GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 22. MARCA 199? LETO IV., štev. 23 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO 0 DELU SVETA ZA ZDRAVSTVO ZA LETO 1956 Svet za zdravstvo je kot organ Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in kot njegov predstavnik v nadvse važnem in odgovornem področju ljudskega zdravstva tudi v času od ustanovitve komunalnega sistema ter v letu 1956 spremljal druž.beno-politična dogajanju in spremembe, ki so v tej dobi odločilno posegle v delo ih funkcije ljudskih odborov in ki so imele svoj Vpliv tudi na zdravstvo. Zavestno je spremembe prenašal v življenje na področju zdravstvu oziroma je s svojim vplivom in nad/.orno-oblast-no funkcijo pripravljal pot za njih Pravilno in popolno oživljanje. 'Zdravstvo je sestavni del družbene celote Osnovni motiv, ki je bil Svetu ra zdravstvo — kot tudi ostalim vejam ljudskega odbora — v obravnavanem obdobju odoločilen in ki je usmerjal vse njegove akcije, je nit prehod na novi komunalni sistem, naloga, ki je tako v pripravljajočem se stadiju, to je v dobi do L septembra 1955, po tem datumu ■n še po za zdravstvo odločilnem L januarju 1956 v celoti angažirala delo in vse sile Sveta za zdravstvo in zdravstvenih delavcev. Čeprav upravnopolitičiii in družbeni ukrep, je prehod na novi komunalni sistem imel tudi na zdravstvo tolik vpliv in je prinesel take spremembe, da je dokazal prav nepričakovano a odločilno povezanost zdravstva z družbenim dogajanjem in s spremembami. ki se izvajajo ne iz 'trima rno zdravstvenih, ampak — kot Jo bil tu primer — iz upravnopoli-ličnih potreb. Zdravstvo nove dobe t°rej ni samo svoje, ne hodi lastnih Poti in se ne more skriti v izključ-Oo strokovnost, ampak je organsko Povezano z življenjem družbe, kamre del je, in s potrebami mesta in okraja, v katerem mora opraviti ,v°je veliko in odgovorno poslanstvo. n Skladno temu prepričanju je j’vet zn zdravstvo že v prvi polovici ofa 1955 in še znatno pred odrejenim prehodom na nove občine pri-?ol do sklepa, da je zaradi povzdige Molskega zdravstva, zaradi približalo zdravnika bolniku in zaradi '•stvaritve dobrega hišnega zdrav-"'kn potreben prehod na neko novo "oliko vsaj osnovne zdravstvene Jmžbe. ki mora biti organizirana "ko, da bo ljudem kor najbolj in ‘•rez. večjih težav in izgube časa na Razpolago in v pomoč. Pot do te zaklene oblike je bila decentraliza-i la zdravstvene službe, njen cilj občinski zdravstveni domovi, kot snovne zdravstvene edinicc, poraz-|."ljeni kot zdravstveni centri v de-'t' mesta in okraja tako, da zuja-I R,o in zadostijo svojim nalogam 0i ljudskim potrebam. Zdravstvena ( '®>1 se je zato že pred odrejeno ^delitvijo mesta na občine zani-"m za delitev mesta na zdravstve- ne rajone z 20.000 do 25.000 prebivalci, ki so bili zametki poznejših zdravstvenih domov in ki so se ob ustanovitvi novih komun za čuda točno pokrili z novimi upravuopoli-tičnimi enotami, dokaz več, v kako ozki in življenjski povezavi jo zdravstvo z vsem našim dogajanjem in kako enako potrebo sta čutili dve na prvi pogled različni dejavnosti. Danes po prvih organizacijskih in predvsem finačnih težavah občinskih zdravstvenih domov — od 1. januarju 1956 so samostojni — že opravičujejo zaupanje, ki je bilo vanje vloženo, saj so osnovni temelji zdravstvene službe in zdravstvene organizacije. Organizacija okrajne zdravstvene službe Organizacija zdravstvene službe in pa njeno finansiranje je od leta 1955 naprej,ko je bilo tudi v zdravstvu uvedeno družbeno upravljanje (ki bo posebej obravnavano) in samostojno finansiranje, doživelo bistveno spremembo in pa nov uspešni razvoj, ki je prinesel n ovili nalog, obveznosti, pa tudi uspehov z vključitvijo »okoliške« zdravstvene službe in z ustanovitvijo ene okrajne zdravstvene celote pod eno nadzorno zdravstveno oblastjo — Svetom za zdravstvo OLO Ljubljana. V