_ Sped. in abbon. post. - 111 Grup po Poštnina plačana v gotovini atoliski Uredništvo in uprava: Polletna naročnina Lir 800 I Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Letna naročnina Lir 1.500 Poduredništvo : Letna inozemstvo . Lir 2.500 Trst, Vicolo deUe Rose štev. 7 Poštno ček. račun: šte v. 24/12410 Leto IX. - Štev. 32 Gorica - četrtek 8. avgusta 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Tudi kmetje bodo dobivali pokojnino Pri kmetu je bilo vedno najtežje vprašanje, kako dobiti denar. Hrane njemu navadno ne manjka, denarju pa skoro vedno. Posebno ko pride v leta in ne more več delati kot v mladosti, je kmet večkrat družini v napoto. Do sedaj so po starem avstrijskem zakonu reševali vprašanje krnela - starca tako, da Je posestvo prepustil sinu, sam se pa Umaknil v kot ter si izgovoril primerno oskrbo, oziroma preužitek do sni rti. Ta način reševanja preskrbe kmeta v starosti je imel vedno velike hibe. Naši pisatelji, posebno Kersnik, so nam nekaj takih prime-rov orisali v svojih povestih. Vsekakor je bila to zelo bridka usoda. Zato je gotovo marsikomu vstajala želja, da bi tudi kmet mogel imeti zagotovljeno preskrbo na stara leta s penzijo, kakor jo imajo delavci in drugi stanovi tako, da bi mu ne bilo treba garati in se ubijati, ko so mu nioči že opešale, ali pa živeti izključno na ramah družine. To je kila želja in tudi cilj napredne krščanske sociologije. Ne samo dela-v ec in uradnik, tudi kmet ima pravico, da mu družba zagotovi nemoteno preskrbo na stara leta, ko opešajo njegove telesne moči. V tem se krščanski socialni program bistveno razlikuje ud socialističnega, oziroma komunističnega. Po Marksu namreč ni prav, da je kmet lastnik zemlje, temveč mora vsa lastnina preiti v skupno last (kolektivno last). Zato tucli kmet-lastnik ne sme pričakovali nobene pomoči od družbe, družba (to je država) pomaga samo delavcu in kmetu le, če se odpove lastnini ter postane delavec na državnem ali kolektivnem posestvu. V sled tega vidi-uio, kako komunistični režimi prav nič ne skrbijo za kmeta. Kmetu sa-nio nalagajo davke in zahtevajo od njega vsakovrstne druge dajatve v Prid družbi, dajo pa mu ne nič. O kakem socialnem zavarovanju v Prid kmetu ni tam niti duha niti sluha. Nasprotno, vse je luko urejeno, da kmeta čimprej stisnejo in niu vzamejo zemljo ter ga napravijo proletarca-nemaniča. Ne tako krščanska sociologija. Ta vidi v kmetu sestavni del družbe, kateremu je zato treba prav tako priskočiti na pomoč kot delavcu in Uradniku s primerno socialno zakonodajo. Tudi krščanska demokracija v Italiji si je v skladu s krščanskim socialnim naukom zastavila za cilj, da hoče kmetu priti na pomoč ter mu zagotoviti vse prednosti socialnega zavarovanja za primer bolezni in starosti. Zato smo videli najprej, da so l. 1954 izglasovali zakon o zavarovanju kmeta za slučaj bolezni (Vzajemne kmetiške blagajne). Letos so napravili korak naprej. Predsednik zveze direktnih obdelovalcev zemlje Bonomi je v parlamentu stavil zakon o starostnih pokojninah vsem kmetom, spolovinarjem in kolonom. Ta zakonski osnutek je prišel v razpravo pred poslansko zbornico pretekli teden. Zbornica ga je dne 3. avgusta odobrila z velikansko večino 427 glasov proti 16. Glavna določilu tega zakona so: 1. Vsak direktni obdelovalec zemlje, spolovinar in kolon, je dolžan se zavarovati za starostno penzijo. Ko mu daje pravico do penzije, če nioški, od 65. leta starosti, če ženska Pu od 6)0. leta dalje. 2. V slučaju smrti enega zakonca, ki uživa že penzijo, ima pravico do Poko jnine preostali zakonski drug, če lma več kot 60 let in je nezmožen za delo ter nima druge osebne pen-z,je; prav tako otroci družinskega Poglavarja, če se nahajajo v takem Položaju, da bi po njegovi smrti ne mogli več nadaljevati kmetskega dela. 3. Zakon stopi v veljavo takoj, kakor hitro ga bo odobril še senat. To se bo zgodilo prihodnjo jesen. Tako bo s 1. januarjem 1958 že stopil zakon v veljavo in oni, ki so že dopolnili 65. leto, bodo imeli pravico do penzije. Z vsakim nadaljnjim letom se bo ta pravica raztegnila na nove osebe, ki bodo dopolnile 65. leto starosti. Od leta 1962 naprej pa bodo imele to pravico vse ženske, ki bodo dopolnile 60. leto starosti. , 4. Glede plačevanja zavarovalnih prispevkov so določili tako, da bo polovico plačeval prizadet sam, o-stalo polovico pa država. Tako bo za sedaj plačeval vsak kmetovalec 2500 lir na leto, ostalo polovico do-loži država. Novi zakon o starostnem zavarovanju se tiče okrog 6 milijonov državljanov. Od prihodnjega 1. januarja 1958 bo kakih 400 tisoč starih kmetiških delavcev, moških in ženskih, takoj začelo dobivati penzijo. V ta namen predvidevajo za prva leta strošek približno 320 milijard na leto, pozneje pa še več. Polovico tega bodo plačevali kmetje v obliki zavarovalnih prispevkov, ostalo polovico bo plačevala država. Ker je malokatera kmetiška družina, kjer bi ne imeli koga starega 65 let, bodo škoro vse družine deležne ugodnosti novega zakona. Tako se torej zapadhi svet s socialnimi reformami približuje socialni pravičnosti veliko bolj kakor socialkomunistični. Saj tam pravzaprav socialne pravičnosti ni, kajti tam poznajo pravičnost le za partijce. * Takoj potem, ko so odobrili novi zakon o starostnem zavarovanju kmetov, so v parlamentu začeli z novo razpravo o kmetiških pogodbah. Toda takoj so uvideli, da bo razprava zahtevala še veliko časa, zato so se stranke zedinile, da za sedaj prekinejo s tem razpravljanjem ter gredo rajši na poletne počitnice. Z razpravo bodo nadaljevali jeseni, to se pravi v drugi polovici septembra, ko se znova odpre parlament. Nova slovenska banka v Trstu SREČANJE V ROMUNIJI Nepričakovano je konec prejšnjega tedna v svetovno javnost treščila vest o tajnem in nenadnem sestanku med jugoslovanskim predsednikom Titom in tajnikom sovjetske komunistične partije Hruščevom v neznanem kraju v Romuniji. Prvo sporočilo o tem je dal moskovski radio. V radijski objavi je med drugim rečeno, da so na sestanku obravnavali o konkretnih oblikah sodelovanja med obema partijama z izmenjavo delegacij in informacij. Dalje so razpravljali o potrebi razvoja medsebojnih odnosov in odstranitve vseh ovir, ki bi ta razvoj motile. Posebno važnost pripisujejo opazovalci poudarku, ki so ga v uradnem poročilu dali enotnosti »socialističnega tabora«. Slednjič so državniki potrdili osnove, ki jih vsebujeta beograjska in moskovska deklaracija iz 1. 