Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja 1. in 15. v mesecu.
Cena: Za poštne uslužbence po 48 kron, za druge naročnike po 60 kron na leto.
Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. — Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) Rokopisi se ne vračajo.
Letnik L	V Ljubljani, dne 1. junija 1921.	9. številka.
Dinarske plače.
V mesecu aprilu je pozvalo poštno ministrstvo pokrajinske organizacije, da sodelujejo pri izdelavi uredbe o izenačenju plač.
Organizacije so prodrle z zahtevo, da naj se izda za poštni resort posebna uredba. Uredba o dinarskih plačah, ki je izšla te dni v listih, ne velja za pošto. Priobčujemo danes našo uredbo, ki je ugodnejša od uredbe ostalih drž. nameščencev.
Člen V, točka 9 določa tudi princip, po katerem naj bi se uvrstilo nepragmatično uradništvo v dinarske plače, če bi ne bila pragmatizacija dovoljena pred razglasitvijo uredbe o dinarskih plačah. Prejeli smo medtem poročilo, da je pragmatiziranje nepragmatičnega uradništva podpisano. Zato odpade ta točka v uredbi. Opozarjamo, da vlada naglaša, da se s to uredbo plače ne regulirajo, temveč se le osnovne plače izenačijo. Plače se bodo regulirale z novo pragmatiko.
Uredba ministarstva pošta i telegrafa o privremenom regulisanju zvanja i plata poštanskih, telegrafskih i telefonskih činovnika i službenika van Srbije i Crne gore.
Do donošenja zakona o izjednačenju zvanja i plata p. 1.1. činovnika i službenika reguliraju se ovom Uredbom zvanja i plate p. t. t. činovnika i službenika van Srbije i Crne gore te se p. t. t. činovnici van Srbije i Crne gore prevode po odredbama ove Uredbe u nova zvanja i plate.
Član I.
P. t. t. osoblje čine ove kategorije činovnika i službenika :
I.	Činovnici oblasnih direkcija:
a)	direktori, pomočnici direktora, inspektori, šefovi odelenja i sekretari,
b)	kontrolori i pjsari.
II.	Činovnici državnih p. t. t. stanica:
. a) upravnici, kontrolori, poštari i
b)	mehaničari.
III.	Pomoćno osoblje kod oblasnih direkcija i.p. t. t. stanica:
a)	podčinovnici: kao manipulativni podčinovnici, pod-činovnici I. i II. razreda, pružni majstori, glavni nadziratelji
I.	razreda, šoferi I. i II. razreda, monteri, slagari, strojni majstori, nadstrojari, strojari i ložači I. razreda,
b)	poslušnici: podvornici, nadziratelji II. razr., ložači
II.	razr. i seoske sluge,
c)	djjevničari: dnevničari (kvalifikovani i nekvalifiko-vani) i
d)	pripomoćni i pomoćni poslušnici.
Član II.
Do definitivne regulacije zvanja i plata p. t. t. činovnika i službenika odredjuju se zvanja i plate po tablicama I., II. i III. koje su priložene ovoj Uredbi.
Član III.
P. t. t. činovnici u jednoj klasi moraju provesti najmanje jednu godinu, a najviše tri godine, izuzetno pisari moraju provesti u jednoj klasi najmanje dve, a najviše četiri godine.
Podčinovnici od VI. do IV. klasa moreju provesti najmanje tri a najviše četiri godine.
Poslušnici u jednoj klasi moraju provesti najmanje tri a najviše četiri godine.
Član IV.
P. t. t. činovnici i službenici mogu pri unapredjenju dobiti samo po jednu klasu.
Član V.
Sadašnje osoblje imade se prevesti u zvanja i plate po tablici IV. i V., koje prileže ovoj Uredbi prema sledečim načelima:
1. Administrativni i tehnički činovnici sa fakultetskom
spremom:
a} V. č. razr. u dinara 7072-80
b)	VI. „ „	„	„ ^ 6062'40
c)	VII. „ „	do navršene treče godine u dinara
5052-—, a preko navršene tri godine u dinara 5500.
d)	VIII. č. razr. do navršene treče godine u dinara 4041'60, a preko navršene tri godine u dinara 4546.
e)	IX. do navršene tri godine u dinara 3283 a preko navršene tri godine u dinara 3789.
f)	X. čin. razr. dinara 2526 (vidi tabelicu IV. a).
2.	Prometni i računarski činovnici.
VII.	čin. razr. u dinara 5000.
VIII.	čin. razr. do navršene treče godine u VIII. čin.' razr. u dinara 4041-60, a preko navršene tri godine u dinara 4500.
IX.	čin. razr. do navršene treče godine u IX. č. razr. u dinara 3031'20, a preko navršene tri godine u IX. čin. razr. u dinara 3536’40.
X.	č. razr. do navršene treče godine službe u dinara 2020'80, a preko tri godine u X. čin. razr. u dinara 2526 (vidi tabelicu IV. a).