mestu Ljubljani je »mestna« zdravstvena služba ali pravilneje zdravstvo bivšega MLO Ljubljana in njegovega Sveta za zdravstvo organizirano in vezano na bostoj in delovanje zdravstvenih ustanov, kot so: Poliklinika (do konca leta 1955 še s sektorskimi in nekaterimi obratnimi ambulantami ter specialističnimi ordinacijami). Zobna poliklinika, Šolska poliklinika z nad 50.000 oskrbovanci in stalnimi otroškimi okrevališči v Siljevici in Kraljeviči ob morju ter Podljubeljem in na Rakitni, dalje Centralni pro-tiluberkulozni dispanzer (od t. I. 1956 Antituberkulozni center) s 4 področnimi dispanzerji, Centralni otroški dispanzer in Centralni dispanzer za žene s posvetovalnicami in ambulantami za otroke in žene, Dečji dom in Materinski dom. Reševalna postaja. Center za patronažno službo medicinskih sester (ukinjen 1. I. 1957), Zdravstvene menze z oddelki zn tuberkulozno, dietno in diabetno hrano, 12 lekarn v mestu ter 8 lekarn oziroma lekarniških postaj v okolici in pa samostojna Sanitarno-cpiderniološka postaja z Mestno dezinfekcijo in dezinsekcijo ter dve zdravsiveni edi-nici na kolodvoru: postaja za prvo pomoč in čakalnica za matere in otroke, sedaj organizacijsko samostojna zdravstvena enota. Ta organizacija zdravstvene službe mesta je bila tipično drugačna kot ona v okolici, saj je glede na značaj in zdravstvene potrebe v mestu združevala v eni zdravstveni enoti v glavnem zdravstveno dejavnost ene stroke in specialistične dejavnosti (n. pr. Centralna Šolska poliklinika, Centralni otroški dispanzer, Antituberkulozni center) in ne vse ali vsaj več zdravstvenih dejavnosti, kot je bil to primer v okoliškem okraju; se pravi: v Ljubljani zdravstvena služba do I. L 1956 ni bila organizirana v zdravstvenih domovih in prehaja delno v to organizacijsko obliko šele po tem datumu, medtem ko je bil v okolici nosilec zdravstvene organizacije prav zdravstveni dom kot samostojna zdravstvena enota, ki na enem mestu združuje in nudi prebivalstvu vso možno zdravstveno pomoč. Tako je zdravstvena organizacija bivšega okoliškega okraja bila in je še organizirana v zdravstvenih domovih oziroma postajah, ki imajo svoje sedeže v Kamniku, Domžalah, Litiji, Vrhniki, Mengšu, Črnučah. Moravčah, Medvodah, Dobravi, Bo-rovniei, Logatcu, Cerknici, Ivančni gorici, Grosupljem in Starem trgu. V teh zdravstvenih domovih deluje pod vodstvom stalnega zdravnika-upravnika splošna in zobna ambulanta, posvetovalnica za matere in otroke s sedežem v zdravstvenem domu in po možnosti še drugod, ha-bišku služba z različnimi sedeži babic in pa protitnberkulozni dispanzer, tako da je v zdravstvenih domovih zajeta vsaj osnovna zdravstvena pomoč skoraj povsod, podprta pa še s pomožnimi zdravstvenimi postajami po oddaljenejših krajih in predelih. Tej organizaciji zdravstva mesta in bivšega okraja je dodati koncem leta 1955 ustanovljene domove v vseh občinah mesta Ljubljane. Ti so od sedanje Poliklinike in Zobne poliklinike prevzeli vso splošno in zobno zdravstveno službo, od ostalih matičnih zdravstvenih ustanov pa postopoma tudi del njihove zdravstvene dejavnosti — kolikor je bilo in je to možno In koristno. Zaradi popolnosti je omeniti še novo Mestno porodnišnico, ustanovljeno kot finančno samostojni zavod v prvih mesecih leta 1956. ki bo v bivši stavbi »C« otroške klinike na Ulici stare pravde 11 odpomogla pri sedanjih prostornih težavah Porodnišnice, s svojo kapaciteto 64 postelj pa nudila ljubljanskim porodnicam lepe in primerne prostore. Sedaj se stavba še preureja, z delom pa bo začela I. I. 1957. ORGANIZACMA ZRDAVSTVENE SLUŽBE s pristojnosti Sveta za zdravstvo OLO Ljubljana A. Okrajni zdravstveni zavodi proračunski: Centralna šolska poliklinika Antituberkulozni center Centralni otroški dispanzer Centralni dispanzer za žene Okrajna higienska postaja Ambulanta za prvo pomoč s čakalnico za matere in otroke