1955 in 1956., o nevmešava-nju, enakopravnosti in neodvisnosti. Sestanka so se poleg Tita in Hru-ščeva udeležili še Kardelj, Ranko-vič in Vlahovič z jugoslovanske ter Mikojan, Kuusinen in Ponomarev s sovjetske strani. Značilna je odsotnost maršala Bulganina, o katerem menijo, da se njegova zvezda bliža zatonu. Do tu uradno poročilo. Kakšne praktične posledice pa bo imel la sestanek? Politični opazovalci poudarjajo najprej, da si je Hruščev hotel pridobiti Tita za utrditev lastnega položaja tako v notranjosti Sovjetske zveze kakor tudi v odnosih s komunističnimi podložnicami. Poleg tega pomeni sestanek zopetno normalizacijo med Sovjeti in Jugoslavijo. To priznava tudi beograjska »Borba«, ko piše, da je to srečanje nujna posledica odstranitve Molotova in tovarišev. Istočasno naj bi razgovori služili tudi k utrditvi miru v svetu. Pri zahodnih komentatorjih vzbuja posebno pozornost izjava o potrebi enotnosti mednarodnega delavskega razreda, 1. j. svetovnega komunizma. V tem vidijo morebiten znak postopne Titove oddaljitve od politike enake razdalje med Vzhodom in Zahodom ter počasno vključitev Jugoslavije v komunistični tabor. Hruščev naj bi pa v zameno odobril jugoslovansko »pot v socializem«. Po istih glasovih naj bi Tito odslej prevzel vodilno vlogo v politiki komunističnega sveta, zlasti na Balkanu. Vendar ni mogoče še zatrdno vedeti, kakšna pota bo ubrala Titova politika. Vse je le stvar ugibanj. Francoski »Le Monde« n. pr. zatrjuje, da bo verjetno Tito še vedno ohranil nevtralni položaj, čeravno bo vzpostavil stalnejše stike s Sovjeti. Jasno je, da se Jugoslaviji tudi gospodarsko ne izplača prelom dosedanjih dobrih stikov z Zahodom, ki ji prinašajo znatne ekonomske koristi. Poznavalci komunističnih razmer tudi pripominjajo, da v sedanjem trenutku Sovjeti potrebujejo Jugoslavijo in ne obratno. Hruščev pa mora biti spet kar previden v odobravanju titoizma, da ne zapelje na pot narodnega komunizma drugih sovjetskih podložnic, kar bi pomenilo določeno nevarnost za Sovjete. Po nekaterih vesteh naj bi sestanek Tilo-Hruščev pripomogel do rehabilitacije Imre Nagy-ja, ki je priprt nekje v Romuniji. To bi bil nedvomno sovjetski poklon Titu, saj se mu je Moskva ob lanski madžarski vstaji hudo zamerila, ko je Nagy-ja Jugoslovanom ugrabila in ga nato samovoljno konfinirala. V sovjetskih visokih sferah je medtem vidno vzrasel pomen ministrskega podpredsednika Mikojana, ki se je proslavil zlasti na 20. kongresu sovjetske partije z napadom na Stalina. Mikojan, ki je znan kot strokovnjak za gospodarska vprašanja, se bo po sedanjih napovedih politično dvignil še višje. Ni izključeno, da ne bo morda nasledil Bulganina v položaju vladnega predsednika. Med obiskom v Vzhodni Nemčiji namreč ne bo Hruščeva spremljal Bulganin, temveč Mikojan. Dogodki bodo pokazali, kako se bo obrnilo. Kriza v tržaškem občinskem svetu Tržaški občinski svet boleha na kronični krizi. To pa zato, ker nima nobena stranka absolutne večine. Najmočnejša stranka, demokristjani, ima od šestdesetih le dvajset svetovalcev. Po zadnjih volitvah so se demokristjani sprli z drugimi demokratičnimi strankami. Tako u-pravljajo občino saini s pomočjo glasov, ki jih jim da desnica, ali pa, ker se ostale stranke zdržijo glasovanja, da ne spravijo občinske uprave v krizo. Nekoč so bili tržaški Slovenci gospodarsko dobro organizirani. Imeli so svoje zadruge, različne gospodarske ustanove in tudi svoj kreditni zavod. Fašizem je vse to uničil. Po vojni so tržaški Slovenci ponovno zahtevali od vojaške uprave, naj si: uničene gospodarske ustanove spet vzpostavijo. Zadeli so na gluha ušesa. Ko je prišlo do prvega poizkusa slovenskega bančnega podjetja, so zavezniki trdo nastopili. Že takrat je bilo jasno, da imajo namen, mesto zapustiti in ga vrniti Italiji. Tega niso nikoli prikrivali. Položaj se je spremenil, ko so sklepali v Londonu znani sporazum in manjšinski statut. Takrat je prišlo do dogovora, da se ustanovi v Trstu tudi slovenski bančni zavod. Dolgo časa ni prišlo do te ustanovitve. Sedaj pa se zdi, da so glavne ovire premagane. Demokratični Slovenci bi seveda želeli, da bi bil tak zavod zadeva vseli Slovencev, ne pa v rokah kake progresi\ne demokracije. Toda to je v teh razmerah neizvedljivo, ker mora za tako podjetje nekdo dali potrebnih finančnih sredstev. Italijanska vlada da samo dovoljenje, ne da pa denarja in ne da odškodnine za uničene denarne zavode. Zato je v tem položaju možna samo taka rešitev, ki se predvideva. Tržaški dnevnik »Piceolo« se seveda zaradi novega denarnega zavoda močno razburja. Trdi. da je v Trstu takih ustanov že itak preveč. Boji se, da novi zavod ne bo hotel Težave so nastale, ko je bilo treba odobriti občinski proračun. Tu je prišlo do ostre kritike celo od de-mokrščanske strani. Prof. Romano, ki je bil še lani provincialni tajnik demokristjanov, ni mogel preboleti, da ga je sedanji župan pri zadnjem strankinem kongresu pustil na cedilu, in je predlagal večjo kontrolo nad izdatki občine, češ da se nekatere postavke odtegujejo nadzorstvu občinskega sveta. Še bolj kočljivo je dejstvo, da mora za proračun glasovati večina svetovalcev, to je vsaj 31. Občinski odbor je upal na podporo neofašističnih tnisovcev. Ti bi bili tudi pripravljeni glasovati za proračun. Toda vodja demokrščan-skih svetovalcev je pred glasovanjem preveč jasno povedal, da ne želijo imeti demokristjani z nedemokratičnimi svetovalci nič skupnega. Zato se misovci glasovanja sploh niso udeležili. Tako je za proračun glasovalo le 22 svetovalcev. To se je zgodilo 2. avgusta. Nekateri so mnenja, da bi morali zdaj občinski odborniki odstopiti, nakar bi prišel na občino komisar, ki bi odobril proračun in poskrbel, (la bi prišlo do novih volitev. Toda že se zdi, da je tudi opozicionalnim strankam žal, da je prišlo do krize. Verjetno bodo skušali priti do kakega kompromisa. Ta