3.	Poslovni činovnici.
VIII.	čin. razr. u dinara 4041-60.
IX.	čin. razr. do navršne tri godine u IX. čin. razr. u dinara 3031'20, a preko navršene tri godine u dinara 3536-40.
X.	čin. razr. do navršene tri godine u dinara 202080, a preko navršene tri godine u dinara 2526.
XI.	do navršene tri godine u dinara 1515’60, a preko navršene tri godine u dinara 2020-80 (vidi tablicu IV. a).
4.	Imenovano pisarničko osoblje: prevesti če se do navršne 4 godine službe u platu od dinara 1263-—, od'4—8 1515-60, od 8 — 12 1768-20 i od 12—17 2020-80 (vidi tablicu IV. b).
5.	Mehaničari:
prevesti če se iz sadašnjih plata u dinarske i to:
a)	mehaničari mađarskoga sistema koji su uvršteni u čini razrede po odredbama ove Uredbe za poslovne činovnike (V. Čl. V tačku 3).
b)	mehaničari avstriskoga sistema, koji do sada nijesu bili uvršteni u činovne razrede po odredbama ove Uredbe za činovnike oficijantskoga staleža (V. Cl. V. 9).
6.	Podčinovnici prevesti če se iz sadašnjih plata u dinarske plate po tablici V. a.
Imenovani poslušnici prevesti če se iz sadašnjih plata u^ dinarske po tablici V. b.
7.	Kod ustanovljenja roka za daljna unapređjenja činovnika i službenika u sledeču klasu imade se uračunati u sadašnjem čin. razr. odnosno stepenu čin. razr. do sada več prebavljeno čitavo službovno vreme.
8.	Prometni činovnici s platom počam od dinara 3031-20 provesti če se u zvanja kontrolora od V.—I. klase, a oni s nižom platom od dinara 3031-20 u zvanje i platu poštara V.—IV. klase. Oni prometni činovnici, koji budu prevedeni u zvanja i plate kontrolora imati če obavljati kako nadzornu tako i prometnu službu prema potrebi. Poslovni činovnici prevesti če se u zvanje i platu poštara od VI.—I. klase.
9.	Kod prevodjenja oficijanata postupati če se na, sledeči način: Računajući aspirantske godine prevesti če se'. sadanji činovnici oficijantskog staleža, te nađpoštari i poštari po načelima, kako sledi:
Oni oficijanti koji imaju 4—8 god. ukupno uračunive službe u platu od dinara 1515’60.
Oni oficijanti koji imaju 8—14 god. službe u platu dinara 2026-80, od 14—17 2526-—, od 17—24 3031-20, od 24—27 3536-60 i od 27 i preko u dinam 4041-60.
Činovnici oficijantskoga staleža prevesti če se u zvanja i plate poštara VI.—I. klase.
Nađpoštari i poštari s platom počam od 3031'20, za upravnike V.—III. klase. .
Član VI.
Kvalifikovani dnevriičari, aspiranti (ice) i otpravnici (ice) postavljati če se kod p. t. t. stanica (erarnih i razrednih ureda za privremene poštare II. i I. klase s platom od din. 1200 i 1500, U drugoj klasi moraju prevesti najmanje dve godine, a privremeni poštari prve klase najdulje u roku od jedne godine dana ako u tome napune -21. god. života.
Nekvalifikovani dnevničari i nadničari primati če plate po tablici III. b. U jednoj klasi mora provesti najmanje tri a najviše četiri godine.
Zvanja i plate kontraktualnog osoblja uredit če se sa posebnom pravilnikom.
Propisi u pojedinim pokrajinama, koji za pomočno osoblje regulišu pravo na stalno namještenje i na penziju, ostaju netaknut.
Član VII.
Sa činovnicima i službenicima kod čekovnih ureda i poštanske štedionice imade se kod provodjenja s krunske na dinarsku platu postupat kao sa činovnicima i službenicima navedenima u članku V. ove Uredbe od 1—6 te onih u članku VI.
Član VIII.
P. 1.1. pripravnici nastupom pokusne službe primati 'če platu od god. 1200, 1500 i 2000 dinara, i to: pripravnici sa četiri razreda srednje škole 1200 din., pripravnici sa šest razreda srednje škole 1500 din. i onih sa fakultetskom spremom 2000 din. godišnje.
U tom zvanju i plati imaju provesti najviše dve godine.
Član IX.	.	.
P. t. t. činovnici i službenici primati če dodatke za skupoću po opštoj Uredbi dodatcima na skupoću valjanoj za državne činovnike vi službenike.
' Član X.
Ustanove ove Uredbe važe kao za muške tako i za ženske činovnike i službenike.
Član XI.
Na p. t. t. činovnike i službenike kao što i na njihove udove, i siročadi, koji če biti prevedeni na dinarske plate po ovoj Uredbi primjenjivati če se do izjednačenja zakona kod ustanovljenja i odmerivanja. penzija onih penzioni zakoni i propisi koji stoje i sada na snazi odnosnim teri-torijama. U ovim penzionim zakonima u krunama izraženi iznosi uzimaju se u jednakom iznosu dinara. "	' '	■
P. t. t. službenicima, koji so premješteni na službovanje'u Srbiju i Crnu goru kod odmerivanja penzije ima se uračunati sve ono vreme, koje su prije proveli u krajevima: van Srbije i Crne gore, te im se u smislu postojećih mirovinskih zakona (propisa) ima vreme prijašnje službe uračunati.
