NHOH
15. IX. 1962
v* i f • to " r
Hlii 1
m
DPiCPilT r iiLui i
15.it.1961
USTANOVITEV
NAMEN
TEŽKOČE
DVOSTOLPČNI TISK RISBE, KARIKATURE
DOPISOVANJE
REDAKCIJA
KAJ SMO PISALI STALNE RUBRIKE
SAMOUPRAVLJANJE
DELO ORGANIZACIJ
USPEH GOSPODARJENJA NOVOSTI PROIZVODNJE
iznaianja
'r^f\ /i'
Sr
n
UMlt
15« oktobra 1961 je " Naša smučina'' prvič ?■ negeiovimi ; koraki stopila med nas o Izšla jo z jasnim programom in j namenom posredovati članom kolektiva dogajanja v lastni j hiši, uspeh gospodarjenja, delo samoupravnih organov* j 'političnih organizacij, razvedrile in drugo, Karsikdo i je tedaj dejal saj bo po nehaj številka h vse skipaj zaspalo, da ne bo vztrajnosti, da r.e bo sodelavci v i?dP j Res je, da je bilo treba premostiti, nešteto 'sapiekp posebno v začetku. Neizkušeni s«Ose polotili zbiranja J in urejanja Člankom, tiskanja in ilustrirat izven po- I klicnega dela, Osvojli smo stoIpčiii tisk ciklostila na j obeh straneh, kar zdaj delajo tudi nekatera druga ured— ! nišiva* Isto velja tudi za dekoracijo, risbe in ktrika- j ture, .Kdaj nam je uspelo več; kdaj mauj. Ve-nda r uporno, 1 da smo vsaj delno zainteresirali širši krog članov kole-} ktiva ne samo kot zveste bralce5 temveč tudi dopisnike* ! Zaželjeno je, da se krog dopisnikov še poveČt-. Prav tam j iz najmanjših delavnic ni nikdar ni kako ga jj3 asu?» Mnogo «* krat pa so vseeno primeri; da mora urodcik iapopolniti. vrzelir ki nastanejo pri dopisništvu,, C as je vedno proti) nam,- vedno nas preganja posebno okrog prvega v mesecur ko se vrši redak ;ija in tiske
Zc delo v neki posllvni lobi sp običajno napravi obracuii« Naj to^elja tudi za naš Časopis*	|
Redno v vsafri številki sr.o obravnavali ifcroniko podjetja,1 politične dogodite, personalne vesti* HV:2 službo, šport* ! razvedrilo o	‘	;	I
Delo samoupravljanja je tila pogosta tema obravnave <^fen-| dar je prav v zadnjem co.su, ko prihajamo ir. de«, er brali- I zacijo,»nekoliko izostalo«
Razen mladinskih in sindikalnih vesti ter dela ZKJ* pa j še to malo , ni bil. o - v .zadostni noči obravnavajo cxgn»*J .nizacijsko življenje \ podjetju« S poživitvijo dela orgap-nizacij samih^bo tudi več snovi za 0br'.vna70c Analize letnega obračuna so bile pogosto obravnavano3 jemale so razne analize in primerjave« fe &o opozarjalo in usmerjale delo podjetja« Vsebovale sc prodajo domači trg, osebne dohodke, režijo.. obveznosti. ipd«-Prav skromno pa smo govorili o vsfh norostih proizvodnje' ki pa je kot vemo, pri nas zelo pestra * modna.. Osvajaj je tržišča je pač v novitetah in izpopolnjevanju,,
n J
«a—
1SV02.,-.1
-1
IZ OBRATOV
POLJUDNI ČLANKI
IN KAJ ZDAJ
ANKETA
Odločno premalo glasu pa je bilo iz samega življenja i v obratih in delavnicah* Pričakovali smo večjega odzi-j va.
Ni nam pa manjkalo snovi za te vrste člankov^ strokovni, izleti, vtisi,zgodovinski dogodki, naš dom in druga aktualna vprašanja,so bila na dnevnem redu*
Vprašanje nadaljnega dela, nas sili k temu, da apelirajo k sodelovanju in vaši pomoči. Ee s tem bo naš časopis j ccre« življenje v podjetju. Marsikdo se je morda že | naveličal dokaj monotone opreme ciklostiranega glasila^ razporeditve člankov, podobnih tem obravnave.
Gotovo si marsikdo želi spremembe, nekaj svežega in novega. Sporočite nam svoje želje in predloge« Povejte nam, kaj se vam zdi dobrega in kaj slabega. 0 čem se piše preveč, o čem premalo. Prav gotovo bo to v zadovoljstvo nas vseh, S tem pa bomo izboljšali kvaliteto našega lista, kot tak bo dosegel svoj cilj in smoter
Urednik
I.. A-.-' Vali
1.8,1962, Predssdnik Gane Nkrumah po atentatu ostal nepoškodovan.
DrZOjSVKG
lo,8.1962.	Ameriška vlada je obvestila vršilca dolžnosti generalnega sekrej* tarja OZN U Tanta o ukrepih, ki jih jo pripravljena storiti za likvidacijo katanškega secesionizma.
2.8.1962. Na sestanku alžirskih vo-j diteljev so dosegli sporazum o ureditvij alžirske krize,
I
3.8.1962. Ben Bela in drugi člani I političnega biroja so prispeli v mesto j Alžir.
■I
5.8.1962. Politični biro FLN je imejl prvo sejo v glavnem mestu Alžiru, Poskus atentata na podpredsednika Ben Beljo
7.8.1962. Posle začasne alžirske j vlade je uradno prevzel politični biro | FLN. Japonska vldda je uradno protesti-J rala proti odločitvi sovjetske vlade, | da bo obnovila jedrske poskuse .
8.8.1962. Velika Britanija je zavr-j nila zahtevo Sovjetske vlade naj bi v |
11.8.1962, V Sovjetski zvezi so izstrelili tretjo veslojsko ladjo Vzhod III na krožno pot okoli Zemlje. V ladji je kozmonavt major Andrijon Gri-gorijevič Nikolajev.
Uporniške čete generala Montera so v-korakale v glavno mesto Argentine Buenos Aires.
12.8.1962, V Sojvetski zveziso izstrelili še četrto vesoljsko ladjo Vzj hod IV s kozmonavtom Pavlom Popovičem.
13.8.1962, Približno lo.ooo zahod-nonemške mladine je izzvalo incidente na meji med zahodnim in vzhodnim Berlif nom.