ne bo lahek. Ni \naiureč dovolj, da se ta ali oni glasovanja zdrži. Potrebno je, da za proračun vsaj 31 svetovalcev glasuje. Slovenski svetovalci seveda ne morejo glasovati za proračun. Občinski odbor namreč upravlja občino tako, kakor bi v mestu in okolici sploh ne bilo slovenskega prebivalstva . Pa zadnjih poročilih smo izvedeli, da se je v torek 6. avgusta ponovno sestal tržaški občinski svet. Navzoči odborniki so podali v roke župana ostavko, ter ga prosili, naj sprejme ostavko tudi ostalih odbornikov Pecorarija in Harabaglia. Pozvali so župana, naj čimprej skliče občinski svet kot predpisuje zakon. Tako je tržaški občinski svet znova zašel v hudo krizo, ki se morda ne bo rešila drugače, kakor s ponovnimi volitvami. stopiti v italijanski bančni kartel ter da bo z italijanskimi bankami konkuriral. Boji se tudi, da se bodo pri novem zavodu rodila nova denarna sredstva za politično propagando. Ti strahovi pa so odveč. Za politično propagando bi se našla sredstva tudi na drug način, kakor se je to doslej dogajalo. Kar v resnici boli ljudi takega kova, kot je tržaški »Piceolo«, je to, da bo pri novi banki dobil zaposlitev kak Slovenec, da boš lahko v novi banki tudi slovensko govoril, da je to začetek gospodarske avtonomije tržaških Slovencev. Zato je treba novi dogodek v gospodarskem življenju Slovencev pozdraviti. Ljubezen ali e Človek je že po naravi egoist. Mi vsi iščemo svoje ugodje, svojo korist, zato svojega bližnjega sodimo v tej luči: »Koliko koristi bom imel od njega?« Čim več dobička, tem bolj ga ljubimo, toliko pa ga sovražimo, kolikor nam po našem škoduje ali dobiček preprečil je. Tako gledan svet ni prav nič zanimiv, ker nimamo več oseb. ampak številke, mišice, ki zame delajo, živali, ki morajo hiti zdrave in močne, da lahko zame delajo. Iz tega koristo-lovskega vidika je zraste! kapitalizem, ki ga krščanstvo z vsemi močmi odklanja. Zaradi tega mišljenja imamo razdelitev delavcev po njihovi storilnosti, ne po njihovih potrebah. Delavec je toliko plačan, kolikor dela naredi: če ne more več delati, ga odslovijo, mu dajo pokojnino', kolikor je predpisano, morda tudi zlato kolajno v spomin, da se je toliko let udejstvoval pri podjetju, a njegova vrednost pred ravnateljem in ’ gospodarji je padla na ničlo: je samo še za staro šaro. Ravno tako z bolnikom. Ta človek ni trpeči Kristus na križu postelje ali ležišča na kolescih, ampak samo nepotreben in škodljiv element človeške družbe. Čim prej se ga iznebimo, tem bol ja je. Cim prej ga zapremo v bolnišnico, če plača »kasa«, ali pa mu jezno in škodoželjno stre--žemo z očitkom: »Kdaj bo tega konec?« (namreč njega — bolnika). Zaradi takega prepričanja duhovne stvari nimajo mesta v našem življenju. Je španska vas, ki nikogar ne zanima, če ni celo opij za ljudstvo ali največkrat čisto osebna stvar. Duhovnik nima pri temu kaj iskati, ker vsak lahko opravi vse sam z najvišjim Bitjem. Tudi taka oseba lahko govori o ljubezni do bližnjega v filantropičnem pomenu, dokler oni, ki hi se moral žrtvovati za bližnjega, ni on. Tudi za mir se zanima tak človek, zato da bi v miru užival, kur mu nudi življenje, ne glede na to ali imajo tudi drugi, kar naredi življenje človeka vredno. Demonstrira za svetovni mir, a zvečer, ko se vrača s plesišča, ne da nikomur miru s svojo vespo, ki ropota kakor tank. Upravičeno zahteva, da se odpravijo vsi nedostalki v družbi: ogorčeno ožigosa vsako pohujšanje, a njegova jeza je farizejska. Ko bi sam mogel, bi ravno tako delal kakor tisti bogataši, ki ga pohujšujejo. Njegova jeza izvira iz impotentne zavisti. Koga pravzaprav ta človek ljubi? Prava ljubezen je v tem, da se žrtvuješ za bližnjega. Misijonarji in bolniške sestre, mladeniči, ki postanejo duhovniki, veselo in ponosno darujejo svoje moči in mladost bližnjemu. Samo kdor jih posnema, lahko reče, da ljubi in ve, da njegovo življenje ima cilj, ki je edini človeka vreden. B.R. NAS TEDEN 1/ CERKVI 11. 8. nedelja, 9. pob.: sv. Tiburcij, sv. Suzana, d. m. 12. 8. ponedeljek: sv. Klara, d.: sv. H Harij, m. 13. 8. torek: sv. Janez Berhmans, spoz. 14. 8. sreda: sv. Evzebij, spoz. 15. 8. četrtek: Vnebovzetje Marije Device, zapovedan praznik 16. 8. petek: Joaliim, oče D. Marije: sv. Rok, spoz. 17. 8. sobota: si\ Hijacint, spoz., Julijana, d. m. H* SV. KLARA (f 12. 8. 1253). Zgled sv. Frančiška Asiškega, ki je vse zapustil (n živel spokorno, je zelo vplival na Klaro. sorojakinjo Frančiškovo. Prodala je imetje, razdelila ubogim in se umaknila v samoto. Njej se je pridružilo več bogaboječih deklet. Kakor sveti Frančišek za moške, je ustanovila za ženske red Kla- ris in j. ki je tudi II. red sv. Frančiška; tretjemu redu pa pripadajo v svetu živeči udje. Na željo sv. Frančiška je bila prva voditeljica in predstojnica reda, ki ga je ustanovila. Vodila ga je silno zgledno in sveto polnih dvainštirideset let. Ko je vstopila v zatajeval no življenje, ji je sv. Frančišek odstrigel lase. v znak spo-kornosti. ne ničemurnosti. Ko so divji Saraceni oblegali samostan, se je dula. že zelo bolna, prinesti k obzidju samostana, v rokah pa je držala ciborij s sv. hostijo in molila: »Gospod, ne izroči divjim zverem duše tvojih služabnic.«. Zadonel je glas iz nebes: »Hočem vas vedno varovati.« Saraceni so se spustili v beg. Tako poročilo. Za svetnico je bila proglašena že dve leti po smrti. — Spokorno in molitveno življenje ima pri Bogu veliko moč. IZ SV. EVANGELIJA isti č,ls' ho se je Jezus pri-V. tj bližal Jeruzalemu in je za-gledal mestu, se je zjokal nad njim in rekel: »O da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očrni. Zakaj prišli bodo dnevi nad te, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in le oblegali ter stiskali od vseh strani: in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.