na kolodvoru. Finančno samostojni: Poliklinika Zobna poliklinika Mestna porodnišnica Dečji dom Materinski dom Zdravstvene menze Reševalna postaja Mesina desinfekcija in desinsekcija Dečje okrevališče Šiljeviea-Kraljc- vicu Otroško okrevališče St. Žagarja, Podljubelj Mladinsko okrevališče Rakitna Mladinsko okrevališče Šentvid pri Stični B. Občinski zdravstveni zavodi (so vsi finančno samostojni) o Ljubljani: Zdravstveni dom Ljubljana-Center Zdravstveni dom Ljubljanu-šiška Zdravstveni, dom Ljubljana-Vič Zdravstveni 'dom Ljubljana-Bežigrad Zdravstveni dom Ljubljuna-Moste Zdravstveni dom Ljubtjuna-Ruduik Zdravstveni dom Ljubljana-Polje Zdravstveni dom Ljubljana-Šeutvid Centralna lekarna Lekarna Miklošič Lekarna Levstik Lekarna Tabor Lekarna Ajdovščina Lekarna Mirje Lekarna Vič Lekarna Bežigrad Lekarna šiška Lekarna Šentvid Lekarna Moste Lekarna Polje Obratna ambulanta Litostroj Obratna ambulanta Tobačna tovarna Obratna ambulanta Kartonažna tovarna izven Ljubljane: Zdravstveni dom Kamnik Zdravstveni dom Domžale Zdravstveni dom Grosuplje Zdravstveni dom Ivančna gorica Zdravstveni dom Litija Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Cerknica Zdravstveni dom Medvode Zdravstvena postaja Moravče Zdravstvena postaja Mengeš Zdravstvena postaja Črnuče Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstvena postaja Dobrova Zdravstvena postaja Logatec Zdrastvena postaja Loška dolina Lekarna Kamnik Lekarna Domžale Lekarna Vrlini L Lekarna Logatec Lekarna Cerknica Lekarna Stari trg Lekarna Litija Lekarniška postaja Grosuplje Lekarniška postaja Ivančna gorica Lekarniška postaja Mengeš Obratna ambulanta Induplati, Jarše Obratna ambulanta Titan, Kamnik Obratna ambulanta, Kamnik Obratna ambulanta Stol, Duplica Finansiranje zdravstvene službe je del organizacije zdravstvene službe sploh in ena glavnih nalog in dejavnosti Sveta za zdravstvo v obravnavanem obdobju. Dejstvo namreč je, da je zdravstvena služba, njeno finansiranje, njen obstoj in razvoj v celoti odvisen od finunč- STRAN 110 nih sredstev, sama, •edstev, ki jih ne producira Ženih sredstev osnova gospodarski svečen bolniku, ožil do največje janja, z ljudstvom pa nujiesu«j- ______ ampak jili prejema od orga- in tudi zdravstveni politiki. meje in možnosti, da bo zbral čim- povezano, je tudi zdravstvo moral0 nov, ki so jo po zakonu ter svojih Vsiljuje se vprašanje: ali bo naj- vej. zdravstvenih storitev, ki imajo (jeliti usodo ostalih komponent druž- ' ' ' ■" večja zdravstvena novogradnja v gV0;o določeno ceno. bene dejavnosti; njegov prehod n» Ljubljani — Nova poliklinika— po -p0 s0 bili momenti, ki svoji dograditvi in po potrošenju tdi yvet za zdravstvo, da milijardnih »mestnih« sredstev iz- vurjai proračunski status navede- nujnost. gubilu svojo osnovo kot okrajna nj|, petih zdravstvenih ustanov, če- y razvoju, poglabljanju in zdravstvena ustanova?! nrav se je zavedal, da bodo iz uro- gjrjevanjii socialističnega sisten GLASNO pa najtesnei® večjih ali manjših možnostih dolžni podpiruti m vzdrževati. Svet za zdravstvo se jč pri obravnavanju tega — letos težkega — problema zavedal pomenu in nalog zdravstva in je pri iskanju sredstev odločno zagovarjal stališče, da zdravstvo je produktivno, saj producira največjo svoji dograditvi in po potrošenju milijardnih »mestnih« sredstev iz- ___momenti, ki so napo tili Svet za zdravstvo, da bene dejavnosti; njegov prehod --„„ —j- družbeno upravljanje je bil zato 1°' je žago- gjčna jn absolutna posledica ozirom* navede- nuinost. uuu oiuju vouuvv uiij petin zuravstvunm usmuui, y razvoju, pugiauijuuju m nravstvena ustanova?! prav se je zavedal, da bodo iz uro- gjrjevanju socialističnega sistema nfl „„D____------------------------- , Finansiranje zdravstvene službe računu dodeljena sredstva nezadost- vse], področjih zdravstvo nikako* produktivno, saj producira največjo je