Član XII.
Svi dosadašnji zakoni, naredbe i propisi u pojedinim područjima direkcije koji se odnose na imenovanje, definitivno narnešfenie, premeštenje, ostavke, ješenje od službe, odpusta od službe i druge lične odnošaje p. t. t. činovnika i službenika ostaju i dalje u valjanosti kako za sadašnje tako i za novo primljeno osoblje sve dotle, dok se ne donese jedinstveni zakon za sve p. t. t. osoblje u Kraljevini.
Član XIII.
Ova, Uredba stopa na snagu za, područja van Srbije i Crne gore počam od 1. aprila 1921. godine i tada prestaju važiti odredbe zakona i tešenja, koja se protive odredbama ove Uredbe.
«t
Zlatorog
Ne kupujte importiranega inozemskega miia, kajti to milo je veliko dražje. Vsaka gosdodinja mora dandanes štediti, zato naj rabi samo
ZLATOROG-MILO
katero je v kakovosti vsem importiranim milom zajamčeno enakovrstno, ako ne boljše.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
R. Bone in drug, Iijülllpö, iOSpOSrtfcl COStO ŠtElJ. 1.
Tablica L
A. Za činovnike I. kategorije. gotJ p]ata
Zvanje	Klasa	u dinarima
a) Direktor	I.	7072-80
direktor	n.	6062-40
pomočnik direktora	I.		6062-40
>}	„	n.	5500-—
99	„	m.	5052’—
inspektori	i.	6062-40
šefovi odeljenja	n.		5500 —
99	9>	in.	5052"—
99	99	IV.	4542-80
99	99	v.	4041-60
sekretari	i.	4546 80
99	n.	4041-60
jj	m.	3789-—
99	IV.	3283-80
99	v.	2778-60
99	VI.	2525-—
b) kontrolori	I.	5000-—
99	n.	4500'—
99	m.	4041'60
99	IV.	3536-40
99 c) pisari	V.	3031-20
	i.	3000'—
99	n.	2500'—
99	m.	2020'80
99	IV.	1768-80
99	v.	3515-60
99	VI. Tablica II.	1263 —
B.	Za činovnike II. kategorije.	god. plata
Zvanje	Klasa	u dinarima
a) Upravnik	I.	5000-—
99	II.	4500-—
99	m.	4041-60
99	IV.	3536-40
99	v.	3031-20
kontrolori	i.	5000"—
99	n.	4500-—
99	m.	4041 60
99	IV.	3536-40
99	v.	3031-20
poštari	van klase	4500 —
99	I.	4041*60
99	n.	3536-40
99	m.	3031-20
99	IV.	2526 —
/ 99	v.	2020-60
99	VI.	1515-60
b) mehaničari	van klase	4500-—
99	I,	4041-60
99	II.	3789-—
99	III.	3283-80
99	IV.	2778-60
99	V.	2526-—
99	VI.	2020-60
99	VII. Tablica III.	1515-60
Zvanje	C. Za pomoćno osoblje.	god. plata
	Klasa	u dinarima
a) Podčinovnici	I.	3000 —
99	II.	2520 —
99	III.	2160-—
99	IV.	1800 —
99	V.	1440-—
99	VI.	1200 —
Zvanje	Klasa	god, plata u dinarima
b) Poslužnici	I.	1800"—
99 y	II.	1680’—
99	III.	1440-—
99	IV.	1120"—
99	v.	960"—
99	VI.	720’—
	Tablica IV.	
Čin. raz.	U platu od god.	Koji su	u dosadašnjem činu proveli			God. sluz.
		upravni		prometni	poslovni	pisari
a XI.	1515 —	—		_	1—3 g.	
X.	2020-80	—	—	1-3 g.	1—3 g.	—
	2526 —	—	—	preko 3 g.	preko 3 g.	—
IX.	3031-20	3283-—	1—3 g.	1-3 g.	1-3 g.	—
	3536-40	3789-—	preko 3 g.	preko 3 g.	preko 3 g.	—
VIII.	4041-60	—	1-3 g.	1-3 g.	1-3 g.	—
	4500-—	4546-—	preko 3 g.	preko 3 g.	—	—
VII.	5000-—	5052-—	1-3 g.	—	—	—
	5500-—	—	preko 3 g.	—	—	—
VI.	6062-40	—	—	—	—	—
v.	7072-80	—	—	—	—	—
b Pisari	1263-—	—	—	—	—	1—4 g.
	1515-60	•—	—	—	—	4—8 g.
	1768 20	—	—	—	—	8—12 g.
	2020-80	—	—	—	—	12—17g.
	2500-—	—	—	—	—	—
	3000-—	—	—	—	—	—
Tablica V.
Podčinovnici.
sa sadašnjom platom od	u zvanje	sa platom u D. od
a 1000 — 1180	podčinovnika V. ki.	1200
1270 — 1500	„	iv. „	1440
1540 — 1700	IH. „	1800
1720 — 2000	99	H* 99	2160
2200	99	J* 99	2520
	van klase	3000
Poslužnici.
poslužnici VI. 720 V. 960
IV.	1120
900 —	1100	III.	1440
1140 —	1380	II.	1680
1460 —	1600	I.	1800
(Selski poštni sluge prično s plačo 720 din. Uradni sluge prično s plačo	1120 din.)