« In stopivši v tempelj je začel izganjati tiste, ki so tam prodajali in kupovali; in jim je govoril: y>Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo.k In učil je vsak dan v temp-l ju. * Evangelij nazorno opisuje žalost učlovečenega Boga, ki se zjoče zaradi človeške žalosti in hudobije. Že človeške solze nas po navadi nemalo ganejo. Kaj šele, če joče sam utelešeni Bog! Jezusove solze so o-čiten dokaz, koliko je Bogu na tem, da ga ljudje z dolžno vero sprejmejo in z dolžno ljubeznijo po božje počastijo. Zapomnimo si torej ta velik važen nauk: Boga je treba sprejeti z vso potrebno vero, ljubeznijo in častjo. Čas Njegovega obiska mora biti ljub in drag; nikakor ne sme iti mimo nas! Kdor ošabno prezre, zanemarja in odkloni dobrega Boga, tak bo grozno kaznovan. Spoznajmo Njegovo uro! Božja tira je v neki meri celo naše življenje. Saj hoče biti neprestano ljubljen z naše strani. On hoče bili obiskovan, spoštovan, moljen, ljubljen in češčen na poseben način v cerkvi. A nič manj hoče biti ljubljen in slavljen v življenju. Blagor tistim, ki ga zvesto obiskujejo, ki se radi z Njim pogovarjajo, ki ga radi v sv. obhajilu prejemajo, ki ga radi z molitvijo in pobožnimi besedami tamkaj častijo! Blagor tistim, ki ga ž lepim življenjem in po svojih močeh tudi izven cerkve slavijo!.— Gorje pa ljudem, ki Boga ne marajo! Gorje tistim, ki zavestno Vanj ne verujejo! Gorje tistim, ki odklanjajo Njegovo vabilo, dobroto, ljubezen! Gorje tistim, ki ga sovražijo! Gorje tistim, ki ga preganjajo! Gox-je tistim, ki se o-šabno upirajo Njegovi sv. milosti, besedam, opominom, volji! Gorje vsem onim, ki ga z grehi radovolj-no žalijo! Gorje vsem Njegovim nasprotnikom! — Blagor pa. tisočkrat blagor, vsem tistim, ki ga vdano in zvesto ljubijo! Vsi božji sovražniki bodo strašno kaznovani, vsi Njegovi prijatelji pa obilno nagrajeni. Zato verujemo v Boga, verujemo v Zveličarja, molimo, ljubimo in častimo ga vedno in povsod vse dni do smrti! — Slava Tebi, Gospod! življenja Cer USPEHI OLAJŠAV ZA SV. OBHAJILO Zaradi zadnjih olajšav glede evharističnega posta so tudi v €olniei Woreester v Združenih državah opazili večji dotok vernikov k zakramentom. Najbolj so narasla obhajila pri opoldanski sveti maši, kjer jih je sedaj 15 krat več kot nekdaj. SKRB ZA DRUŽINO Nemški kancler Adenauer je znova poudaril, da mora zvezno ministrstvo za družine nadaljevati s svojim delom: To je potrdil, ko je sprejel voditelje vseh katoliških organizacij, ki *e zanimajo za družinske probleme. NA MADŽARSKEM SO ZACELI Z ARE-TACI JAMI DUHOVŠČINE Madžarska poročevalska agencija »MTI« poroča o odkritju »zelo važne protirevolucionarne skupine med madžarsko duhovščino« v centralnem budimpeštanskem semenišču. Poročilo pravi: »V centralnem semenišču v Budimpešti so že pred lanskim oktobrom začeli z ohsežno akcijo proti ljudski demokraciji. Ta akcija se je, po končani revoluciji, še bolj okrepila. Pripadniki te akcije so izdali vrsto ciklostiliranih obvestil, ki so jih razširjali zlasti v središčih protirevolucionarnih bojev in to tem lažje, ker so bili s proti revolucionar ji v neposrednih stikih. Dobavljali so jim hrano za časa hud im pesta nsk e vstaje in po končanih bojih so mnogim dali zatočišče, zlasti takim, ki so bili pred oblastjo krivi vstaje in zato zasledovani. I)a dejavnost teh pro-tirevolucionarjev ni prenehala, nam priča eiklostilirano obvestilo, ki so ga v mnogih izvodih razdelili po deželi in ki je obsegalo govor, ki ga je imel kardinal Minds-zenty 3. novembra lansko leto ter pastirsko pismo sv. očeta Pija XII., ki na izzi- Za dostojno obleko v cerkvi in zuna] nje Odredbe škofov Beneške cerkvene pokrajine glede dostojnosti obleke in noše v naših cerkvah *) ohranjajo svojo popolno veljavo in tudi potrebo. Dolžni so se jim pokoriti vsi: moški in ženske, odrasli in mali. Naši duhovniki naj uporabljajo v ta namen vsa možna in primerna sredstva: Razločno natisnjene odredbe naj imajo izpostavljene na cerkvenih vratih, nanje naj se sklicujejo zelo pogosto v cerkvenih govorih, v mestih in večjih krajih naj po dostojnih in uglednih osebah poskrbe za nadzorstvo v cerkvah, po dobrih vernikih naj širijo javno prepričanje, da gre hiši Gospodovi sveto spoštovanje, pripravijo naj male letake, ki naj jih nadzorniki izroče takim, ki so potrebni opomina, itd. itd. Ponovno naj poudarjajo potrebo in dolžnost sramežljivosti vedno in povsod, tudi zunaj cerkve. Predočijo naj vernikom, da smo doma in kjerkoli se nahajamo otroci božji, templji Sv. Duha, udje Kristusovi, zato moramo biti vedno in povsod v dober zgled vsem, ki 30 okoji nas. Is Uradnega lista goričke nadškofije, št. 5-6 1957 p) § 417. Obisk škofa Rožmana v Franciji valen in lažniv način govori o madžarskih dogodkih. Eden izmed voditeljev tega protirevolucionarnega centra je bil pater Albert Turcsavy, znan po svojih fašističnih idejah.« Pater Turcsavy, ki je bil leta 1056 tajnik kardinala Mindszentyja. je bil od Kadar-jeve vlade že večkrat obtožen, da je pritihotapil zahodnim agentom kardinalove spomine in odstranil mnogo ljudskih duhovnikov. Obtožen je tudi, da je na kardinalovo povelje izmaknil iz državnega arhiva za verske zadeve, važne dokumente ter jih izročil kardinalu Mindszentvju. Agencija MTI ne navaja števila aretiranih duhovnikov, zaključuje pa svoj komu-nikat z izjavo, da bo skupina protirevolucionarnih duhovnikov v najkrajšem času prišla pred budimpeštansko sodišče. UČINKOVITA POMOČ Belgijska organizacija za pomoč duhovnikom onstran železne zavese je razdelila 100.000 molitvenikov in 130.000 evangelijev. Madžarskim beguncem je ta organizacija razdelila 500.000 kg živil in 1 milijon nemških mark. RAZSTAVA REDOVNIH POKLICEV Pretekli mesec se je vršila v Birminghamu na Angleškem letna razstava, ki nudi podatke o redovnih poklicih. Razstava ima vsako leto velik uspeh in se je udeleži več sto tisoč obiskovalcev. KRŠČANSKO SOCIALNO GIBANJE Škofje Zapadne Nemčije so v skupni izjavi zavrnili trditve nekaterih krogov, češ (Ta so škofje proti krščanskemu socialnemu gibanju. Njihova skupna izjava pravi, da škofje pričakujejo, da bodo katoličani odstranili vse ovire za razvoj krščanskih sindikatov. Po dolgih letih se je tudi slovenskim rojakom v Franciji izpolnila njihova srčna želja, da so za nekaj časa imeli i' svoji sredi prevzvišenega gospoda dr. Gregorija Rožmana. Namen njegovega obiska je bil pred vsem, prinesti duhovno tolažbo in vzpodbudo našim vernikom, spoznati na drugi strani probleme, ki so zvezani s slovenskim življenjem