vzporedno s splošnim gospodar- |lu Qsn0Va, na katero je bilo veza- ne more ZUOstajati. Ce smo prešli dobrino — zdravje delovnega člo- skopolitičnim razvojem mesta in n0 gospodarstvo okraja in njegovih na g0Sp0darskem, kulturnem »® veku. Zato je zdravstvo in njegove okraja prehajalo od prvotnega pro- proračunskih ustanov v letošnjem 0St0]ih poljih no družbeno uprav- potrebe meriti s tega edino pravega računskega dotiranjn sredstev na proručunu, je bila lanskoletna rea- jjanjei je jaKno, da smo morali " stališča in mu glede na to odrediti finančno samostojnost zdravstvenih (jzacjja. Ta pa je bila prav za m()rda gc toliko bolj — preiti ## mesto med produktivnimi vejami ustanov. Tako je že v letu 1954, 7(|raVstvo in njegove proračunske (irugbeno upravljanje tudi v zdravili dejavnostmi ljudskega odbora, delno pa v letu 1955 prešlo zdrav- u8tan0ve luni tako usodno sestav- stveni si„žbi. Res, da se v zdravstvo vložena sred- stvo na finančno samostojno pošlo- j. nQ (|a je nudila v letu 1956 na- prvj pGčetki družbenega uprav .....- lotr^i in .1» en vanje, razen oni njegov del, ki je 'zdravstvenim ustanovam le ]janja ne spadajo več v to poročil# po zakonu in svojem preventivnem gredstvn do vključno junija. Prora- dejstvo je. da je bilo zdravstvo ob značaju obvezno še ostal na prora- gunske jn preventivne zdravstvene zakonitih predpisov, ki so pO' ustanove so namreč lani zaključile svoje poslovno leto s sredstvi pro stvu ne pokažejo takoj in da so obresti v zdravstvo vloženega kapitala pozne, toda so gotove, vlagatelj kapitala pa ima od njih največjo korist! MLO in OLO Ljubljana sta pravilno cenila zdravstvo in zdravstveno službo, saj sta kljub težavam zmeraj našla sredstva, da je zdrav- ujeiu JI1VVV1JHV..V..1 gredgtva uo vKljucno juniju. . ■ uejstvo |e, (in je uuu zumvnuv — .. -------------------—,-------------' še ostal na prora- čunskc \n preventivne zdravstvene jzdaji zakonitih predpisov, ki so po- od njih največjo čunu. Finančno samostojni so tako ustanov(; so namreč lani zaključile menjjj začetek družbenega uprav vsi okrajni zdravstveni zavodi, med - poslovno leto s sredstvi pro- |;anja v zdravstvu, že pripravljen# njimi Poliklinika s svojimi 108 mi- rafl,na okrajnega Zavodu za so- 7ačeto že v letu 1955, je v leti# liioni prometa poleg Uprave cest cia]n0 zaVarovanje. Ker torej naše OLO najmočnejši finančni samo- 7(|raVstvcne ustanove lani niso zt-stojni zavod OLO, dalje Zobna poli- veje s sredstvi proračunu, am- Začeto že v letu 1955, 1954 in 1955 zajelo še one zdravstvene zavode in ustanove, ki ## bili do tedaj upravljani centralistično. S tem je zdravstvo mesta'# -..........1--- . ,e jasno, u« -u --- , okraja Ljubljana kljub specifičn« monumemame ..........n------- itralnegu otroškega 'ka sredstva nezadostna in da so drugačnim pogojem kot so v gospo- - sedanju Otroška klinika, zidana dispanzerja, Centralnega dispan- jjh nckatere zdravstvene ustanove (larstvu, usp(,šno prebilo prvo etap# - i- bi'*««« M1.0 ™ °vUf,"„e±K± i junijem te K » mUu«- prehodIn. i.uik«o EKv&TsS Mas Monumentalne zdravstvene zgradbe nega centra, ( entralmga otroškega s^a sredstva nezadostna in iziSniiro f 1 i s oži n že t iii. ( entralneea dispan- ::l. nnbniprt> zdravstvene Ljubljana za potrebe Dečjega do- postaje, ki so kot preventivne mu, Centralni otroški dispanzer na zdravstvene ustanove ostale še na Ulici stare pravde. Nova poliklinika proračunu OLO, čeprav so finančne na Jegličevi cesti - so poleg zna- možnosti v letošnjem letu skoraj junijem že porabile. K 78 milijonom. priznanim proračunskim zdravstvenim ustanovam s proračunom OIO za leto 1956, je za najosnovnejše Življenje, tem ustanovam na Jegličevi cesti — so poteg zna- liiuzuuau * -- — -7-—j nej$e zivijr..,- nih manjših, a pomembnih zdrav- obvezno narekovale tudi njihov zmanjkaj., še 58 milijonov stvenih del (adajitocije Centralnega prehod na samostojno finansiranje. Svet za zdravstvo se je zavcaa' dispanzerja za žene v Streliški uli- Svet za zdravstvo se je zavedal položaja in je v juniju m 1 ci 14. ureditev Mestne porodnišnice položaja, ki je za rešitev poslova- sklopu štirih preventivnih n P na Ulici Starc pravde II) dokaz za „ja teh preventivnih proračunskih £unskih zdravstvenih ustanov us ___=1/rl, 1 ln.Ulrmrn nilhorn „=»nnr,v /iiliiovnl ulili nreusmeritev Tilravstvcne ambulante, ki . — prehod na družbeno upravljanj?