnosti — Prostovoljne prijave za prve obveznice do konca marca Dolgoleten razkorak med ustavno zajamčenim enakopravnim pdložajem Žensk v naši družbi in njihovimi omejenimi možnostmi za opravljanje dolžnosti v oborbŽenih silah bo kmalu presežen. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je s svojo odredbo namreč omogočil izvajanje poskusnega vojaškega usposabl janja Žensk, ki bo potekalo od letošnjega poletja pa vse do 1985. leta. Tako Žensk ne bomo videvali v uniformah samo v sestavu civilne zaščite in nekaterih enotah teritorialne obrambe kot doslej, ampak fini bo omogoče.io enakopravno vključevanje v strokovno vojaško usposabljanje tn prevzemanje odgovornejših nalog tudi v naši armadi. Takšna odločitev je bila potrebna glede na značilnosti sodobnih vojn, v katerih je velik odstotek žrtev tudi rned civilnim prebivalstvom. 2Jato mora biti na osnovi zamisli splošne ljudske obratni*' usposobljenih čimveč občanov za oborožen boj. Ne nazadnje pa je tudi v mirnodobnem delovanju številnih rodov in služb naše armade nemalo takih specialnosti, v katerih lahko Ženske s svojo dejavnostjo veliko prispevajo k uresničevanju družbeno načrtovanih obveznosti. Vojaško usposabljanje žensk za dolžnosti vojakinj in nižjih oficirjev v vseh rodovih armade razen v oklepnih enotah bo trajalo tri mesece. Za rezervne oficirje se bodo Ženske usposabljale 0 mesecev, od tega bodo polovico šolanja prebile na stažiranju v ustreznih enotah JLA. Prva skupina vojaških obveznic bo začela z usposabljanjem )ulija letos Tiste ženske, ki se bodo želele usposobiti za. opravljanje nalog v rodu zvez in intendantski službi, bodo sprejeli predvidoma v enot*: na področju SJovenije, vse druge pa bodo pošiljali v ustrezne enote po drugih republikah naše domovine. Pr^ izbiri kandidatk za usposabljanje v določenem rodu oziroma jilnžbi armade bodo poleg njihovih želja upoštevali šolsko izobrazbo, zdravstveno sposobnost za vojaško služIjo, psihofizične sposobnosti in moralno politično primernost. Glede na potrebe jih bodo razporejali na šolanje za Številne vojaške in oficirske dolžnosti. Omenimo naj samo, chs bojo lal " Na pr^f%n inlarji obudui "našanjalučivvado. Joži Robič iz Gozd Martuljka: »V Gozd Martuljku bi si posebno zaposlene žene želele vrtec ali jasli, saj morajo zdaj voziti otroke v vrtec v Kranjsko goro. Šoloobvezne otroke vozi šolski avtobus, medtem ko morajo najmanjše voziti starši. Tudi delovni čas ni najbolj primeren. V zgornjem koncu Gozd Martuljka si tudi prizadevamo d i bi napeljali telefonsko omrežje ali vsaj dobili javno telefonsko govorilnico. Zdaj obljubljajo, da bomo telefone dobili do 19&5. leta in upamo, Krajani o svojem kraju da bomo telefone končno le dobili. Trgovina je dobro zalo žena, radi bi le, da bi ob konicah vozil še en avtobus, saj je zdii precejšnja gneča, še posebej, ker se vozijo tudi dijaki šol.« Jože Klinar z Belce- »n* Belci si krajani želimo predvsem javne telefonske govorilnice obenem pa bi radi, da bi končno rešili problem javne razsvetljave Belca je dolga okoli tri kilometre in leži ob magistralni cesti zato so kar precejšnje težave z javnc razsvetljavo. Krajani krajevne skupnosti Mojstrana smo se odk> čili, za krajevni samoprispevek in prav bi bilo, ko bi z denarieir rešili tudi nekatere probleme ns ' Belci.« O. Sedej Krajevna skupnost Mojstrana in Gozd Martuljek sodita med prizadevne krajevne skupnosti jeseniške občine. Številni so še problemi, ki tarejo krajane obeh krajevnih skupnosti, od cest do vodovoda in kanalizacije. Povprašali smo tri krajane obeh krajevnih skupnosti, kaj menijo o svojem kraju in problemih, ki jih najbolj žulijo. Franci Cerkovnik iz Moj'-strane: »Zaposlen sem v jeseniški železarni in vsak dan se vozim z avtobusom na delo. Mislim, da bi morali predvsem prevoze z avtobusi bolje urediti, saj je ob konicah velika in prevelika gneča. Zdaj vozita dva avtobusa in prav bi bilo, ko bi poskrbeli še za dodatnega. V Mojstrani imamo žičnico in drsališče, mislim pa, da bi morali predvsem drsališče bolje vzdrževati, saj je med mladimi veliko zanimanja za drsanje.