v Franciji ter obenem stopiti v stik s francoskimi in mednarodnimi faktorji, ki imajo opravka z našimi ljudmi. Ti cilji so bili v polni meri doseženi, presegli so celo najbolj optimistična pričakovanja. Kamorkoli je Pr^vz^išeni prišel, je s svojo tehtno in premišljeno besedo, ki je plod dolgoletnega pastirskega delu. globokega notranjega življenja in težkih borb ter trpljenja, takoj ne samo pritegnil poslušalce, marveč že pri prvih besedah vzpostavil z njimi stik, ki jim je dal začutiti, da imajo pred sabo enega največjih slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov, ki je ne samo škof, marveč tudi oče in prijatelj. S kako pazljivostjo so oči in ušesa sledila njegovim nagovorom in kako globok vtis je pustila njegova pastirska vnema, ko je povsod dolge ure sedel v spovednici. Ko so se po sveti maši rojaki razgovar- jali z njim, ko je obiskoval bolnike in kadar je dopuščal čas — obiskal nekatere družine, je izginil strah in so se odprla srca ter razvezali jeziki. Šteiilna pisma naših izseljencev dokazujejo, kako globok vtis je pri vseh pustilo srečanje s Pre-vzvišenim in kako iso mu vsi hvaležni za ' njegov obisk. V Pariz je prišel Prevzvišeni 6. junija, kjer ga je na letališču čakal direktor g. Nace Čretnik, ki je za obisk pripravil vse. bil spremljevalec, kadar treba tolmač, fotograf in šofer. V soboto 8. junija je bil Prevzvišeni slovesno sprejet na pariškem magistratu. Podpredsednik pariške občine, gospod Ro-ger Rigam!, ga je v odsotnosti župana sprejel v salonu pariškega magistrata. V svojem pozilravnem govoru je g. Rigaud pomlaril veličino njegovega dela in borb. obenem pa nanizal celo vrsto zgodovinskih trenutkov, ko je francoski narod aktivno posegal v našo narodno usodo. V svojem oilgovoru se je Prevzvišeni najprej zahvalil za sprejem, ki po njegovih beseela je bila kar premajhna, pa tudi noč je kar prekmalu prišla, ker je vsakdo od par sto Slovencev, ki so se zbrali, hotel vsaj par besedi spregovoriti s Prevzvišenim. Binkoštni ponedeljek je bil posvečen obisku Slovencev v Loiretu, kjer je bila dopoldne sveta maša v Tivernonu. Vsi, ki so mogli, so prihiteli, opravili pri škofu sveto spoved, bili pri njegovi sveti maši in pridigi, nato pa so se pri skupnem kosilu v domači družbi pogovorili z njim. Popoldne je Prevzvišeni v spremstvu g. Čretnika in g. Flisa, ki že od oktobra de-Ije pridno deluje v Parizu, obiskal Zv -rovo družino v Bavconu, ki je prav tisti dan imela svojega sina na mrtvaškem odru, katerega je drugi dan pokopal gospod Flis. V Orleansu je Prevzvišeni obiskal v bolnici g. Zeksa iz Gigrja, ki ga je na praznik Vnebohoda povozilo motorno kolo, ter mu prinesel na bolniško posteljo tolažbe in bodrila. Na binkoštni torek 11. junija je bila v Parizu v materni hiši sester Pomočnic vernih duš, sveta maša in pridiga za vse slovenske sestre iz Pariza in okolice. Zbralo se je nad 40 slovenskih sester: Pomočnice vernih duš, usmiljenke, slovenjebistriške sestre, sionske sestre in asumpcionistke: pestra družba različnih redovnih oblek, vse pa sn z f>nim srcem in velikim i'osp-Ijem prišle pozdravit svojega nad past ir ja iz Ljubljane, kjer so ga mnoge še osebno poznale. Popoldne je Prevzvišeni v spremstvu pariškega pomožnega škofa Rup pa, ki je obenem vrhovni ravnatelj za vse dušno-pastirstvo med vsemi tujimi narodnostmi v Franciji, in v spremstvu slovenskega ravnatelja g. Čretnika obiskal pariškega kar-dinala Feltina, s katerim se je dolgo časa razgovarjal o problemih naših izseljencev ter o položaju v domovini. (Dalje prihodnjič) SIGRID UNDSET Te dni je poteklo 75 let rojstva slavne spreobrnjenke Sigrid Lndset. Prestopila je v katoliško Cerkev leta 1()26. Leta 1923 je prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Kratke novice HRUŠČEV IN BULGANIN TURISTA NA FINSKEM Odlična sovjetska propagandista, Bulga-nin in Hruščev, sta očividno precej spre* menila svoje navade od lanskega obiska v Londonu. Ljudje, ki so ju videli nied zadnjim obiskom na Finskem, vedo povedati, da sta bila veliko bolj ljubezniva ter sta iskala stik s preprostimi ljudmi* Tokrat tudi nista vzela s seboj svojih °-sebnih služabnikov in kuharjev, kot je si* cer navada komunističnih veljakov, ki p°* t11 jejo z velikim spremstvom svojega rdečega dvora. Ko sta odhajala, sta zmetala kovčke v avto v zadnjem hipu, kakor delajo skoro vsi turisti. Za Hruščeva je znano, da pospravi za zajtrk vsak dan šest ocvrtih jajc. Pač pa sta se v Helsinkih zelo skrbno oblačila. Vsak dan sta imela drugo obleko in večkrat sta menjavala kravate. Nosila sta modne čevlje in ne sivih sandalov, kakor v Beogradu. Tudi pila sta veliko manj. Srkala sta vodko, a zelo počasi. EDINI TOGLIATTIJEV SIN JE HUDO BOLAN Pred dnevi so italijanski časopisi poročali o težki bolezni A Ida Togliattija, edinega siina komunističnega prvaka. Ald° Togliatti je v Rusiji zbolel na živcih: zla* sti trpi zaradi namišljenega zasledovanja* Pred dvemi leti ga je njegova mati, ki se skupno s stricem Pavlom Robottijem e-dina zanima za ubogega sina in ga ne zapusti nikdar, dala prepeljati v Budimpe* Prestavljena vigilijja Vnebovzetja Številni škofje so izrazili mnenje, da je v sedanjih razmerah težko držati strogi post pred praznikom Marijinega Vnebovzetja. Za la praznik je največ ljudi na potovanju, ker gredo v razne letoviške kraie- Sveti oče je mnenje škofov upošteval in določil, da se strogi post dne 14. avgusta prenese na 7. december! na dan pred praznikom Marijinega brezmadežnega Spočetja. Ta sprememba bo odslej stalno v veljavi. što. Tik pred izbruhom revolucije so g8 naglo prepeljali v £viro. V ^vioi ^ njegovo stanje nekoliko zboljšalo, tako da je sedaj prišel v spremstvu matere v Rim* kjer se je podvrgel ponovnemu zdravlje* nju v neki kliniki za duševno bolne. Med* tem ko je mati noč in dan pri sinu. £a oče Togliatti nikdar ne obišče in se sploh zanj zelo malo zanima. Baje tudi sin n1 nikdar izrazil želje, da bi rad videl očeta* Govorijo tudi, da bolnik v zadnjem času rad prebira svete knjige. NOVA NEODVISNA DRŽAVA Dne 31. avgusta bo stopil v veljavo zakon, ki ga je podpisala angleška kraljica* s katerim bo ustanovljena nova