-in to ne samo v finančno samostojnih zdravstvenih zavodih, amp«*| tudi v proračunskih zdravstveni# ustanovah, katerih povezava s »cen tralo« — ljudskim odborom — Je razumljivo tesnejša. Prehod seveda ni bil lahek in 1 samim formalnim zakonitim pooblastilom še daleč ne dosežen, saj J tum ------ . pvjuvm, m ..............- ,, u oskrbi za svoj finančni obstoj - z je tako tudi prav m v močili organ ^ ovira uspešnemu družbenem so zaenkrat luke. da morajo uspe- zdravstvenih ustanov, saj nudi mož rill nn$lh |,„dl, zlasti st roko vn J? vati le v sedanjem finančnem sta- nosti po preventivni linij'' * tušu in razbremenjene skrbi za svoj lj<-no zdravstveno okvaro J gospodarski obstoj in efekt. Dej- ozdraviti lo Ul: jP® ya zdrav- dragem prizadevanju mestnega in stvo namreč je, da je značaj in na- to je bilo izhodišče: Svetu » zora 0vira. i' siroKovnj-K. ; ■•-"k0| , okrajnega ljudskega odbora za |oga centralne protituberkulozne stVo, da je v sklopu prev smatrali, da bodo pntcgnjeiv zdravstvo - kur se kaže predvsem službe. Centralne šolske poliklinike, zdravstvenih ustanov ustanovd državljani k sodelovanju ^ druži v milijardnih, v zdravstvo vloženih Centralnega otroškega dispanzerja, rativne zdravstvene ambutunt, J nem uprav janju laiki m da se 1>. investicijah - se opaža njih pre- Centralnega dispanzerja za žene ... določil ceno za njth kurativne sto k (. v, kal, v strokovne stvar, strO^ ' - —: okrajne higienske službe tak. du ritve in ustvaril finančno . kovnjokov. Niso razumeli tega. mora delovati tum. kjer ni pričako- njih nemoteno poslovanje, pr je naloga zdravstvene službe vati vidnega finančnega uspeha in pa dosegel pravičnejšo razdelit ■ zdravstvene jmhtike še nekaj ,i„ i„ ,.r„Vi in za obveznosti: ljudski oimor , , mn slrokovnn stran, n siru mestne in okrajne pri-v republiško pristojnost. bajanje iz stojnosti \ —......- ,------ Pri Dečjem domu na Vrazovem trgu je čas in razvoj prvih let po osvoboditvi res vplival na zdravstveno in socialno politiko tako, da je nova stavba postala prevelika za svoj prvotni namen; s sklepom in po pravilni presoji takratnega MLO je po zamenjavi z objekti bivše otroške klinike prešla v pristojnost republike in seda i ponosno služi Otroški kliniki. Toda to je bilo leta 1954. januarja meseca, ko finančni moment še ni bil tako odločilen kot danes. S pomočjo republike BiTe^bpr^mtivn^ 'uSvov^ju zdravstvenih zavodov. Zavod za socialno zavarovanje pa kurativn zdravljenja bolnih zavarovancev. tako. da ta efekt konkretno in za plačnike ne more biti- ocenjen in sprejemljiv. To je pa bistvo preventive, ki brez ozira na čas in ceno zdravstvene storitve raziskuje in vnaprej odpravlja vzroke bolezni. Tako storitev Centralnega dispanzerja za žene še zdnleka ni obsežena z nekim konkretnim /.urnvsivu v- . zdravstvenim posegom ali zdrav- političnega vpliva m* dokazuj! sai ....................... U*S&2: ? nrgn«i»aoi>.»oi<. .luibe, Družbeno upravljanje v zdravstvu .Zdravstvo oa svojca družbe,,i. ZlirUVMvrm; •*■••** ' kot samo strokovna stran. Ii str kovniaki hote ali nehote niso razumeli. da jim je prav ta laični ojiaj rat velika pomoč pri signalizacij razmer, ki vladajo na tem ali onei« terenu in da iim je v pomoč P reševanju prohh-mov. ki jih str . kovnjaki in zilravstveni delov sami ne morejo zaznati in rešili-Ugotovili je torej precejšnj)) avstvenim