14.8, 1962 Laoška koalicijska vladji je
prvi fazi razorožitvenega procesa uničijr je v načelu sklenila navezati diplomata li vsa sredstva za prevažanje atomskega| orožja.	1
ske stike z DR Korejo, LR Mongolijo, Madžarsko, Bolgarijo in Indonezijo,
15*8,1962. Sovjetska kozmonavta	27.8,1962. Ameriška vlada je izroči4
Nikolajev in Popovič sta se po uspeš- la sovjetskemu zunanjemu ministrsvtu no« nem poletu okoli zemlje, ke je trajali 4o v zvezi s položajem v Berlinu, nekaj manj kot štiri, oziroma tri dni*
din noči, srečno vrnila na Zemljo. ]	28.8.1962. Podpredsednik začasne
| alžirske'vlade Krim Belkasem je obsodil,
16.8.1962, Indonezija in Nizozem-j akcije Političnega biroja in skupb.0 ska sta se sporaaumeli glede rešitve I Ben Bele.
spornega vprašanja o Zahodnem IrijanuJ
3o.8,1962.	Politični biro FLN je po
17.8.1962. Predstavniki OZN so ob^ zval alžirsko armado, naj pošlje enote vestili katanško vlado, da tfcakoj pre-:1 ki bodo v Alžiru zagotovile mir in var-fieha akcijo njenih čet v severni Kata^-tiost, Tretja in četrta vilaja obljublja-gi.	j	ta odpor z vsemi sredstvi.
18,8,1962» Sovjetski premier Niki-L ta Hruščov, ki je govoril ob sprejemu j sovjetskih kozmonavtov, da je Sovjetska zveza pripravljena privoliti v za- ! časno razpordditev tujih čet OZN v zahodnem Berlinu, Med njimi pa ne sme | biti čet iz držav, ki so povezane z • ' Atlantsko zvezo,
I
19.8.1962. Kongoški minister za I notranje zadeve Kamitatu je obtožil ; nekatere belgijske kroge, da podpirajo! Combeja. Prav tako je tudi obtožil ka^-| toliško časopisje zaradi gonje proti I njemu, -
21.8.1962. V zahodnem Berlinu je [ prišlo do novih demonstracij proti berlinskemu zidu, D monstrantje so se i spopadli z zahodnoberlinsko policijo, ! ki je skušala incidente preprečiti, j
22.8.1962. Sovjetsko obrambno pi- !
nistrstvo je ukinilo komandni urad so-;
vjetske	garnizije	v Berlinu,	i
I
23*8,1962. Vlada DR N emčije je ime novala generala Poppeja za vojaškega ! poveljnika Berlina,	..	|
•
25.8.1962. Vršilec dolžnosti gene-i ralnega sekretarja OZN U Tanta je pri-; spel n$	uradni	obisk v Moskvo,	|
'	I
•	•,	I
26.8.1962. Generalni sbkretar polii tičnega biroja FLN Kider'je zanikal vesti, da bi Politični biro odstopil, j Kider je tudi obdolžil voditelje IV vilaje, da'so oni krivi sedanje krize f v Alžiriji.
V mesecu avgustu so bili sprejeti v redno delovno razmerje sledeči delavci:
Polončič Franc, Bulovec Draga, Rakar Marija, Hribar Albina, Kajdiž Irena, Štular Ivan, Jakše Ivan , Papler Stanko, Regovec Miha, P točnik Janez, Noval Franc
Vsem novosprejetiro delavcem, med njimi tudi tistim, ki so	že	pri	nas	za-
posleni pa so se sedaj vrnili iz JNA, želimo mnogo uspeha in zadovoljstva pri delu in izvrševanju njihovih nalog
V mesecu avgustu so zapustili podjetje
Bohinc Emil - samovoljna zapustitev dela
Mencinger Boris - na lastno željo v odpovednem roku Heberle Lojzka - po sporazumu Prašiček Rudi - po sporazumu Šolar Nežka - samovoljna zapustitev dela
Stanje delovne sile 31, 8. 1962.
V.rednem delovnem nzmerju:
247 moških 211 žensk
458. skupaj
V začasenem delovnem lazmorjus
5	moških, 2 ženski - skupaj 7 Vajenci :	2	moška
I/ 0‘ <*
■ j j« 4.-i
.''T; t >£ \y!	—
19 5 1
Z razliko od prejšnjih let ko je proiz-j vodnja stalno rastla, je v tem letu ob-! čutno padla* Vzrok je uvedba novega go-| spodarskega sistema ponudbe in povpra- ! sevanj a}	j
leto	delavcev	proizvod,v milj
1945	lo	
1946	82	13,3
1947	112	48,9
1948	146	74,2
1949	161	93,5
195o	157	lo9*3
1951	138	99,1
ki je prišel do leta.
izraza šele naslednja
I
Nujna je bila skrb za nabavo novih st- 1 I rojev in razširitev delovnih prostorov*|
} Pomankanje dolžinskega lesa je terjalo j I spremembo konstrukcije smuči na način J lepijonja£ Uvedba novih artiklov kot I tenis reket in kasneje badminton reket,'
! pa novih strokovnih moči. Podjetje je I angažiralo tov. Korla Pretnarja iz Ble-j da, da je vpeljal serijsko izdelavo obe)i
I tipov.
I
| V tem letu so bili doseženi prvi stiki j z zunanjem trgom, predvsem Nemčijo. Po-i i djetje se je pričelo pripravljati za J izvoz* Pokazali so, da kvaliteta Elanovjlh I izdelkov niti ne zaostaja dosti za ino-| j zemskimi, cene pa so previsoke. To je '
I terjalo nujnost zniževanja proizvodnih J stroškov, izkotistek notranjih rezerv,
Knafelj Slavko J
znižanje režije ipd.
*	•	1
. J*
Zelo je bil izpopo-lnjen strokovni, predvsem tehnični kader. Uvedla se je I tehnološka dokumentacija in spremljan-j je proizvodnje.	I
I
Iz tega časo so prve zamisli o razširil tvi oz, izgraditvi nove tovarne. ProS%] stori so postali pritesni« Mnogo se jej govorilo o tem, naj bi gradilo v Lescah blizu železnice. S tem bi bil transporjt hitrejši in mnogo cenejši. Vendar je | nastal pri tem pomislek zaradi delovnej sile. Zaledje so vsekakor Begunje in j okoliške vasi. Prav slednje in pa po- j stopna gradnja sta odtehtali prvo, 0d-< ločitev je padla. "Elan" bo stal v Be-J gunjah in se razširil preko potoka Zgoše, na fajegov desni breg, Pravza- I prav - preselil se bo v Begunje, ker J spadajo stari prostori pod vas Zgošo, 1
( se nadaljuje I)
'L
m
stari obrat
Lipnik Jože
Na podlagi .prodaje za I. polletje v našem podjetju ne moremo ocenjevati poslovanja za celo leto, ker je za nas značilno,da največjo prodajo dosežemo selo v II, polletju. Približno 70 °/o naše proizvodnje odpade na zimsko - športne proizvode (/smuči, smučarske palice, sani, hokej palice ) in se s temi proizvodi nobena trgovina, tako doma kot v tujini, ne želi založiti že na spomlad« Z odpremami za izvoz se začne v glavnem vedno v juliju, za domači trg pa šele' oktobra in novembra in je zato tudi razumljiva nizka prodaja v I, polletju, . it.