neodvisna in suverena država v okviru Common* wcaltha. in sicer Malaja. Imela bo pet milijonov prebivalcev sestavljenih iz Malaj* cev, Kitajcev. Indijcev. Malajska konfederacija bo imela dvodomni parlament. Škofijsko romanje na Barbano SPORED Kot napovedano, se bo v torek dne 13. avgusta vršilo veliko ro-/manje na Barbano. Odhod od doma, kakor je komu bolj prilično. Na Barbani pa bo naslednji spored: Ob 8.30 prva sv. maša s skupnim sv. obhajilom in ljudskim petjem ter nagovorom. (Če bodo romarji dovolj zgodnji, bo ta maša lahko ob 8. uri). Pred mašo in med njo bo prilika za sv. spoved. Vendar naj romarji, če le mogoče, opravijo sv. spoved doma. Cč. gospodje, ki se bodo romanja udeležili, se naprošajo, da radi postrežejo romarjem s sv. spovedjo. Po tej prvi maši bo oddih in čas za zajtrk. Ob 10.30 druga sv. maša z govorom in petjem združenih cerkvenih zborov. Vsi cerkveni pevci naj pridejo za oltar k orglam, da bodo skupno peli. Opoldne kosilo, kakor bo kdo hotel, mrzlo ali tudi gorko v gostilni na otoku. Nato prosto. Ob 14,45 sv. rožni venec. Sledi govor ter procesija s kipom M. B-po otoku. Pri procesiji bomo peli litanije M. B. z odpevi. V Marijinem Celju je taka procesija zelo lepo uspela. Upajmo, da bo tudi na Barbani. Pri procesiji naj res pojejo vsi. Po vrnitvi v cerkev bo blagoslov in zahvalna pesem. Nato povratek z ladjami v Gradež. Letos se bomo ustavili v Gradežu in si ogledali gradežke cerkve, zlasti baziliko, baptisterij in pa cerkev S. Maria delle Grazie. Odhod iz Gradeža od 7. ure zvečer dalje. Pri procesiji bodo spremljali Marijo tudi mašni strežniki, ki naj se zato udeležijo romanja v čimvečjem številu z lepo opranimi oblek-cami, da jih bo lepo tudi videti. Vsem romarjem priporočamo red in dostojnost. Gremo romat i" ne na kopanje ali na izlet. Kdor se misli kopat, naj gre v Sesljan al> kam drugam, ne na Barbano z romarji! Prejšnja leta so vedno bili tud' taki. Letos upajmo, da jih ne bo. NB! Če bi kdo ne mogel na Barbano s posebnimi korierami, gre lahko z redno koriero, ki vozi vsak dan iz Gorice ob 7. uri zjutraj tef se vrača zvečer. Verski položaj v Jugoslaviji v letu 1956 CERKEV Nedvomno je, da se je razmerje med Cerkvijo, to je cerkvenimi predstavniki Il[i državo v Jugoslaviji močno zboljšalo. Način medsebojnih odnosov sedaj določa verska komisija. Zadeve, pri katerih ima Cerkev vtis, da oblastni organi niso postopali po zakonu, sporočajo škofje verski komisiji s prošnjo, da verska komisija krivico popravi in postopa po zakonu, škofje so že do sedaj opozarjali oblasti vse krivice, ki so se Cerkvi zgodile. Dosedaj oblast na pritožbe in spomenice Bi odgovarjala, ali pa je škofe odpravljala brez utemeljenega razloga. Sedaj verska komisija vsako zadevo takoj točno prelce, tudi takoj škofom odgovori, kaj je dognala in kaj je ukrenila. Poprej so predstavniki oblasti škofe kot škofe bri- skirali. Nastopali so proti njim zelo ne- primerno in surovo. Sedaj pa predstavniki oblasti uporabljajo v svojih razgovorih ali v uradnih dopisih do .škofov iste vljudnostne oblike, ki jih uporabljajo do dr- žavnih ustanov, ki so v 'kulturnih državah itak običajni. V nujnih primerih morejo škofje tudi telefonično posredovati, če se jiin zdi postopanje krivično, in verska komisija telefonično odredi, da se krivica popravi. Konkretni primer je Kočevje, kjer so hoteli cerkev zapreti. Medsebojna Urejevanje spornih vprašanj se sedaj vrši na kulturen način, naglo in učinkovito. Iz tega se lahko sklepa, da je jugoslovanskim oblastem na tem, da bi od svoje strani odstranili vsak povod, ki bi ustvaril vtis, da država Cerkev preganja, ovira duhovnike v izvrševanju njihove službe in onemogoča vernikom udeležbo pri božji slu- žbi. Surove metode so samo en del stali-®ovskih metod pri preganjanju Cerkve. Država si sedaj resno prizadeva, da bi ostanke primitivnih stalinskih metod preganjanja Cerkve odstranila ali omejila na minimum. Iz vsega tega se lahko tudi sklepa, da država skuša še bolj nego do-zdaj postopati zakonito do Cerkve, do duhovnikov, da skuša 'r praksi dokazati, da so vsi verniki in duhovniki enakovredni državljani v socialistični državi, in s tem utrditi zaupanje v sebe. — Državna oblast se ne trudi samo, da ne bi dala povoda za upravičeno kritiko, da država preganja Certoev, ampak skuša ustvariti videz, da po svojih močeh podpira Cerkev in njeno udejstvovanje s tein, da Jkaže večje razumevanje za delo cerkvenih oblasti, nadalje da daje večjo svobodo škofom in duhovnikom pri izvrševanju njihove dušnopastirske službe in da tudi materiel-no podpira Cerkev pri obnavljanju cerkvenih stavb. Tako je vlada Republike Slovenije določila 1 milijon din za popravilo stolnice v Mariboru, 300.000 din podpore za popravilo knjižnice v bogoslovju V Ljubljani, določila podporo cerkvi na Uršlji gori. Pri birmah je bil popoln mir. Pač pa postopajo še vedno z vso trdoto proti duhovnikom, ki bi bodisi v pridigi, v cerkvi ali v kakem privatnem krogu o-sporavali veljavnost civilnega zakona ali se neugodno izražali o civilnem zakonu. Edino tu so še vedno nepopustljivi. Da se razmere zboljšujejo, se vidi tudi na tem. da skuša državna oblast cerkvenim predstavnikom zaostale davščine, ki so ogromne, odpisati ali na kak način regulirati. Isto se kaže tudi v načinu osebnega medsebojnega občevanja med predstavniki Cerkve. in predstavniki državne oblasti, kljub temu da vsakdo ve, da ti Cerkev sovražijo. Dejstvo, da so se cerkVene razmere zboljšale pa ne dokazuje, da so oblastniki spremenili svojo ideologijo, ampak kaže na njihovo preudarno upoštevanje dej anskih razmer v Jugoslaviji in morda tudi v mednarodnem svetu, ki je predstavnike jugoslovanskih oblasti prisilil, da so opustili grobi način preganjanja Cerkve, kakor je bilo doslej. VERSKA KOMISIJA Verska komisija je uradna ustanova, vključena v izvršni svet (to je v vlado) Vsake republike. Vsaka republika ima "Versko komisijo, ki ureja verska vprašanja Vseh verstev. Ureja jih tako, ne da bi se vtikala v notranje razmere posameznih Veroizpovedi. Predsednik verske komisije v Sloveniji je višji uradnik Kocijančič &oris, če njega ni pa Matija Maležič, poslanec