posegom an ztiruv- političnega vpnva neugotovili je turej :no storitvijo, ampak je sestavi- 7 organizacijo svoje službe, pri g - mpro skeptičnosti, s katero so n n kot na zaujmega mentalno-bigienskega ;pnP zunaniim dogajanjem, amp zdravstveni strokovn jaki šli v dr« j, ^ ................. in z jn seksualnega razgovoru, ki skupaj tudi z družbenim upravljanjem. i)cn0 upravljanje. I.judje^ so •> delno ojiremo UNICEF-a. a z glav- z ostalimi zdravstvenimi posegi po- s(l v zdravstvu utrdilo m pomi-i prepričani, da ni mogoče, da bi nim prispevkom bivšega MLO smo meni eno in popolno zdravstveno dnm-s p,ie,ra f,,n' “ml*n nv z< r0 J 11 l"'4 ‘,r‘,nvn’ nl MMMn/lil ■ ( on feni n i n j rnulzi /11«.- r\o vi -/ o i- I o ir • n 11 nn /lPlnvfi n IP II 11 fl TllO mm prispevkom m vsega iyi lv; smo meni eno m popumu zuruyi>i»cuu zgradili Centralni otroški dispanzer storitev ;ali pa delovanje sanitarne nn Ulici Slare pravde in ga lani slo- službe, ki skoraj neopazno in v ne-vesno odprli. Ustanova lepo služi vidnih terenih odpravlja cjiidemio-svojemu namenu, kot demonstracij- loške nedostutke ali pa ukrepa v vstvu utrdilo in pomeni prepričani, da ni mogoče, da bi 1° od fundamentov zdrav- dru#1)Cni organ kot je upravni odi)# stvene organizacije in službe. njj r^ravni pododbor mogel zdra V centru družbenega dogajanja. stvcn;m zavodom kakor koli kor . . • ___.1. ».Irn-ll • e, • • 1 _1_ .1., ! V cenlrn rlruzDenega uugujanju, stvcn;m zavodom kakor kom :|- Ido- in sjirememb je zdrav- Rtjtj ;n dn bj| sposoben dvigi" . l!,.j!Xn<\ ll 1-iO V<1 7ft Vpvlllll • __! 1 - ~ l .. ... n jot- i olll I vesno oo to materialni ski center preventivnega otroškega cilju bodoče povzdige ljudskega postavilo za svoj program dva ciljo- judj strokovni. Danes po dnbrev„ zdravstva nn menda v mestu in zdravic. Cc ic zdravstvo nasploh v zdravstvenem oziru je to poudtir- Jeh, družbenega upravljanja v zdra zilravstvo pn menda v mestu in okraju nima zadostne življenjske osnove in so v republiškem in zveznem merilu že sprejeti sklepi, na poillniri katerih bo Centralni otro- cilju bodoče povzdige ljudskega postavilo za svoj program dva cilja: pldj strokovni. Danes po dobre zdravja. Cc je zdravstvo nasploh v zdravstvenem oziru je to poudnr- ]cj„ drožbeneg« upravljanja v zdra težko meriti z merili produktivno- jenn preventiva, v družhenopolitič- s(Vcnih zavodih ni nobenega c sti. je preventivno zdravstvo še tež- nem jia družbeno upravljanje. ki bi bil še mnenja, dn je dr" - je. je pa nedvoumno, do je v mo- pri znanem in širokem pomenu heno upravljanje v zdravstvu # derni medirini njegov jiomen velik zdravstvene dejavnosti je namreč potrebno. Cc bi postavili vprašanjl • ................... ,...........in zmeraj večji. Jasno je torej, da postalo očitno, da zdravstva iti mo- 0j; nnj upravne odbore v zdravstv unkcioniranja. efiknsnosti dela na bo konec preventive v zdravstvu, goče voditi na Izrazito adminislrn- njh zavodih razpustimo ali ne, ne # nrenn in zaradi uspešne izvršitve čim bo zdravnik-preventivcc moral tivni način, ne da bi pri tem prišlo bilo nobenega resnega zdravstvene? ireietih obveznosti« prešel v repu- sam skrbeti zn svoja finančna sred- v nasprotje z ostalim demokratično- delavca, ki bi se z razpustom te iliško pristojnost. To pa v letu 1956, siva. Zaradi čim večjega finančnega socialističnim razvojem. Kot sesta- odborov strinjal. Prepričan nam"1 ;o je finančnoekonomski račun vlo- efekta svoje ustanove bo čas, po- vina družbenega življenja in doga- je, dn so mu prav ti organi pomag#1 GLASNIK STRAN 111 tešiti vrsto problemov, ki jih prej lam ni mogel rešiti. Strokovnjaki naj ie ne boje, da bi se upravni odbori zdravstvenih zavodov vtikali v to, kako naj zdravnik zdravi. Upravni odbori s svojo primarno povezavo ustvarjajo le oni prepotrebni stik med stroko in terenom, ki je tudi za zdravstvo bistven in