V primerjavi, s I, polletjem 1961 je bila dosežena sledeča prodaja,:
' f. •	I, poli.1961	I. poli, 1962	indeks
	f		1962 in 1961 t
prodaja proizvodov	16o,514,4ol	2o2,963,646	126,4
prodaja trgovskega blaga	3,981,542	3,49o,687	87,6
prodaja materiala	8,o59.45o	?,359.51o	29,2
prodaja odpadkov	62,77o	597.438	947,6
SKUPAJ :	172,618.163	2o9,411.281	121,3
na domačem tržišču	130,855.788	113 j. 27o.368	86,6
za izvoz	31,2o3.921	83,347.176	267,1
za interne potrebe	1o,558.454	12,793.737	121,1
VSE SKUPAJ	172,618.163	2o9,411,281	121,3
Skupna prodaja v I, polletju 1962 je večja kot v I. polletju 1961, vendar pa j je na domačem tržišču prodaja nižja kot leto prej, v izvozu pa višja.
I
Vzrok za nazadovanj© prodaje na domačem tržišču je predvsem v omejitvah pri i vlaganju v negospodarske investicije, delno pa tudi zaradi nove Uredbe o medsebojnem plačevanje v gospodarstvu, R^zne šole, društva, mstanove in podjetja imajo interes za nakup telovadnega orodja, opreme telovadnic in igrišč, ni pa letos na razpdLago toliko sredstev kot v prejšnjem letu, Nasprot-^ na pa prodaja proizvodov za široko potrošnjo ( nogobili, iceketi itd ) ne ka-že nazadovanja in se' pričakuje, da bo v zimski sezoni prodanih neprimerno -cč | smuči kot v letu 1961, Pričakuje se, da skupna prodaja v letu 1962 ne bo niž*jJ ja kot v letu 1961, kljub temu pa je negativno že to, ker se je v začetku i leta računalo na približno 20 % povečanje prodaje.
I	V izvozu se je šele zadni čas situacija izboljšala	in bo dosežena od 15-20	% |
večja prodaja kot v letu 1961. Negativno za izvoz	pa je znižanje izvoznih
premij, tako da znaša obračun za USA 0	(	amerikanski	dolar	)	1.124,-	din,	I
!	v letu 1961 pa 1.264,- din. Kljub temu , da v izvozu ne dosegamo nižjih deviz-j
I	nih prodajnih cen, kot v letu 1961,je naša dinarska prodajna cena za priblAž- l
j	no lo % nižja, kar bo seveda negativno vplivalo na	končni finančni rezultat.
I	Primerjava obračuna za izvoz na predvideno prodajo	v letu 1962, po starih
l	in novih izvoznih instrumentih znaša, če računamo,	da bo prodaja v izvoz v
letu 1962 znaša'la 540.000 USA $ s
l/ Obračun po predpisih iz leta 1961 t
a/, 54o,ooo USA # po 632,- din b/ izvozni koeficient 2 - dinarski obračun za izvršeni izvoz bi znašal	341,28o,ooo,-	din
341,28o.ooo x 2	682,56o.ooo,-	n
c/ manj izvozni stroški 6	4o.953.ooo,-	11
d/ čisti dinarski efekt • » < 2/ Obračun po predpisih, ki veljajo za leto 1962	641,6o7.ooo,-	11
a/ 54o»ooo USA 0 po 75o,- din b/ izvoana premija 52 dinarski	4o5,000.000,-	din
ibračun za izvršeni izvoz bi znašal 4o5,ooo.ooo,- x 152
	loo	• „	615.600,000,- "
c/	manj izvozni stroški		37j5oo.ooo,- "
d/	čisti dinarski efekt		578,100*000,- "
3/ Negativna razlika *	63,5o7»ooo,-	din
l	’
4/ Procent negativne razlike	10	$
Proizvodnja	računana po	prodajni	vrednosti,	je v I. polletju	1962 za 13,7 °/o
višja kot	vi.	polletju	1961 in	sicer j	,	•	•••	•
I, polletje 1961	4ol.lo2.ooo,-	din
I.	"	1962	456,2oo.ooo,-	"
\ . .   ' ' \ ;
Stroški proizvodnje so v I. polletju 1962 za 5,6 # višji kot v letu 1961, Režija, ki je bila v zadnjih letih v upddanju, je v letu 1962 spet narasla.
Na povečanje režije,oziroma na povečanje stroškov proizvodnje so najbolj vplivale sledeče postavke I >	, v	.
znesek, ki bremeni proizvodnjo
razmeroma več, kot v letu 1961
režijsko material in
investicijsko vzdrževanje	8,696.ooo,-	din
- obrsti od kreditov za obratna
sredstva in poslovnega sklada	7,867«ooo,-	"
- dodatna stopnja socialnega zavarovanja, zaradi večjega	i	;
števila bolovanj	2,o49.ooo,-	"
• 6 - ■ -
amortizacija osnovnih sredstev drugi stroški
skupaj i
1,580.009- din 7,229.ooo*-	"
27*421.000,- din
Zaradi znižanja izvoznih premij na eni strani, na drugi strani pa zaradi zvišan šanja stroškov režije, bo finahčni rezultat v letu 1962 slabši kot’v letu 1961 in samo zato tembolj zainteresirani , da skušamo dosegi prihranke povsod tam, kjer se doseči dajo,
•	J
Osebni dohodki do v I. polletju 1962 za 4,3 % višji kot v letu 1961 in znašajip
povprečno mesečno na zaposlenega
-vi, polletju 1961
- v letu 1961
- v I, polletju 1962
21,735,-
24,627,-
25.688,-
din
11
n
P0 kvalifikacijah so doseženi sledeči osebni dohodki«
Povprečno mesečno na zapbslenega
kategorija delavcev
v I.poli.1961 v letu 19(1 v I.pol 62
- nekvalificirani delavci	13.520	14.56o	17.264
- polkvalificirani delavci	‘I6.0I6	17.888,	19.52o
- kvalificirani delavci	21»oo8	23.5o4	24.752
- visokokvalificirani delavci :	27.o4o	3o.784	31.616
- srednje strokovni uslužbenci	24.546	27.o4o	27«o4o
- visokokval, uslužbenci	48.464	53,456	46.384
'	.Ilifi.lihi.H-JfvMlt-UJ.	.i,*..	#••:«	•	;'.!!•	'n
/
j fril
R
c
©
© 1.0
h.mmmJk
ariA.m
Z današnjo številko pričenjamo objavlja ti serijo poljudnih člankov iz področja organizacije dela s posebnim ozirom na organizacijo in poslovanje naše-! ga podjetja*	; j
Da zadovoljimo Želji posameznih članov j našega kolektiva ter pritegnemo k raz- i ščišČevanju organizacijskih problemov f čim širši krog, Vas vabimo, da se obra-i čate na uredništvo z vprašanji, sugestijami in predlogi iz omenjenega področja« Na vprašanja oz, predloge bomo skušali tekoče odgovarjati v naslednjih: številkah našega 'časopisa«
‘ ■' !