za Ribnico. (Maležič se je zavzel 2a popravilo cerkve v Ribnici; hočejo nametati pesek v oči.) — V zaporu je bilo koncu leta 1056 dvanajst (12) duhovnikov, ki so bili zaprti v KPD (Kazenski Poboljševalni dom) v Škofji loki in v 'Mariboru. Na Igu ni več duhovnikov, ampak drugi kaznjenci. Zadnji čas je izšel dopis v^rske komisije, naj ordinariati poskrbijo kar je potrebno, da bodo zaprti duhovniki lahko zopet maševali. Nekateri, ki so bili obsojeni na dolga leta zapora, so že ainnestirani. Med njimi msgr. Turk iz Skopi j a, kateremu je kazen znižana od treh let na dve leti. Največ so duhovniki kaznovani zaradi besed proti civilnemu zakonu ter po zakonu o verskih skupnostih. (Zloraba vere v politične namene ali hujskanje k verski nestrpnosti. Za take stvari je kazen od 2 mesecev do 4 let.) Kljub vsemu temu zboljšanju ni mogoče tajiti, da državne oblasti ob raznih prilikah še vedno Cerkev bolj ali manj šikanirajo. .Ne more se govoriti o nekdanjem grobem preganjanju Cerkve in duhovnikov ali o onemogočanju verskih obredov, vendar se še opaža šikaniranje duhovnikov v nekaterih okrajih. ❖ OPOMBA URED.: S tem člankom smo zaključili vrsto poročil našega sotrudnika o položaju v Jugoslaviji v letu 1956. Vendar čutimo potrebo, da današnjemu članku dodamo nekaj opomb. 1. Izmed primorskih duhovnikov so še vedno zaprti trije, in sicer Ivan Hlad. Ljubo Marc in Ivan Kobal. Vsi trije so bili obsojeni v zloglasnem tolminskem procesu na veliko število let zapora in so presedeli že pet ali šest let. Zakaj jih ne izpuste, ko pa vedo. da so nedolžni? 2. Številni so oni primorski duhovniki, ki so v zadnjem letu dobili visoke denarne globe za prekrške zoper zakon o verskih skupnostih. Dva sta bila obsojena zaradi referata na dekanijski konferenci na 6 oziroma 8 mesecev zapora. 1 zaradi spovedi. 3. Se vedno so številni o?ii duhovniki, ki jim oblasti nočejo dati propustnice za v Italijo, čeprav nekateri žive naravnost na vratih Gorice. Zakaj? 4. Še vedno stoje nepozidane cerkve, ki so bile porušene v dobi partizanskih bojev: cerkev M. B. na Vitovljah, župna cerkev v Grgarju, ona na Lokvah in v Idriji. Zakaj jih ne pozidajo? 5. Še noben jugoslovanski škof ni dobil dovoljenja, da sme v Rim do svetega očeta. Zakaj ne smejo? 6. Na drugem mestu objavljamo članek, v katerem je povedano, da tri vrste državljanov ne smejo zahajati v cerkev: partijci, vojaki in prosvetni delavci. Ali zanje ne velja načelo o svobodi vesti? Zakaj vojaki in prosvetni delavci ne smejo imeti svojega verskega prepričanja in ga pokazati? 7. V mariborski in ljubljanski škofiji so še vedno brez malega semenišča. Bogoslovno semenišče na Reki je še vedno zaprto in prav tako ono v Splitu. Semenišče v Pazinu je izpostavljeno stalnim časopisnim napadom, ki ne obetajo nič dobrega. 8. O zaprtih duhovnikih vemo, da sme vsak dan jnaševati eden. ostali smejo k sv. obhajilu. Še bi lahko naštevali dejstva, ki govore, da se položaj Cerkve v Jugoslaviji ni bistveno spremenil, čeprav so omilili nek-^ danje grobe oblike preganjanja. Jugoslovanska partija ostane še naprej zvesta svojim brezbožnim ciljem in zato se nekrvavo preganjanje Cerkve v Jugoslaviji nadaljuje. ljene so tudi sprejeti zaenkrat le nadzorstvo nad samim arktičnim področjem, če bi Sovjeti ne sprejeli celotne inšpekcije. Zahodne predloge so predčasno odobrile tudi države članice Atlantske zveze. Sedaj je vrsta na Sovjetih, da pokažejo svojo dobro voljo. venske in hrvatske manjšine v Avstriji, ki uživajo še manj pravic kot južnotirolski Nemci. Seveda se ANSA ne spomni, da tudi Slovenci v Italiji že dolgo zaman čakajo na pravično zaščito!... VII. slovenski tabor je privabil nad dva tisoC ljudi Ko je mladi Jurčič leta 1866 izdal v Janežičevem »Cvetju« svojega Desetega brata, si gotovo ni predstavljal, da ga bodo Slovenci brali radi kot malokatero drugo knjigo in da ga bodo celo gledali na odru! A vse. to je res. Desetega brata imamo v knjigi ter so ga ponatisnili že neštetokrat, in imamo ga na odru v dramatizaciji Frana Govekarja. Ta naš pisatelj, ki je bil v začetku tega stoletja več let intendant ljubljanskega gledališča, je priredil več posrečenih dramatizacij naših najbolj znanih ljudskih povesti, med temi je tudi Deseti brat. Ivan Cankar ni teh dramatizacij bogve kaj cenil, vendar ljudstvu so se priljubila in so jih d K sedaj igrali prav velikokrat po vsej Sloveniji. Tu na Primorskem, kjer smo pod fašizmom preživeli 20 let kulturnega molka, teh naših ljudskih iger skoro ne poznamo več. Zato je zelo prav, da nam naše različne igralske družine prikažejo sedaj to sedaj ono naših ljudskih iger. Prav je, pravim, saj narod ne sme živeti samo od modernih stvari, temveč je prav, da živi tudi od starih, posebno če so to preizkušene dobre ljudske igre. Vsled tega moramo biti hvaležni vsem onim, ki nam posredujejo tudi take naše stare ljudske igre. pa čeprav bi jih ta ali oni skupaj s Cankarjem odklanjal. Ljudstvo ne potrebuje samo velikih umetnin, temveč tudi iger po ljudskem okusu, saj se ob njih razveseli prav tako kakor ob starem kmečkem domu kje na deželi med ogradami in latniki. Če bi kdo mislil, da so samo mestne palače lepe, bi se gotovo motil: tako bi se motil tudi, če bi mislil, da so samo visoko umetniške drame lepe. Lep je kmečki dom in lepa je tudi ljudska igra, če je le lepo podana. O nedeljski predstavi Desetega brata, ki jo je priredila Slovenska prosveta na Re-pentabru, moremo reči, ,da je bila lepa, zato, ker je Deseti brat še vedno dobra ljudska drama, in pa zato, ker so jo igralci na splošno lepo podali. Topel poleten popoldan je privabil zelo številne obiskovalce, posebno še mladino, da so se dvignili na tprijazni repentaborski grič. Prevladovali so pač domači Tržačani, a tudi gostov z Goriškega ni bilo malo, čeprav niso mogli dobiti nobenega lastnega avtobusa. O-paziti je bilo zastopnike raznih tržaških organizacij. Vendar nekaterih ni bilo, četudi trde o sebi, da so na j večji Slovenci. Videti je pa, da se ljudstvo na vse take inteligente nič ne ozira ter gre tja, kjer ve, da bo dobilo kaj lepega in domačega. Tega je pa bilo v nedeljo na Repentabru veliko. Predvsem je