nujen. Njih osnovni in laični element, seveda pravilno izbran in prav informiran, je prepotrebna in koristna vez med terenom in zdravstvom. V tem po je bistvo družbenega upravljanja. Prigovori zoper družbeno upravljanje v zdravstvu so izvirali iz različnih pobud. Manjši del teh je šel na račun tendenc nekaterih zastopnikov medicinskega kadra, li si niso želeli družbene kontrole iz egoističnih razlogov. Na srečo so bili v manjšini. Največ pripomb pa je izhajalo iz nepoznavanja načel druz-benega upravljanja v zdravstvu in iz Želje, da se raven naše strokovne službe v bodoče ne bi znižala, ampak Čimbolj napredovala. Svet za zdravstvo je uvidel nastale spremembe in uspel preprečiti Ugovore, ki so se stavljali na pot novi obliki zdravstvenega upravljanja. Miselnost nekaterih strokovnih kadrov, ki gledajo na decentralizacijo zdravstva, na samostojno-finansiranje in na organe družbenega Upravljanja kot na dejstva, da bodo povzročila padec kvalitete m povečala režijske stroške, dalje ugovori o nestrokovnih upravnih odborih, ki ne bodo mogli razpravljati o strokovnih vprašanjih in ki bodo p vzročili komercializacijo zdravstvene službe na račun njene kvalitete -vse to se je moralo umakniti doseženim uspehom iz prvih let družbenega upravljanja v zdravstvu. Foka-zali so, da je samoupravni proces razvoju v zdravstvu premagal prvo fazo začetnih težav in utrdil osnove, ki dajejo pogoje za kvalitetno utrditev in zn nadaljnje razširjenje oblik demokratičnega upravljanja v zdrav- 8tVBrez pobližjega obravnavanja dejstev, ob katerih ne morejo vzdržati zgoraj navedeni ugovori (<;v,8 . li tete je tudi v novih organizacijskih oblikah osnovni cilj., družbena kontrola po jamstvo za pravdno uporabo v zdravstvo vloženih sredstc . in ki jih ie kot pozitivne že priznal plenum SZDL za mesto Ljubljano in letošnja konferenca mest v Zagrebu - je na tem mestu omeniti uspehe družbenega upravljanja zdravstvenih ustanov, ki so predvsem v družbeni kontroli, povečani odgovornosti kolektiva. v kolektivnem reševanju problematike, v varčevanju z materialom. V izboljšanju organizacije dela, v vzbujanju interesa koristnikov do zdravstvene službe, v bolj-Sem reševanju ekonomsko-finunene Problematike in sploh v boljšem gospodu rjen-ju. Družbeno upravljanje se je izkazalo v večji ekonomski zainteresiranosti ustanove nasproti Prejšnjemu proračunskemu poslovanju in v večji zainteresiranosti kolektiva do pravilnega in uspešnega izvrševanja nalog zdravstvene ustanove. Kljub tem pozitivnim ugotovitvam Pn je opaziti razne slabosti, k' so Sumljive glede no kratko dobo življenja upravnih odborov. I rvn Nabost je. da je večina upravnih °dborov reševala le najožjo finančno in personalno problematiko, misleč, da upravni odbori niso prisojni za reševanje neke širše zdravstvene problematike. Poleg ?fnladosti< upravnih odborov je raz-°8 zn to še šibka sestava, pn tudi nezadostna zainteresiranost s strani Oprave zdravstvene ustanove. Bistvo onužbcnega upravljanja pa je v ši- rokem zainteresiran ju javnosti za problematiko zdravstvene službe v namenu uspešnega reševanja iste. Prav to pa je naloga upravnih odborov v zdravstvu, ki morajo probleme zdravstvene ustanove prenesti iz ozkega kroga zdravstvenih delavcev posamezne zdravstvene ustanove v javnost. Problemi zdravstvene ustanove morajo postati problemi družbe, zdravstveni delavci pa družbeni delavci. Na splošno je kljub časovno kratkemu obstoju upravnih odborov rezultat njihovega dela uspešen. Uspeh je že v tem, da so se upravni odbori brez konkretnih navodil in vzorcev znušli in si prizadevajo aktivno sodelovati pri upravljanju zdravstvenih ustanov. Pojavljajo pa se že gotovi problemi — nekateri specifični za zdravstvo, drugi pa bistveni tudi za ostale dejavnosti — ki kažejo gotove pomanjkljivosti in narekujejo ukrepe, ki naj poglobijo in olajšajo delo pri družbenem