Strokovni del.
.„Hughesov brzojavni aparat.“
(Nadaljevanje.)
Ugaja nam pa „zaganjalo“ za „Schwungrad“ in tudi „poševno kolo“ za nemški „Konisches“ ali „Winkel-Rad“. Nikakor pa nismo zadovoljni s „sankami“, nemški „Schlitten“. Prevajalec bi si bil moral dobro ogledati to napravo, preden je prevedel odstavek „Sanke na osi“, ali vsaj avtor bi mu bil moral pokazati te aparatne dele in obrazložiti, kaj se vse cvre v tisti „ponvi v medenem kotu“ in kako, pa bi bili s tem odstavkom tako zadovoljni kakor s prejšnjim. Ker je pa avtorju slovenski
jezik španska vas, ni kazalo prevajalcu drugega, kakor prevesti vse po besedi. Kdo pa pravi, da moramo mi prav tako prispodabljati posamezne naprave oz. dele teh naprav, kakor Nemec? Zakaj bi pa ne rekli tistim sankam „polža“ in „ponvi“ (Pfanne, Trichter) „okrov“, ker tista lopatica res polzi nad okrovom! Vzemimo en sam stavek za vzgled: „Die Schlittenachse ist am oberen Ende in einem Messingwinkel und am unteren Ende in der Pfanne (Trichter) gelagert“ slove slovensko: „Zgornji konec osi ima svoje ležišče v medenem kotu, spodnji pa v ponvi (lijak).“ Kje je ta „medeni kot“, vedi Bog, saj so vsi deli in koti iz medi!
Za „stični vijak“ in „tiskovna os“ bi morda rajši rekli „stiskalni vijak“ in „tiskalna os“, ker „tiskalna os“ pomaga tiskati. Naprave so tiskalne, društva in napake pa tiskovne.
Toliko da nismo po krivem dolžili avtorja, da ni popravljal tiskovnih napak. Zato lojalno preklicujemo ta očitek. Ko smo prvič v naglici prečkali brošurico, smo namreč prezrli, da ima na 13. strani spodaj tri vrstice popravkov. Med temi je tudi očitana besedica „se“. Torej brez zamere 1
V odstavku „tiskovna os“ na 13. strani in na naslednjih straneh kar mrgoli izrazov, ki nam niso nič kaj po godu, ker diše vendarle malo preveč po nemškem. Vsem tistim različnim nemškim „Daumen“, „Kegel“, „Ansatz“, „Dorn“, pa naj so že ledvičasti, sto-gasti, valjasti ali koničasti, pravimo po domače zobje, katerim so tudi podobni, vse bolj kakor palcu ali stožcu. V'mislih imamo „Korrektions- in Schöpfdaumen“. Prevajalec in avtor sta se domenila za „popravni“ in „črpalni palec“. Ker ta palec Nemcu „korigira“ ali popravlja oz. „črpa“ ali zajema, mora seveda opravljati tudi Slovencu ta posel. No, v imenu božjem, dasi tisti „popravni palec“ samo izravnava zamudo, ki jo napravi črkovno kolo v tistem hipcu, ko odtisne črko na papirni trak. Zato bi mu radi rekli „izravnavalni zob“, kolesu pa „izravnavalno“ namesto „popravno“ kolo.
Tako je tudi s „črpalnim palcem“, ki prav nič ne „črpa“ ali zajema, ampak potiska navzdol „črpalni“ vzvod in obenem „črpalno kljukico“. Mi bi ga imenovali „potiskalni“ ali „pomikaini zob“ in prav tako „po-mikalni vzvod“ in „pomikalo“ namesto „črpalna kljukica“. „Tiskovni palec“ (recimo dosledno „tiskalni zob“) pa dviga „tiskalni vzvod“, torej morda celo bolje „dvigalni zob“. Kakšni so ti nemški „palci“, nam jasno pove stavek na 15. strani, 3. vrsta od zgoraj. „Tokovni (tiskovna napaka, prav: tiskovni) palec d na koncu tiskovne osi .mora biti oster“. Nemci imajo ostre palce, Slovenci imamo pa ostre nohte in zobe (čeprav ne vsi)!
Ali to vse bi še šlo, ampak pride še lepše. „Druckrolle“ sta prevedla v „tiskovni škripec“! Verjamemo, da je prevajalec s takim avtorjem „v škripcih“. Ta „škripec“ je majhen valjar, po katerem teče papirni trak, prav tak valjarček, kakor ga vidimo sedaj po ljubljanskih cestah — si parva licet componere magnis. Pa vendar še nismo čitali, da bi popravljali in utrjevali ceste s „škripcem“.
(Konec prihodnjič.)
Gospodarski in stanovski del.
Nekaj misli o snujočem se podpornem društvu ali bolniški blagajni.