Urednik
Težko jo soditi o nivoju oz, stopnji or gauizacije podjetja, posebno čb to do- . sega iz leta v leto večje uspehejj pa \ naj si bo to na področju povečanja- ce*»; letnega kot narodnega dohodka, kakor tudi v povečanju izvoza itd,, saj pri j ocenjevanju "organizacije podjetja" večkrat uporabljamo le globalna, merila,! manj pa analiziraiho obstoječo proble— I matiko in vzroke problemov, ki so ovi— ! va.) da bi bili uspehi kolektiva še ve— ! čji od obstoječih.
Brez, da bi se že uvodoma spuščali v razmotrivanju, kaj je organizacija podjetja, kakšne so defenicije ±e dejav- i nosti in katera področja zajema, lahko ugotovimo, da bi skoraj vsak član kole-; ktiva navedel nekaj problemov, na kate-i re večkrat naleti pri izvrševanju svojeI ga dela in za katere smatra, da ovirajo! doseganje večjih rezultatov na posnmo- j znem delovnem mostu, oziroma podjetju * kot celoti*
I
Že grobe analize obstoječega stanja nas| kmalu opozorijo na^jrsto problemov, ki' običajno kažejo nai
- nedifinirano področje dela in 8 tem povezano pristojnosti ter odgovorno« sti posa možnih organizacijskih enot v podjetju )
- pomankljivo izoblikovanost im metodo
loško nedoslednost dela posameznih strokovnih služb, nujno potrebnih za normalno poslovanje podjetja kot ce» lote, kar se večkrat izraža vt
- nekoordinaciji dela in včasih tudi s tem povezanimi slabimi medsebojnimi odnosi, kar $ma za posledico nesiste*r matično delo, prepletanje kompetenc, odgovornosti itd,
- nedifiniranih postopkih poslovanja iri neenotni dokumentaciji ter evidenci
v podjetju j
- pomankanju občutka odgovornosti posameznikov napram kolektivu in družbi £
8
t vrsti probšemov, ki se pojavljajo v proizvodnji in to od nezadostne in neenakomerne obremenitve kapaciteti pomankanja ali nepravočasne dobaye zadostnih količin in kvalitetnega materiala, preko težav z delavniško dokumentacijo, realnim zajemanjem in obračunom stroškov proizvodnje, obračunom OD, do težav pri vsklacliščan-j-ju in robovni odpremi kvalitenih prof izvodnov na tržišče.
Navedeni, kakor tudi vrsta ostalih prof-blemov večkrat povzročajo negodovanje in slabo voljo med člani kolektiva, ki v vedno večji meri kritično ocenjujejo obstoječo problematiko ter iščejo vzroke nastalih problemov z željoj da *e čimprej odpravijo.
Verjetno ni pretirana ugotovitev^ da navedeni problemi v večji ali manjši mori obstajajo skoraj v vsakem podjetju.
I Čeprav lahko trdimo, da smo v Elanu | celo vrsto omenjenih problemov že reši-I li ter v osnovi prebrodili težave v j zvezi s preraščanjem malega podjetja i ( s pomankljivim proizvodnim programom,,
I neobdelanim tržiščem in obrtniško pro- 1 ! izvodnjo ) v solidno -industrijsko po-: djetje s sodobno organizacijo in deli_ •'
; tvijo dela pa lahko še vodno ugotavlja-: mo vrsto i>omankljivosti, ki nas ovira-' jo pri uspešnem izpopolnjevanju zadanih
! nalog«	*
I
1 Da uredimo obstoječo problematiko, za-I gotovimo solidne-temelje za nadaljno I sistematično rast in s tem povezano | poslovanje podjetja ter istočasno iz-; popolnimo izhodišče za delo organov | samoupravljanja v podjetju, je DS podjer tja na predlog Uprave posvetil vso po-j zornost organizacijski ureditvi podje- : j tja s tem, da je določil 1. 1962 in •
! 1963 za dobo, v kateri naj se podjetje i organizacijsko učvrsti.
I	.	i
j V ta namen je podjetje i>ristopilo h | urejanju organizacijskih problemov ter ; l povabilo k sodelovanju sodelavce Zavo— ; i da za izobraževanje kadrov in proučeva-: je organizacije dela v Kranju s tem, da; j so sodelavci ^avoda prevzeli sodelovan-j
I je pri’ sledečih okvirnih nalogah :
:	.	*	»
; a/ Ureditev oz, izspopolnitev organizacije in poslovanja podjetja s po- . sebnim ozirom na uvedbo EE.
J	'	I
| b/ Ureditev org, postopkov poslovanja
z uvedbo obračuna po EE»
I ■	i
\ .
i c/ Pomoč pri izobraževanju in uvajanju kadra v zvezi z izspopolnjevanjem org,
: in poslovanja podjetja,
1
I Kot izhodišče, dela oz, sodelovanja je , bil sprejet okvirni program dela ter I naslednja osnovna načela:
J	'
i	i
I 1, Načelo, iz katerega izhajajo vsa na-
daljna načela, je načelo industrij- j
sko proizvodnje. To.načelo je treba !
uveljavljati ne glede na to, ali so j
proizvodi namenjeni domačemu .ali
tujemu tržišču.
1	...	i
1 2* Načelo decentralizacije organizacije i podjetja je treba uveljavljati z
a/ jačanje strokovnih služb b/ osamosvajanjem proizvodnih enot, ; c/ decentralizacijo upravljanja,	;
i
i
3. Načelo planiranja predstavlja izhodiščni način dela v podjetju, s tem, da se :	j
a/ s plani določa naloge na vseh podro č jih dela v podjetju,
b/ s plani koordinira delq. na vseh področjih v podjetju,
c/ s spremljanjem planov kontrolira i delo na vseh področjih.
