OCENJEVANJE POPULACIJSKE DINAMIKE ČEBELJE DRUŽINE
Moč družine lahko ugotavljamo na več načinov. Tako je na primer mogoče s kombinacijo štetja in tehtanja čebel dobiti dovolj natančne podatke, vendar je ta metoda nepraktična, saj bi morali ob vsakem ugotavljanju števila čebel omesti in stehtati vse čebele.
Dandanes najpogosteje uporabljamo švicarsko metodo occnjcvanja, ld so jo razvili že pred skoraj dvajsetimi leti v Forschungsanstalt für Milchwirtschaft v Liebefeldu v Švici. Temelji na preprostem ocenjevanju števila čebel ter odkrite in pokrite zalege na vsaki strani sata. Pri tem si pomagajo tako, da prazen satnik z žico razdelijo na mrežo.
Na enem dm2 s čebelami zasedene površine sata je približno 130 čebel. Če bi čebele vtaknile glavo v vsako čebeljo celico, bi jih bilo na isti površini 400, in to moramo pri ocenjevanju upoštevati. Prav tako je treba upoštevati tudi čebele na stenah panja in tiste, ki so morebiti pred panjem. Število čebel je treba ocenjevati, preden začnejo čebele izletavati.
Na enein dm2 je 400 čebeljih celic - ta podatek je pomemben za ocenjevanje količine zalege.
Število čebel in količino zalege ugotavljamo vsake tri tedne, torej 8-11-krat na sezono.
Razvoj čebelje družine je odvisen od številnih zunanjih vplivov. Če moč čebelje družine ocenjujemo samo enkrat, ne dobimo dovolj uporabnih podatkov. Realno sliko dogajanj v čebelji družini lahko dobimo šele, če moč čebelje družine oziroma število čebel in zalege ocenjujemo v rednih presledkih.
V	obsežnih poskusih, ki so jih v Švici opravljali leta 1984, so med drugim ugotavljali tudi:
- koliko jajčec zalega matica na dan,
- koliko čebel se izvali na dan,
- življenjsko dobo čebel pozno poleti in jeseni,
- življenjsko dobo čebel v povezavi z močjo družine,
- starostno strukturo čebel v posameznih mesecih,
- vpliv začasne prekinitve zaleganja na razvoj družine,
- vpliv cvetnega prahu na zaleganje in življenjsko dobo čebel,
- vpliv dodajanja cvetnega prahu in nadomestkov cvetnega prahu na zaleganje in življenjsko dobo čebel,
- vpliv dražilnega krmljenja spomladi in jeseni, poleg tega pa so
- primerjali tudi različne čebelje rase itd.
Za švicarske razmere so ugotovili, da:
- se izleže od 130.000-200.000 čebel na leto,
- je v čebelji družini največ od 25.000-40.000 čebel,
- se število čebel poveča ali zmanjša za največ 2.000 čebel na dan,
- je srednja življenjska doba čebel od maja do junija približno 20 dni itd.
V	Sloveniji se je s številom čebel in zalege ukvarjal predvsem prof. dr. Jože Rihar, svoje ugotovitve pa je opisal v knjigah Vzrejajmo boljše čebele, 1972, (na strani 100) in zlasti v knjigi Čebelarjenje v nakladnem panju, peta dopolnjena izdaja, 2003 (poglavje 4.5 Biologija čebel in panjski sistem).
S temi vprašanji se zdaj zelo intenzivno ukvarjajo v Landesanstalt für Bienenkunde der Universität Hohenheim v Stuttgartu v Nemčiji. Že od leta 1989 preučujejo razvoj čebelje družine, v ta preučevanja pa je vsako leto vključenih približno sto čebeljih družin. Na podlagi rednega ocenjevanja populacije ugotavljajo vpliv stojišča, vremenskih sprememb in čebelarjevih posegov na razvoj čebelje družine. Dr. Gerhard Liebig te ugotovitve redno objavlja v reviji Deutsches Bienen Journal. Število čebel ocenjujejo od marca do aprila v presledkih po 21 dni. Na podlagi dolgoletnega spremljanja razvoja čebel so se dokopali do nekaterih zanimivih ugotovitev, nekatere od teh pa celo temeljito spreminjajo dozdajšnje trditve v čebelarski stroki. Med zanimivimi novimi dognanji naj navedemo nekaj ugotovitev oziroma potrditev prejšnjih raziskav tudi v praksi:
- V čebelji družini je poleti le redkokdaj več kot 40.000 čebel.
- Povprečna starost poletnih čebel je samo dva do tri tedne. Ta trditev postavlja na glavo dozdajšnje razlage v strokovnih čebelarskih knjigah o posameznih fazah dela panjske in pašne čebele, saj v njih lahko preberemo, da je življenjska doba čebel 40 dni.
- Dražilno krmljenje, s katerim naj bi pospešili zaleganje, dolgoročno nima nobenega pozitivnega učinka. Tako na primer poznopoletno dražilno krmljenje da navidezni učinek v povečani površini zalege, vendar te čebele niso dolgožive zimske čebele. Čebel ni mogoče voditi z različnimi čebelarskimi ukrepi, saj se razvijajo po svojem lastnem notranjem programu, itd.
Med obiskom v Landesanstalt für Bienenkunde der Universität Hohenheim v Stuttgartu konec aprila 2003 nam je dr. Gerhard Liebig praktično pokazal primer štetja čebel in zalege, ob tej priložnosti pa nam je povedal, da je na vrhuncu razvoja v čebelji družin le redkokdaj več kot 40.000 čebel, da je življenjska doba čebel v ob-
Jlgt Slovenski čebelar 7-8/2003 195
dobju največjega razvoja samo dva do tri tedne, da je dražilno krmljenje nesmiselno itd. Vse to je bilo za večino slovenskih čebelarjev res nekaj novega.
SKLEP
-	Čebelarska znanstvena stroka je na podlagi natančnega spremljanja razvoja čebelje družine dognala nekaj zelo pomembnih novili ugotovitev, ki se precej razlikujejo od dozdajšnjih. Ker čebelarji po navadi nimamo možnosti, da bi sami izvajali temeljne znanstvene raziskave, naj bi trditvam strokovnjakov verjeli in se po njih ravnali, vsekakor pa imamo možnost te trditve preveriti v naših razmerah. Za tako preverjanje je potreben znanstven pristop.
- Čebelar, zlasti začetnik, si lahko ob ocenjevanju populacije čebelje družine na vsake tri tedne med celotno aktivno sezono v dveh družinah pridobi takšno znanje o razvoju čebelje družine, kakršnega mu ne more dati nobena knjiga. Tako pridobljene izkušnje mu bodo olajšale razumevanje življenja čebelje družine, predvsem pa mu bodo pomagale pri odločitvi, kako naj čebelari, da bo njegovo čebelarjenje kar najbolj uspešno.
Viri:
- A. Imdorf, M. Kickli, P. Muri, Massenwechsel des Bienevolkes, Sektion Bienen l'AM, Uebefeld 1996.
- Lehrgang zur Erfassung der Volksstärke, A. Imdorf und L (ierig, Schweizerische Zentrum für Bienenforschung, Liebefeld, Ilern 1999-
- Dr. Gerhard l.iebig: Einfach imkern, druga izdaja, Aichtal 2002.
- Dr. Gerhard Liebig: Über das Lebensalter der Bienen, Deutsches Bienen Journal, 2/2002.