Mislim, da govorim v imenu vseh poštarjev, ako že vnaprej izrečem „Zvezi“ zahvalo za korak, ki je bil storjen na seji dne 20. maja 1921 s sklepom, da naj se takoj ustanovi podporno društvo, ki bi nudilo članom „Zveze“ pomoč v bolezni, smrti i. t. d. Odveč bi bilo vsako utemeljevanje, da je to skrajna potreba, zakaj
dokazi se nam nudijo dan za dnem, in še kako žalostni. To bi bila sicer socijalna dolžnost države, ki pa tega ne zmore. Če zares ne zmore? Odvzela ji bo tedaj naša „Zveza“ to dolžnost in si jo oprtala na rame.
Ta naš korak bo velikega pomena. Posnemale nas bodo vse organizacije po naši kraljevini.
Dolžnost poverjeništva za socijalno skrbstvo, ministrstva za socijalno politiko in poštnega ministrstva, kakor tudi celokupne vlade, pa bo, našo organizacijo v njenem stremljenju podpirati in ji dati pomoči.
Kakšno naj bo to podporno društvo ali bolniška blagajna in kako naj nam vlada pri tem pomaga?
Snujoče se podporno društvo ali bolniško blagajno si predstavljam približno na slični podlagi, kakor so okrajne bolniške blagajne. Seveda mislim pri tem res samo na podlago, zakaj okrajne bolniške blagajne so pomanjkljive. Ne odgovarjajo temu, kar si želimo mi. Okrajne bolniške blagajne so na napačni poti. Mi ne maramo in ne potrebujemo zavoda za zbiranje kapitala. Potrebujemo društvo, ki bo živelo zares z enim samim smotrom — pomagati!
Magistratni nameščenci v Ljubljani imajo tudi bolniško blagajno. Ta blagajna je bolje organizirana in jo bomo tudi v marsičem posnemali.
Glavna težkoča pri nas bi bila ordinacija, kontrola in oskrbovanje bolnikov na deželi. A tudi to je izvedljivo.
Odločiti bi se morali tudi za to, ali pride v poštev samo poštar ali tudi njegova družina. Jaz bi bil za zadnje, vsaj kar se zdravniške pomoči tiče. Zato pa bi morali biti prispevki za družine nekoliko drugačni. V večjih mestih bi to bilo lahko in brez večjih stroškov izvedljivo, ker bi se tam osnovali lastni ambulatoriji, kar bi bilo precej ceneje. V manjših krajih bi se pač morale sklepati pogodbe z okrajnimi zdravniki.
In te stroške — kdo jih bo kril? Mi sami,, ako nam nihče drugi ne pomaga! Sicer pa se bomo obrnili na poverjeništvo za socijalno skrbstvo, ministrstvo za socijalno politiko, za zdravstvo in poštno ministrstvo, ter prosili za pomoč, pri čemer nas bo gotovo podpiralo naše ravnateljstvo. Prositi bo treba za brezplačne lokale za pisarne in ambulatorije v Ljubljani, Celju in Mariboru, za uradniške moči, denarno subvencijo i. t. d. Vse to se bo doseglo, kajti mi smo prometno osobje kakor železničarji, ki že vse to imajo. Naše ambulance itak nimajo ničesar v tem oziru, dasi so svoj čas imele poleg raznih higijeničnih naprav tudi še druge ugodnosti, kar je državo-tudi veljalo denar. No, in zavarovanje naših provizornih slug, selskih pismonoš i. t. d. pri lastni blagajni bi tudi nekaj pomenilo, kar bo poštno ministrstvo gotovo upoštevalo, ker bo na vsak način ceneje kot pri okrajnih bolniških blagajnah. Res bomo imeli mesečno nekaj plačil zopet več, a to bo v primeri s tem, kar bomo dobili od društva takrat, ko bomo v stiski in potrebi, prav malo.
Za danes nekoliko mojih misli, ker sem s tem le hotel načeti to vprašanje in izzvati polemiko. Prihodnjič zopet! Sicer pa pričakujem boljših nasvetov, ki jih bo izvoljeni odsek res že lahko uvaževal.	— r.
Organizatorično gibanje.
Zapisnik
seje širšega odbora „Zveze poštnih organizacij v Ljubljani“, od 20. maja 1921.
Dnevni red:
1.	) Konstituiranje širšega in ožjega odbora.
2.	) Reorganizacija „Društva jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru“.
3.	) Došli dopisi.
4.	) Volitev odseka za pomoč v bolezni in smrti.
5.	) Volitev veseličnega odseka,
6.	) Nakup omare za pisarno.
7.	) Poročilo gospodarskega odseka.
8.	) Slučajnosti.
Predsednik ugotovi sklepčnost in otvori sejo ob 8. uri 15. min. Delegatje društva poštnih uradnikov in uradnic manjkajo vsi.
Tajnik prečita zapisnik zadnje seje od 25. oziroma 29. marca, ki se odobri.
Predsednik poroča v kratkih besedah, da je toliko zaželjena pragmatizacija končno vendar v ministrskem svetu sprejeta in podpisana. Regulacija oziroma izenačenje plač za poštni resort je po došlih poročilih tudi že v ministrskem svetu sprejeto.