4. Načelo planiranja proizvodnje na j osnovi proučenih tržnih prilik (možnosti plasmana) in proizvodnih | možnosti podjetja. Prilagoditev proj izvodnje zahtevam potrošnikov preko študija tržišča, tehničnega razvoja; in racionalizacije dela,
i
5« Načelo enotne prodajne politike je j treba uveljavljati preko:
a/ enotnosti vodstva prodajne službef [ tako na domačem kot tujem tržišču | b/ enakopravnosti domačega in tugega | tržišča in	-	i
c/ analize domačega in tujega tržišča«;
i
6.	Načelo nenehnega sistematičnega
izobraževanja kadra,	I
i
i
v	I
Ze v začetnih razpravah je bil dan poseben poudarek oblikovanju obstoje- ; čega in perspektivnega proizvodnega | programa podjetja, posebno v zvezi z j razvojem podjetja in s tem povezano j analizo tega.
( se nadaljuje) />
9
V !
Referat: In§V Olcg Vrtačnika - Proble-r
 '
matika proizvodna smuči ( Iz posvetovanja v Radov^jjž
Sf serijsko vpel^aJČcf lepljenih smuči se je|doseglo^ boljše tehnične lastnosti i el4stipHdst in vzdržljivost oblike,
lepljenih smuči je šel hitro i predvsem pri Alpskih tipih . Do-j jtnje lakirane drsne ploskve so s,jale rame celuloidne mase. Na- j vadnov^ie ki e ž^l~3 q_, -z 'ime n j a 1 i specialni i in kofOyroJ^~\)15niki.
Les je sicet- ^ri navadnih tipih ostal i
jesen, pri boljših lagati s hickory
pa se je začel ob- I Spreminjal in do- j'
polnjeval se je ta&j^način lepljenja. Danes ima najenostavnejši tip smuči najmanj 24 delov,\
- i	I
Največ sbppMmb je doživela površina J smučkp^-^oleg lakiranih, so se poja- i| vile !?^*4)olirane in celuloidne gornje ;l p 1 oskVe^obložene s celuloidnimi gornjimi robniki in srednjimi ščitniki. Slednji so poleg ščitenja robov izboljšali tudi estetiko smuči. Izboljšalo se je tudi etikiranje, ki obenem označuje tip smuči in ime proizvajale^
, ’	,	I
Zadnja leta pa so prodrle na trg metal! ne smuči, kombinacija aluminija z lesom. Vsppredno tudi pla.stične in steklene smuči.	i
I
Tekaške smuči se niso bistveno izpo- j polnile, Lo morda sprememba pri robnikih, uporaba finske breze in hicko- i rya. Tako, da smo se konstrukcijsko približali renomiranim proizvajalcem, |
Skakalne smuči , se proizvajajo v manj jših količinah, zato je bil razvoj po—j časnejši. Kombinacija hickory - z je- | senom in pa plastične obloge so po- j
večale vrednost teh smuči,	I
I
Tovarna Elan si močno prizadeva in I
10
X
stremi za stalmimi izboljšavami kva- .
litote smuči, Nujno bo v bližnji bo- |
dočnosti rešiti nekaj problemov#
1, Vprašanje širine oz, formiranje [ smuči ob strani - stranska fede- j racija, različnih dolžin in ti- j
pov smuč i.
I
2, Urediti specifično trdoto za po- ! samezne dolžine in tipe smuči v odnosu na težo smučarja,
3, Ugotoviti deformacije pod vplivom j obremenjevanja,
i
4, Odrediti linije zvijanja za poedi-t ne tipe smuči in od toga odvisno upravljanje s smučmi, I
i
i
5, Ugotoviti vibracije poedinih vrst! smuči in čas umirjevanja vibracije.	i
6. Določiti odpornibst smuči napram torziji.
v	i
7. Študirati utrujenost materiala za smuči.
m M
Hud ir j a, čeprav sem se slekel, vagona ravno toliko kot prej oblečen.
VOLIL! SMO
V	SVETE EKONOMSKIH ENOT IN SVET KOLEKTIVA
Glede na organizacijo v podjetju je bilo treba izvesti ponovne volitve v svete ekonomskih enot in svet kolektiva.
Volitve v svete e|j;onosrakih enot so se vj vržile po posameznih ekonomskih enotah j in so bili izvoljeni :
I
1.	Svet ekonomske enote lesnega obrata I predstavljajo:
a/ po zboru kolektiva smučarskega ] oddelka:
I
1.	Bulovec Franc,
2» Dobravec Ciril
3. Janša Stanislav
4. Kocjančič Slavko
5. Košir Janez
6. Peterman Franc
7. Ribnikar Franc
8. Šiško R jmund 9» Polajnar Vinko
10, Peternel Angela
11. Bešter Jože
Za predsednika zbora je bil izvoljen J Janša Stanislav,
I
b/ po	zboru	kolektiva	splošno	lesne-j
ga	oddelka:	I
I
1. Biček Stanko
2. Bratkovič Martin 3.Iskra Miroslava
4.	Mohorč Franci 5« Švab Valentin
!
Za predsenika zbora ko letiva je bil izvoljen Mohorč Franci,
i
c/ po	zboru	kolektiva	razreza	lesa:	!
1.	Knavs	Alojz, ki	je istočasno	j
tudi predsednik zbora kolektiva.
'	i
2.	Svet ekonomske enote kovinskega obrata, montaže in sedlarskega obrata
predstavljajo:
a/ po zboru kolektiva kovinskega obrata in montaže:
1. Krmelj Janko
2. Piškur Franc
3. Lombar Ivanka
4. Mlakar Jakob
5.	Mike1j Matevž
6,	Branilovič Zvone
Za predsednika zbora kolektiva je bil izvoljen Krmelj Janko*
b/ po zboru kolektiva sedlarskega obrata :
1, Papler Mirko 2» Mohorč Rok 3. Iskra Karel
Za predsednika zbora kolektiva je bil izvoljen Mohorč Rok.
Predsednik sveta ekonomske enote je PIŠKUR Franc.
3.	Svet ekonomske enoto uprava- nabava in vzdrževanje predstavljajo!
a/ po zboru kolektiva uprava z nabavo :
1, Janc Janez
2, Mežek Francka
3, Škofič Janez
4, Hribar Francka
5, Zajc Bojan 6» Hrovat Vida 7» Legat Janez
8. Mali Florjan
9. Resman Andrej
lo.	Prašiček Janez
Za predsednika zbora kolektiva je bil izvoljen Skofie Janez.
1, Cerar Anton 2« Gašperin Florijan 3, Posavc Vinko
Za predsednika zbora kolektiva je bil izvoljen Posavc Vinko.
b/ po zboru kolektiva vzdrževanja: 1 je v prednje steklo vozila priletela
kokoš, zato je voznik vozila zavrl. Pri tem se je balon s kislino verjetno p±e~ vrnil. Kislina se je razlila po zadnjem delu voza ter te Sjo poškodovala imeno- , vano.