bila igra vsem domača. Iz knjige so povečini vsi poznali vsebino Desetega brata in zato so tem lepše sledili prizorom na odru. Posebno se je v tem oziru odlikoval prizor »Pri Obrščaku«. Modrovanje strica Dolefa, Obrščakova postava sredi vaških pivcev in posebno še nastop Krjavlja, je bil morda najbolje podan prizor vse igre. Mislim, da bomo se- daj vsi še bolj uživali Krjavljeve zgodbe, ko smo jih slišali tako mojstrsko pripovedovati na odru, da bi jih bolje skoro ne bilo mogoče. Sploh lahko rečemo, da je bila postava Krjavlja, ki ga je igral prof. Peterlin, najbolje izoblikovana oseba vse i-gre. Kadar se je pojavil Krjavelj, so se ljudje razveselili. Poleg prizora »Pri Obrščaku« je bil zelo dobro podan razgovor med starim Pi*ka-vom in Desetim bratom, njegovim sinom. Oba, Martinek Spak (Drago Štoka) in graščak Piškav (Angel Prašel) sta prav dobro odigrala svoji vlogi. Drago Štoka je na splosno zadovoljeval v svoji igri napol neumnega desetega brata, vendar ni bil v vseh prizorih na enaki višini. »Pri Obrščaku« in pa razgovor med Pi-škavom in Marti nkom Spakom sta bila torej prizora, ki sta po svoji dovršenosti najbolj izstopala. Prizori med njima in za njima so včasih zašli v mrtvilo, posebno še zato, ker igralcev večkrat ni bilo slišati. Prirediteljem nastopov na Repentabru so že večkrat očitali, da polagajo premalo važnosti na dobro delovanje zvočnikov. A se zdi, da so se malo naučili. Zato jim tukaj še enkrat povem sodbo, ki sem jo slišal od raznih udeležencev: Za dober uspeh igre na prostem ni dovolj, da je igra dobro naštudirana in pripravljena, prav tako je važno, da zvočniki brezhibno delujejo, da morejo tako gledalci nemoteni slediti dogajanju na odru in ne se šele loviti za posameznimi 'besedami. Če hoče Slovenska prosveta imeti prave uspehe na Repentabru, mora tudi to vprašanje rešiti. Igro je režija prepletla z raznimi narodnimi pesmimi. To je dogajanje na odru močno poživilo in bi si človek pravzaprav želel še kaj več takih pesmi. Glede ostalih oseb moram reči, da so sp vsi potrudili, posebno velja to za Nežo (Stana Oficija), za Lovra Kvasa (Livij Valenčič) in za gostilničarja Obrščaka (Sergej Bandelj). Na zaprtem odru bi prav gotovo tudi ostali prišli bolj do veljave in zlasti še ženske, ki jih skoro ni bilo slišati vso igro. Vsekakor moramo biti hvaležni prirediteljem in igralcem za to lepo ljudsko igro, ki so nam jo v nedeljo pripravili, ter želimo, da bi jih mogli še kdaj slišati, zlasti še prihodnje leto ob novem slovenskem taboru na Repentabru. K.H. Razorožitev Ameriški zunanji minister Dulles se je vrnil v Washington. V Londonu je imel vrsto razgovorov z delegati na razorožitveni konferenci. Na splošno je ameriški državnik odnesel precej dobre vtise in upa. da bodo dosegli vsaj delni sporazum. ZDA se zavzemajo ža nadzorstvo nad večjim delom Evrope, Sev. A-merike in Sovjetske zveze. Priprav- Italija in Južna Tirolska Precejšnje reakcije je izzvala v Rimu domnevna izjava bivšega avstrijskega ministra Gruberja, po kateri naj bi bilo ^e vedno odprto vprašanje meje na Brenner-ju. Italijanski zunanji minister Pella je izjavil, da je vprašanje Gornjega Poadižja čisto italijanska notranja zadeva. Po njegovem mnenju se Italija zvesto drži sporazuma Gruber-De Gasperi. Vladne kroge v Rimu je nekoliko pomirila Figlova izjava, da obstaja med obema državama šmarno vprašanje izvajanja sporazuma. Pellove izjave imajo za zelo odločne in izključujejo, da bi Rim pristal na kakršenkoli zunanji postopek, vključno priziv na OZN. Uradna agencija ANSA je v zvezi z južno-tirolskim vprašanjem navedla zahteve slo- Nemški državljani v ZSSR Zahodnonemški odposlanec v Sovjetski zvezi Wilhelm Haas je pretekli teden pokazal zahodnim novinarjem, ki se sedaj nahajajo v Moskvi, seznam skoro 80.000 nemških državljanov, za katere je bonnska vlada zahtevala vrnitev v Nemčijo. Moskovska vlada pa vztraja na trditvi, da vse te osebe nimajo več nemškega državljanstva. temveč so postale že državljani Sovjetske zveze. Odposlanec Haas je sklical novinarje na poseben sestanek v arhiv svojega poslaništva, kjer jim je pokazal seznam in omare, v katerih so vse potrebne listine, ki pričajo o nemškem državljanstvu ujetnikov v SZ. Odposlanec je še povedal novinarjem, da po izjavah Gromika ni v SZ nobenega nemškega državljana več. »Razumem, da to ni za SZ noben problem več. Živi pa v srcih desettiisočev Nemcev, ki so zaprosili za povratek v domovino, ki je ne morejo zatajiti.« Tabor slovenskih kat. skavtov v Reziji Legenda pripoveduje, da je v Reziuti stala nekoč mala železniška čuvajnica katere čuvaj je leta in leta zaman mahal ob prihodu vsakega vlaka, da bi nase priklical pozornost in ga ustavil. Nekoč pa mož zboli in na njegovo mesto stopi hčerka, ki nadaljuje očetovo delo in, kakor že prej toliko let njen oče. tudi ona zdaj maha pred slehernim vlakom, da bi se strojevodja usmilil in bi vsaj enkrat ustavil ob njihovi mali čuvajnici. Res se je zgodilo, da je strojevodja nekoč ustavil, a samo zato, da ne bi povozil deklice, ki se ni marala umakniti. Že je dvignil glas, da ošteje ubogo deklico, ko se nenadoma z bližnjega hriba utrga ogromen plaz in vlaku prepreči, da bi nadaljeval svojo pot. Od tistega časa je Reziuta zaslovela in dobila svojo redno železniško postajo. Če gremo po prašni, približno 10 km dolgi cesti od železniške postaje Reziute v notranjost Rezije, bomo videli, da hoče legenda označiti uboštvo pokrajine, ki čeravno ni brez naravnih lepot, vendar ne nudi prebivalstvu toliko, da bi se moglo pošteno preživljati. Na desni in levi nas spremlja venec gora Julijskih Predalp. ob jugoslovanski meji se ta venec zaokroži v naj višji vrh Kanin. Planinsko kraški svet, posejan z zelenimi grički, poživlja srebrni tok rečice Rezije. Mala, čedna naselja s slovenskimi imeni, ki čepijo skoro na obronkih gora, po katerih slišiš slovensko . narečje pomešano s furlanščino, nimajo nasadov, ne žitnih ali koruznih polj. Nizko gričevje ne nudi drugega ko travo, ki jo revno prebivalstvo znosi vso v koših na hrbtu, to se pravi: po 50 kg in še več. Zato ni čudno, če se mlajši rod skoro ves izseli v tujino, drugi pa