Ker se je ugotovila odsotnost vseh delegatov „Društva poštnih uradnikov in uradnic“ je bilo na predsednika stavljeno vprašanje, če mu je znan vzrok odsotnosti zastopnikov omenjenega društva. Predsednik odgovori, da „Zveza" od tega društva ni prejela oficijelnega obvestila, da se ne bo udeleževalo sej po svojih zastopnikih, temveč so mu samo nekateri njegovi člani neoficijelno izjavili, da se sej ne bodo udeleževali, ker je bil na zadnjem občnem zboru odklonjen njih predlog, da naj bo odbor „Zveze“ sestavljen po proporčnem sistemu.
Sprejme se predlog, da se društvo povabi, da v 14 dneh poda oficijelno izjavo, če je res sklenilo, da se ne udeleži več sej „Zveze“, in da tudi navede vzroke za ta sklep. Obenem naj se društvo opozorj, da bo „Zveza“, če je bilo to v resnici sklenjeno, in če društvo pri teir. sklepu še naprej vztraja, sklicala izredni občni zbor z dnevnim redom: Izpremenitev § 7 pravil „Zveze“ („Kdaj preneha članstvo“). V ta paragraf naj se vstavi sledeče določilo: Društvo, ki se brez pravega vzroka ne udeleži 3 zaporednih sej širšega odbora „Zveze“, preneha biti član „Zveze“.
Ad 1.) Za I. podpredsednika je bil začasno izvoljen tovariš Franc Jereb, poštni oficijal; za II. podpredsednika pa 'tovariš Vekoslav Bavdek, p. uradni sluga; za blagajnice tovarišica Pavla Ciuha, poštna adjunktinja in za njenega namestnika tovariš Karel Kumar, višji poštni oficijal.
V ožji odbor so bili poleg predsednika, tajnika in blagajnika izvoljeni še: višji p. komisar Miroslav Matjašič, rač. revident Ivan Korun, poduradnik Martin Gruden In p. uradni sluga Vekoslav Bavdek.
Ad 2.) V principu se sklene, da se v Mariboru osnuje krajevni odsek „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“ Maribor. Ta odsek bi imel v glavnem le gospodarski smoter; zastopal bi pa v imenu „Zveze“ seveda tudi stanovske koristi. Deloval bi brez lastnih pravil po posebnem pravilniku. — O tem naj se društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru obvesti in naj „Zvezi“ poroča o načrtu, ki si ga naj po teh podatkih osnuje.
Ad 3.) Došle vloge se prebero in rešijo. Odkloni se prošnja nekega tovariša za podporo, ker „Zveza“ še nima podpornega sklada, ki se pa na željo članov prav kmalu ustanovi.
Ad 4.) V odbor za pripravo pravil podpornega odseka za pomoč v bolezni, ob porodu in smrti, ki naj bi se v najkrajšem času ustanovil, so bili izvoljeni: Višji poštni komisar Anton Vesenjak, višji poštni kontrolor Matija Rothi, ček. kontrolor Josip Potokar, višji poštni oficijali Josip Otoničar, Ivan Cof In Franc Pirc, poštno rač. revident Franc Jurman, ček. kontrolor Rudolf Rozman, poduradnik Karol Apih in sluga Josip Mokorel.
Temu odseku se naroči, da zbere potrebni materijal, sestavi pravila in jih predloži „Zvezi“.
Ad 2.) Ta točka se do prihodnje seje stavi z dnevnega reda.
Ad 6.) Nakup omare za pisarno se dovoli.
Ad 7.) Predsednik poroča o nakupu dveh krojaških strojev, likalnika, dveh miz, čevljarskega stroja, novih kopit raznih garnitur in drugega orodja za delavnico.
Seja se zaključi ob 22. uri 30 minut.
Tajništvo.
Razne vesti.
Zahvala. Podpisani se najsrčneje zahvaljujem „Osrednjemu društvu poštnih -poduradnikov“ za naklonjeno mi podporo, obenem pa poživljena vse one tovariše, .ki še niso organizirani, da takoj pristopijo. Društvo je v veliko korist za vsakogar. — Bogomir Gmajnar, upokojeni poštni poduradnik.
Članske izkaznice je razposlala „Zveza“ vsem včlanjenim organizacijam za vse njihove člane. Izkaznice so veljavne le do konca .leta 1921 ter se bodo v januarju prihodnjega leta zamenjale z novimi. — Izkaznica je legitimacija, s katero se bodo člani izkazovali vselej, ko bodo zahtevali kake ugodnosti po § 3 pravil „Zveze“. —■ Pri vseh dopisih in prošnjah na „Zvezo“ se mora vedno navesti številka izkaznice. Dopisi in prošnje brez te številke se ne bodo upoštevale.	Predsedstvo.