Vzrok: ni osebnega faktorja Poškodovanka je še v bolniškem stale žu,i
Predsednik sveta ekonomske enote je JANC Janez,
i
N a domestnih volitvah v svet kolektiva ( bivši delavski svet podjetja) ki so se vršile dne 22, 8. 1962, je bilo izvoljenih dodatno še naslednjih 7 kandidatov :
• '	" r •
1, Šiško Rajmund
2. P0lajnar Vinko j, Mlakar Jakob
4. Mohorč Rok
5, Zajc Bojan
6, Mali Florjan
7. Hribar Francka
Teh 7 kandidatov je bilo naknadno izvoljenih iz razlhga :
I
3 Slani bivšega DSP so odšli v i Zavod za raziskoave in razvoj, j
2	člana bivšega DSP sta odšla iz podjetja,
Ostale nezgode v mesecu avgustu
F i r Vinko, zaposlen kov KV mizar na J delovnem mestu poravnavanja lesa jo dne; 2.8.62. čistil smuči s klino na zgornji] strani. Pri tem delu mu je košček str-j jenega lepila odletelo v oko, Ker ga jej začelo oko skeleti je moral k zdravnik^ Vzrok: nevaren način dela pri posamezni ku,
Izgubljeni 3 delovni dnevi.
Primc ^anez, KV mizar zaposlen na! delovnem mestu rezkanje smuči spodaj je dne lo,8. 1962 prišel na delto, Ker I je nekaj minut manjkalo do pričetka dela, s je zunaj obrata vsedel na let plejn bund, ki je ležal med dvoma trač j nicazna. Ker se je bund prevrnil je pa-1 del nazaj ter zadel z desnim delom hrbtenice ob rob zaboja.
Vzrok: neprevidnost«
Izgubljenih 5 delovnih dni.
iUi
B u 1 o v e c Ivanka; delavka NK za- j poslena na delovnem mestu stiskanja lesa na stiskalnici, je dne 21,8,62 ob
, , , ,.	3 uri zjutraj hotela v garderobi zapret
sedanjega sveta kolektiva pove-	_	..	•	,	, ut-!
v n	„	v,	ti ofcno, Ker je bilo v prostoru bolj
čalo od 27 na 29 elanov,.	,	,	,	.	..	n	>
temno, delavka ni videla, da je razbi-|
to steklo, Pri tem je zadela z zapest-j
jem leve roke ob rob razbitega stekla |
in si j° je poškodovala,	I
za 2 člana, pa se je po potrebi število članov bivšega DSP in
Valjavec F.
T 7
'‘‘■-■/C	£>0,0»
»
TEŽJA NESREČA NA SLUŽBENI POTI
Vzrok:razbito okno Izgubljenih 5 delovnih dni.
fairfr
je noye
i n
Hribar Frančiška zaposlena na de-j	Skladiščnik	ves	razburjen jeclja	:
lovnem mestu pomočnik šefa nabave se j^	'iTov-tov-	-	a -	riš	Dir-dir-dir	—
v četrtek dne 9,8,1962 peljala s pol- i
tovornim avtom znamke " COMBI" last poj	Direktor:	Francelj	kar zapoj mi	ka(
djetja službeno v Ljubljano.
V zadnjem delu vozila je bil balon z žvepleno kislino, ki je bil pravilno embaliran. Na cesti Begmnje-Podnart -Lipnica-Kropa na odseku pri Lipnici je
12
1
V MA-UA-CIN PA BRN-CIN GO-RI i
( Znane je , da pri petju nihče ne jeclja )
j*r
Kanada ZDA
Norveška Švica
Zap.Netnči ja Francija Avstrija Tunis Belgija
116.7
22,o
131,9
NC-iA
HOl-fcNNJA
bS-LSlj*. \
Nizozemska
« 6TZZ.AV'
510,5
grad
TUW|S
) \ {
ii; j Le ui
( SEDANJI ČUFARJEV DOM V DVORSKI VASI)
Iz Valvasorjevih zapiskov je razvidno, da so je sedanju Čufarjev dom v Dvor- I j*ki vasi imenoval grad "TERMOTSCH" ali J "Derm«tšch" po kranjski TERMECE ime no .i van, stoji na Gorenjskem, od Ljugljane
6	milj, od mesta Radovljice eno miljo in nedaleč od gradil "Katzenstein" in " Steina "-Kamna.
i
Ime je grad dobil po trnjevem grmovju j s katerim je bil obraščen za gradom stoječi hribček.
Na prednji strani gradu je lepa zračna ravnica, za gradom pa nizki griči, ki se v ozadju vodno bolj dvigajo do ne— i dostopnih sneženih gora«	I
Pred gradom v ravnici so lepa polja. ' okoli gradu pa je lep sadovlnjak, ki j^
v okras in razvedrilo ptebivalcem gradu.
Ta grad h je bil zgrajen v 16. stoletju in ga je zgradil graščak Gallenbergj« Sedanji lastnik(začasa Valvasorja 1.	\
1689)je graščak Hanus Geogr grof Lam- ' bergar, ki ga je kupil od Gallenbergov.
~\
Kasneje je razpadajoči grad kupil rajni baron Leo Baillou, ki je grad temeljito obnovil in so ga imenovali "DRNČO"«■
Po svobodi so v gradu organizirali počitniški domMToneta Čufarja", ki sedaj služi zdravja potrebnim delavedm l za nabiranje novih moči in zdravja za 1 nadaljnje uspešno delo«	l
Kavčič Ivan
1
7
nJ
Prve dni avgusta je državni sekretar za zunanjo trgovino izdal pravil- i nik o tehnični opremi zunanje trgovi- J he trgovskih podjetij, pravilnik o strokovni izobrazbi ljudi, ki se uk- j varjajo z zunanjo trgovino in odlok I mimimumu sredstev, ki jih mora imeti j zunanje trgovinsko podjetje. Ti pra- > vilniki so dopolnili predpisi zakona oj prometu z blagom in storitvami za tu- I jino.
Državni sekretar za zunanjo trgovino Sergej Kraigher je v svojem raz- I govoru z urednikom "Borbe” poudaril, da je zelo pomembno, zagotoviti nor- \ malen razmah proizvodnje za izvoz, in j da je treba usmeriti investicije v ta-l kšne objekte, ki bodo prispevali k poveČanju izvoza#
i
5,	avgusta so na planini Vogar nad1 Bohinjskih jezerom odkrili spomenik padlim železničarjem - planincem,
i
Sekretar ZIS za kcmtijstvo in gozdarstvo Slavko Komar je intervjuju i redakciji "Borbe" poudaril, da je bolj za visoko in racionalno proizvodnjo pšenice osnovna naloga, ter da so pripravljeni ukropi, ki bodo zagotovili ' materialne pogoje za visoke hekratške! odnose« Analiziral je tudi vzroke uspehov in neuspehov na tem področju.
NB Beograd je izdala podrobnejša na- I vodila o prodaji tujih plačilnih sred-i stev za stroške turističnih potovanj I. v tujino,
i
7,	avgusta je na Brionih v razgo- j
%
Hribar Francka
voru z dvema ameriškima novinarjema predsednik Tito obravnaval različna pomembna zunanje politična vprašanja.
V	Sanici v BIH so 19, avgusta proslavili 20- letnico ustanovitve prve mladinske delovne brigade,
Predsednik GO SZDL Slovenije tov* Albert Jakopič je v pogovoru z dox>is-nikom "Bcrbe" govoril o aktualnih nalogah organizacije SZDL v naši republiki.
Predsednik FLRJ tov, Tito je zadnje dni avgusta obiskal Slovenijo.
29,	avgust., se je v Beogradu začela konferenca "Enotnost Afrike danes", ki se je udeležujejo afriški študenti, ki študirajo v Evropi,
10, IX, - D A N
JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE
Na pobudo interesentov, graditeljev ! Gradnja je že v teku, dela vrši gradbena stanovanjskih hiš iz podjetij Elan Be-podjetje"Gorenjc" Radovljica,kot najbolj-gunje in Sukno Zapuže se je ustanovilaši ponudnik natečaja. Pogodbeno bodo do stanovanjska gradbena zadruga.	3Q, novemb.t.l. vse stavbe &a Zgoši in ^
, ,	.	.	Radovljici	pod streho.
Ta zadruga je dokaj delovna, saj	je	v.	i
zadnjih treh mesecih prav posebno zal-Program zadruge je zelo širok. Perspek- j
živela« Podjetje Elan je iz sklada sk-tivno se bo gradilo na Zgoši 12 dvoj-
upne porabe	namenilo	članom zadruge	j	čkov	in v Radovljici 5.	V	članstvo	grad-
kot začetni	kapital,	8 milj.din.	Tako!	bene	zadruge	pristopi lahko	vsak	član	j
pripada petim našim graditeljem ( Men-kolektiva "Elan" in "Sukno", ki §e res- j
cinger Oto,Čufer Filip,Jagodic	Stane,no zanima za	gradijo. Osnovni pogoji •	|
Kremelj Janko, Kokalj Marija)	vsakemu.	Cena dvojčkov	v proračunski tarednosti
po 1 milj. din kot dolgoročno	posoji-!	na stanovanje	je 3,5 milj.din (skupno	|
lo«	_	7 milj.) Vsak	interesent mora vložiti
lastnih	j
ClTS-i saj
-felifz
in
Ei
E! m EL £3
WZi. l
sprejem gostov iz srbi je
Vlak bratstva in enotnosti ^z Srbije jq včeraj v dopoldanskih urah prispel v ' KRANJ, -	i
0 pomenu tega obiska smo že govorili v zadnji številki. Prav tako smo se sez- | nanili s celotnim programom sprejema, j Zveza združenj borcev NOB-okraja Kranj kot glavni organizator je poverila spre! jeme po občinah občinskim zvezam borcevj NOB, Le te so pripravile vse podrobno- ! sti v svojih krajih,pri znancih in pri-l ! jate 1jih.	j
Dsnes 15, sept, ob 17 uri bo skupno sre-j i Čanje v Podvinu, Kar nas je iz neposredl 1 ne bližine bomo prav gotovo doprinesli ' svoj del k svečanosti že z našo navzo- j čnostjo. Prav posebno pa to velja za I prebivalce Begunj in okolice-jutri ob I 9 uri pri sprejemu na grobišču talcev. |
Tudi nekaj naših članov kolektiva in j njih starši so bili med vojno izdelje-{ ni v Srbijo. Le-ti nam bodo sami naj- | bolj šivo zbudili spomin na tiste težkje dni 'in obenem na bratsko skrb naših ju>-žnih bratov#
Vsem udeležencem pa kličemo dobrodošlico :
HVALA VAM ZA SKRB MED VOJNO - HVALA VAM ZA OBISK V SVOBODNI SLOVENSKI DOMOVINI !
r
' /V
i «d im i
do svetu
PRVE SMUČARSKE SKAKALNE TE- j KME V LJUBLJANI
Na smučarski skakal nici iz umetne mase v 1 Ljubljani je bila v ne- ; delj o 2.9» 1962 otvoritvena I ^ in obenem prva skakalna priredij tev. Vsega je nastopilo 20 članov in 14 mladincev« Med člani sta manjkala Pečar in Jemc, Rezultati tekmovanja so; 1 Oman, 2 Koprivšek, 3 Zajc, Mladinci : 1 Dovžan, 2 Dolhar, 3 Jurman.
Žal je bilo na prvi tekmi mnogo padcevj predvsem zaradi tega, ker nekateri skaklani pred tekmo niso dobro preiz- l kusili vse lastnosti umetne mase in tehnike skakalnja na taki skakalnici.
I
EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU V LEIPZIGU
Za naše tekmovalce to tekmovanje res ni bilo uspešno. Razen Rogušica, kateri je na 1500 m prosto zasedel odlično 6 mesto. Nasprotno pa lahko trdimo o waterpolistih, kateri so osvojili odlično 2 mesto srebrno medaljo.
Končni vrstni red : 1 Madžarska, 2 Jugoslavija, 3 SSSR, 4 Nemčija itd.
SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU
Cestna hitrostna kolesarska dirka za amaterje je bila pravzaprav repriza ekipnega prvenstva. Naslov svetovnega prvaka je osvojil 19 letni Italijan Bongioni. Od Jugoslovanov jo privozil v cil deinole Boltežar, ki je osvojil
vsi najboljši dirkači iz vseh republik Na tej zadnji dirki so vnovič Sloven-j ski te leno val c i dokazali, da so nepremagljivi v državi. Dokončna razvrstitev za prvenstvo je ta : 1 Babič (Kr-škot, 2 Perko ( Mrb ), 3 Regvart (Zgb) 4 Medved ( Vrž), 5 KLasnetič (Os ),
6 Kališnik (Krško),
Zanimivo je to, da je prvič v zgodovini tega športa pri na s, slovenski tekmovalec zasedel prvo mesto,
NOGOMETNA TEKMA V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
V okviru proslav ob priliki občinskega pra-A znika Radovljica je tudi naše podjetji sodelovalo po športni plati. Odigrali so nogometno tekmo z tov, "Verig" v Lescah, Tekma pe je končala z visoko zmago " Elanovih " nogometašev in sicer z rezultatom 6 : 2, Vsekakor je to lep uspeh in jim v bodoče želimo še več takih uspehov,
Mencinger Oto
44, mesto, medtem ko so Škerlj, Valen-;’ čič in Ukmar odstopili pred koncem tek-i| me«	!I
DRŽAVNO PRVENSTVO V SPEEDVTAJU
V Krškem je bila v nedeljo 2, 9, 1962„ zadnja dirka za državno prvenstvo v speedwaju. Na statru šo bili zbrani
/■j /—
Poročila se je tov, KUNČIČ MINKA, pomožni komercialni referent v nabav-
v
nem oddelku, Castitamo in želimo ji, kri kor tudi njenemu zakonskemu drugu mnogo sreče na novi živijenski poti,
li j vi i ;. iiiJieiiiMiCMiiiMi.iiiiiiiiMillIfiliiiliitiiiiilKillliiliiHluiiilii	minili.'muhi.n.i.:t
•v
5
Z A H V A L A
Vsem, ki so ob težki izgubi - smrti i svojega očeta - sočustvovali, pred-I vsem Sindikalni podružnici za vence § i| in udeležbo na pogrebu - iskrena !1 hvala!