Osrednje društvo poštnih poduradnikov je imelo dne 7. maja 1921 izredni občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Ta občni zbor je bil sklican zato, ker se je priglasilo za vstop v društvo lepo število tovarišev, ki so že dopolnili 45. leto, kar po društvenih pravilih ni dopuščeno. Občni zbor je soglasno sklenil, da naj se do 31. decembra 1921 sprejemajo vsi tovariši neglede na starost, aktivni kakor tudi upokojeni, in sicer pod istimi pogoji kakor pri ustanovitvi društva, to je vsak novi član plača 20 kron vpisnine in 8 kron mesečnega prispevka. Vodstvo je razposlalo vsem zunanjim tovarišem okrožnico, v kateri jih pozivlje, naj se vsakdo kar najhitreje organizira. Društvo dela neumorno za posameznike in za skupnost, goji med svojimi člani patrijotično mišljenje, varuje in pospešuje stanovske koristi v gospodarskem in društvenem oziru, povzdiguje stanovsko zavest, skrbi za splošno in strokovno izobrazbo svojih članov in goji med njimi družabnost. Tovariši! Pristopite takoj k društvu in agitirajte med svojimi tovariši! Cim večja in močnejše, organizacija tem večji uspehi.
Nova stanovanjska naredba. Časopisi so prinesli vest o novi stanovanjski naredbi, zdaj pa je o njej zopet vse tiho. Kolikor se je dalo posneti iz listov, bi bila ta naredba pravo strašilo, polno nesoglasij. Posebno se pa nam dopade točka, po kateri bi plačevali „nižji ljudje“ manj ko drugi. Mi bi torej živeli od milosti hišnih posestnikov, ki bi nam vsak trenutek lahko očitali naše beraštvo. Metali bi nas na cesto in sprejemali samo ljudi s prav visokimi dohodki. Ker imamo zdrave možgane, bi morali tako postopanje hišnih posestnikov odobravati. Zakaj bi nekateri dobivali manjšo najemnino ko drugi?
Ne vemo, odkod prihajajo tako' žalostni nasveti na vlado. Morda celo iz Ljubljane. Ljudje pravijo namreč, da „Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani“ pri vladi vse doseže kar hoče. Videti je, da bomo plačevali vedno višjo najemnino, vse^do tistega časa, ko ne bo več kože na našem životu. Živeli bomo za hišnega gospodarja. S tistimi borimi dinarji, za katere smo se borili pred izenačenjem, pričnemo hišnim gospodarjem hiše popravljati in preurejevati. Dobro stran bo to tudi imelo. Nas vsaj ne bodo več gledali tako po strani.
Enkrat bo pa temu le treba napraviti konec.
Izredni občni zbor „Društva jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru“ bo v nedeljo dne 12. junija ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma. Ker se bo na tem občnem zboru sklepalo glede nameravane likvidacije društva, se vabijo vsi člani, da se ga polnoštevilno udeleže.	Odbor.
Zborovanje vseh pokrajinskih organizacij v Zagrebu ! — Dne 13. junija 1.1. bo v Zagrebu konferenca delegatov vseh pokrajinskih organizacij naše kraljevine s sledečim dnevnim redom:
1.	Razgovor o položaju poštnega osobja, po ize-načenju|plač in dogovor o našem bodočem skupnem delu.
2.	Razgovor o bodoči službeni pragmatiki.
3.	Obnova oziroma preosnova funkcioniranja našega centralnega saveza v Beogradu.
Konferenca bo zelo važna, zato je potrebno,^ da se je udeleže delegati ^seh kategorij.
„Bos. Herc. Poštar“ Naše glasilo je dobilo zopet novega tovariša pod gorenjim naslovom, ki bo glasilo organizacije poštnih nameščencev v Bosni in Hercegovini. Pozdravljamo prav prisrčno novega sobojevnika za našo skupno stvar. Prav posebno nas pa veseli, da se je sarajevska organizacija, ki je bila v razsulu, zopet upo-stavila. Treba je še reorganizirati centralni savez v Beogradu, tako da bodo vse pokrajinske organizacije v stiku, ker bodo mogle šele tedaj tudi enotno in uspešno nastopati.
Pozor! — Vsem onim naročnikom lista, ki imajo zaostanek na naročnini za prvo polletje, smo priložili danes položnice z napisom zneska, ki ga dolgujejo. Prosimo, da to upoštevate in zneske takoj vplačate. Upravništvo.
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana.
Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani.
Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
snoooononoooonnooonoDOHDB
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
Trgovina usnja
Anton Kunstek
Ljubljana, Kopitarjeva ulica štev. V
priporoča svoje veliko zalogo usnja v vsaki množini.
(51)	Cene solidne in nizke.
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a

Modna in športna trgovina za damo in gospodo
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte. (45)
Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, ...... perila, kravat in drugega. ...
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj so obrne edino le na tvrdko
TONE MALGAJ
31	pleskar in ličar
Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 6
Trgovina O. BERMflTOVIČ
priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke UUBUHNH, MESTNI TRG ŠT. 5—6.	P<)
cn< o
CD (Q
0) o
CD TJ
0) O

SEMENA
na debelo in drobno za polje in vrt priporoča
Sever &Komp.
LJUBLJANA <6
Pišite po cenovnik!
V zalogi imamo vedno
pravi ianeni fimež.
1. JAX & SIN, LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 15
priporoCa svojo bogato zalogo
ŠIMH1H STROJEV
[15)
za rodbino in obrt
Stroji za pletenje Pisalni stroji ,fldler‘ Vozna kolesa
Styria	Dürkopp
Orožno kolo (Waffenrad)
Ceniki zastonj in franko.