Lojzo Rasinger I
I
j
Pasji dnevi, ki so po daljšem razdob 111 pomnoženo z devet ima še tri mesta« ju letos zopet utrdili svoj sloves, Iskano število je torej med 112 in 124. so za nomic Ko toplomer prekorači V rezultatu imamo na mestu ednic 7. Ed-30° in se ozračje niti v nočnih urah niea množenca mora biti 9, ker edino 9 ne ohladi, se človeku pač še komaj množena s tri da pri ednicah sedem. Is-ljubi sploh misliti, kaj šele uganja-kani množenec je 119 in cel račun iz-ti miseljno gimastiko, Zato me prav gleda takole : nič ne čudi, da je verjetno nekaj
dragih bravcev "Naše smučine" v reše-	**	x
vanju nalog.iz zadnje štorvilke neko-	952
liko v zaostanku. Sgdaj se je ozrač-	1071
je že prijetno ohladilo in z vnemo	357
se boste lotili reševanja sledečin na' .	------------
log,	106267
1.	V ribniku raste tropska rastlina 2, števili s iskanimi lastnostmi sta
katere list tako hitro raste, da je njegova površina vsak dan še enkrat večja. V 50 dneh bi pokril površino vsega ribnika. Zanima nas v katerem času bi bila gladina vode pokrita,
če bi v ribniku rasli dve taki lini ...
štiri in dve, Vsota šest je trikrat večja, zmnožek osem pa štirikrat večji, kot njuna razlika,
3.	V trenutku srečanja sta seveda oba
rast- vlaka enako oddaljena od Ljubljane.
2.	Iz 5 vžigalic napravi pravilni peterokoatnikj s tem, da dodaš še 5 i vžigalic lahko napraviš pet enakih trikotnikov in še en pravilni petero kotnik, ne da bi premaknil prvotno položenih pet vžigalic. Poizkusi !	!*
«
,3. Oče je testamentu določils da deduje vsak njihovih otrok 90.000,-din..
pridno je bila dediščina razdeljena je eden od otrok umrl ip iz zapu- ' ščine so ostali dobili po 100.000,-din Koliko otrok je imel oče ?
Sedaj pa še rešitev nalog iz prejšnjei številko s
1. Nečitljivi tromestni množenec mora; dati, pomnožen z osem tromestni rezultat, torej lahko največ 124, kajti 124 krat osem je še tromestno število medtem ko nam da 125 x 8 že število s
V •	•	•	.	A
štirimi mesti, T množenec, pomnožen devet ima rezultat zmnožek s štirimi mesti in r.iora biti tedaj vsaj 112, ker
R - r
ZGODOVINA BADMINTONA
Badminton je zelo stara družabna in športna igra, ki jo v različnih oblikah zasledimo skoraj pri vseh narodih starih kultur celo pred nekaj tisoč leti« Tako so stari Grki poznali podobno igro z novčičem s pritrjenimi go-■sjimi peresi, igrali pa so jo v posebnih prostorih, ki so jih imenovali sveristejrije* Pred več kot tri tisoč leti, 1222 leta pred našim štetjem, ko jo vladala dinastija Chou ( Ču), zašle diino pod imenom " di-džiau-ci" to igro na Kitajskem, Na bakren kovanec ali na nekaj podobnega so Kit ajci prt trdili tri ali štiri kokošja peresa.
■ Potem so to reč metali v zruk in si prizadevalif da tri jo z udarci katerega koli dela telesa čim dlje obdržali v zraku o	/|«^
22
.24
42
4o
44
VODORAVNO :
1.	nov način varjenja z zaščitnim plinom, 4. zdravilo, 7, opravki, 9. koralni otok, 11.tempo, riten?,12, letni čas,14. znamka težkih italijan. avtomobilov, 16,mednarodna organizacija dela, 17. še delujoči vulkan na Siciliji, 18. vrtna lopa, 19. osebni zaimek, 2o. z vodo obdana celina, 21, cent, 22. kraj pri Postojni, 24. žensko ime, 25.nervni sistem,26.vremenski pojav, 28, element,oz,spojina za soljenje in konzerviranje hrane, 3o, vrsta ribe, 31, tednik, 33, žensko ime, 34, ljubitelj žira, 35, znamka kotornih koles, 36, oznaka za diplom, avtomobile, 37, neobute, 38,kis, jesih 39» zaščita, 41,merska enota za zla- j to, 43, štirje enaki soglasniki, 44, moško ime
NAVPIČNO*.
I, Tovarna usnjene galanterije na Go-r renjskem, 2 , otok na Jadranu, 3 • okr. glavobol, 4, avstralska žival, tmdi udomačena, 5, grška črka, 6, po dredni veznik, 7, vratar, čuvaj, 8, junak iz Pinžgargevega romana"Pod svobodnim soncem",lo, igra na srečo,
II, moštvo, 13, stari prebivalec južne Amerike, 15, konec šahovske i-gre, 17, hitro hlapljiva tekočina,
18, ime zapadne države v ZDA, 2o, slonov izrastek, 21, šop slame, 23, žensko ime (okr.) 24, turški bog 26. prebivalec Slovenskih goric, 27» športnik, 28, avtom, oznaka države Nycaragua, 29» reka v sev. Italiji,
3o,	ptica pevka, 32, novosadski šahovski mojster, 34. večja ednica, 35 mednarodna org,za civilno letalstvo 37. domača žival, 38. ordinacija
( okrajšano), 4o.politična organizacija, 42. enaka samoglasnika.
Izdelal: Kosmač J.
Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih!
Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo!
Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce!
Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana!
Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna!
V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika!
Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd.
Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu!
Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna!
Prehodi morajo biti vedno prosti!