Priporoča se trgovina z mešanim blagom
FRIDERIK ŠERBEC
LJUBLJANA STARI TRG ŠTEV. 4.
Trpci! MH! POZOR!
Cigaretni papir, stročnice, Oleschau papirčke z vodotiskom, pisalni papir, rokavice, sukane, bombaž, kremo, ličilo, konjske ščetke, vezalke, sesalke, plavila ter vsako vrsto galanterijskega in manufak-nega blaga kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri (35)	tvrdki
Proslav Certalič, Ljubljana,
Sv. Petra cesta št. 33
H
ÜB
R. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10 Veletrgovina z manufakturnim blagom, pleteninami in perilom
Priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega suknenega, volnenega, svilenega in pe-rilnega blaga. — Dalje različne trikotaže, nogavice, pe-(22)	rila za dame in
gospode itd.
Cene primerne 1	Solidna postrežba 1
•i
■
1
I
<u --n <u g
IT
O)
. —<
'C*
3
H
Trgovcem v Jugoslaviji!
Galanterija — Pletenine
(47)
tUD
C3
Sl
> •<
.11
n
C3 c Tü
C0
OJ
g s
I S-
c ’Ö
s ^

5 3-H
g a -ir N O.
ISp
III s
f
a>
OJ I. <ü
c c Jd
v s •- e
2 s
>>
Velika ««nsij!«	različne pneumatike tudi za otročje
zaloga ŠUImIII UMiltlUlwÖ vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjel-u, Ljubljana, Stari trg 28 Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, siyalni stroji itd. v popravo. (48)
Mehanična delavnica Karlovška cesta št. 4.
J. FON, Stari trg 6, Ljubljana
trgovina mešanega in delikatesnega blaga priporoča cenjenim odjemalcem kavo, riž, olje, čaj, likerje itd. ;
po r.ajnižjih dnevnih cenah.	(50)
K«eM!wwwwwwwg»awEa88BiWBai>wagBBgaBi»«BwnB!Haw»i»»«n
i i    ■■■■■i—oHwi—n
M. Mn
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarneWal-ter Marting. — Autoga-raže in autodeiavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod
....... ' -n------ vodstvom inženirja v
centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kra» e, za kar jena razpolago lOtovor. automobilov
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta štev. 2.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.
[40]
■BlliiiäiäääiäüHäsffiäiiHäHfiauääHääBliaiiBBBH

=n
m
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD
F. 2. Z O. Z.
Marijin trg štev. 8.	Y LJUBLJANI.	Wolfova ulica štev. 1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLJNJI LENDAVI.
Poštni čekovni račun štev. 11.323. Telefon štev. 54.	Brzojavni naslov: Jugoslovanskikredit, Ljubljana.
SPREJEMA hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
Hranilne vloge se izplačujejo	i®* £L 1l °l “n®	Hranilne vloge z odpovednim ro-
brez odpovedi		kom se obrestujejo po dogovoru.
m-.
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.	(49)
Denarni promet v lanskem letu: 128,000.000 K. — Jamstvena glavnica 2 in pol milijona K.
Najmodernejše oSMe, površnike za gospode, kostume, pomladne toalete za dame.
Obračanje objeli, moderniziranje kostumou n osmih dneh. Lastna zaloga najfinejšega blaga in žimic (Rosshaar) za obleke. Ifradništmi obleke na obroke!	Cene delu za moške, obleke 600 H, ženske kostume 6S0 K.
S. Potočnih, Šelenbnrgova ulico 611, Ljubljano.
(39)
Iz Havre v Ameriko samo 6 dni
Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Rntwerpen v Newyork, — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino koncesijonirana potovalna pisama ==
(21)
Ivan Kraker
v Ljubljani
Gosposvetska (Marije Terezije) cesta 131 (Kolizej)
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure,
....budiljke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri tvrdki	(43)
IVAN PAKIŽ v Ljubljani, Stari trg štev. 20.
3DE
TOVARNA
JOS. REICH
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenbnrgova ulica štev. 4.
Barva
vsakovrstno blago.
Kemično čisti
obleke.
Svetlolika
ovratnike zapestnice in srajce.
PODRUŽNICE:
MARIBOR
Gosposka ulica štev. 38.
NOVO MESTO
Glavni trg.
KOČEVJE
Št. 39.	(42)
BattBmBUBBBmummamBanmMMmammmmmuM
odni salon Stuchly Maske
Židosska ul. 3 LJUIJSNS Dvorski trg l
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih kiobukov, čepic in slamnikov za dame in deklice
Popravila točno in ceno Žalni klobuki vedno v zalogi
(13)
I
„PFAFF“ šivalne stroje	(4i)
„PÜCH“ vozna kolesa Pnevmatiko in drugo
priporoča
IGN. VOK, Ljukpa, Mm ulica 7.
S»
ANT. OBRNEM
UUBIJAN.
I1
Vse potrebščine za šivilje in krojače dobite najceneje in dobro pri
T. EGER-ju
(36)
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2.
Tukaj se ne preceni! Prijazna in točna postrežba!