upravljanju zdravstvenih ustanov. Prva je ugotovitev, da družbeno upravljanje v zdravstvu pravno ni dovolj izdelano in da so sedanji pravni predpisi pomanjkljivi in tudi v formalnem oziru nezadostni. Čeprav pomeni družbeno upravljanje v zdravstvu revolucionarno novost, neznano prejšnjim sistemom, je regulirano le z zvezno in republiško uredbo in ne z zakonom. Nasprotno po ie v šolstvu, kjer imajo sedanji šolski odbori svojo precejšnjo tradicijo v bivših vaških šolskih odborih. materija obdelana z zakonom. Samo po sebi je razumljivo, da je družbeno upravljanje šol zato postavljeno na mnogo širše osnove m da tuni šolskim odborom m potrebno iskati vsebine in perspektive in tudi ne organizacijskih osnov in temeljev, kot je to primer v zdravstvu. To je osnovni razlog, da upravni odbori v zdravstvenih zavodih ne dajo večjih in otipljiveiših rezul-tatov, čeprav ni zanikati, da so v teh letih svojega obstoja opravili znatno delo pri razvoju zdravstvene službe. Zaradi neizdelanih organizacijskih osnov upravni odbori v zdravstvenih zavodih še ne morejo vplivati in ne odrejati zdravstvene politike, ampak so prisiljeni, da se ukvarjajo z vsakdanjimi praktičnimi primeri, ne da bi zavestno in odločilno vpeljali gotove in določene organizacijske mere in ukrepe. Polce omenjene osnovne pomanjkljivosti, ki jc formalnopravnega značaja, smo mnenja, da je za poglobitev in uspešnost družbenega upravljanja v zdravstvu potrebno precizirati pravico članov upravnih nosti*— pMnmPznih V^meikebojnih - ne more rešiti, družbeno upravljanje v zdravstvu pn iz te osnove ne more graditi temelja za svoj na-dalj n ji uspešni razvoj. Zadevne pomanjkljivosti. k temu pa še gotove nejasnosti, ki jih prinašato zvezni in republiški predpis te materije, so povzročile gotove diskrepnnce v škodo družbenega upravljanja v zdravstvu, ki pa bi odpadle, če bi bila pravna in družbena zgradba družbenega upravljanja jasno precizirana v ustreznih zakonitih predpisih in če bi zdravstvene ustanove in njihovi upravni odbori imeli osnovo svojega dela. pristojnosti in delokrog v ustreznih poslovnikih m pravilih.' V Ljubljani je družbeno uprav- ljanje v zdravstvu leta 1954 zajelo že vse finančno samostojne Zavode (zdravstvene), v letu 1955 pa tudi že vse proračunske zdravstvene ustanove. Tako so pred prehodom na novi upravnopolitični sistem komun, t. j. 1. septembra 1955, imele vse zdravstvene ustanove bivšega MLO Ljubljana — Poliklinika, Šolska poliklinika, dispanzerji, lekarne. Dečji dom, zdravstvene menze, Reševalna postaja, otroška okrevališča in ostala — svoje upravne odbore. K temu so se po reorganizaciji 1. septembra 1951 pridružili še občinski zdravstveni domovi bivšega OLG Ljubijann-okolica ter od 1. januarja 19% novoustanovljeni domovi mesta Ljubljane. Število članov upravnih odborov se giblje med 5—15 članov in smo mnenja, da je minimum treh članov, predpisan z zvezno uredbo, neprimeren; prav tako ne odgovarja v zvezni uredbi določeni maksimum članov upravnega odbora, ki jc z devetimi člani vsaj za velike in pomembne zdravstvene zavode premalo številen in ne more uspešno obravnavati problematike, ki jo veliki zdravstveni zavodi prinašajo. Kompromis med zvezno in republiško uredbo ie glede števila članov upravnih odborov menda najprimer- nejši: okvir 5—13 članov lahko zadovolji vsak zdravstveni zavod. Socialni sestav članov upravnih odborov je v zdravstvenih ustanovah sedanjega OLG Ljubljana dober, čeprav ne najboljši. Relativno najmanj je zdravstvenih strokovnjakov, kar ustreza, saj ti lahko svoje mnenje iznesejo neposredne upravi ali strokovnemu svetu, katerega člani so. Predstavnike kolektiva — razen upravnika, ki je član upravnega odbora po svojem položaju — so volili člani zdravstvenega zavoda pod vodstvom sindikata; od ZS7. je delegiran en zastopnik. ostali so zastopniki državljanov, ki jih imenu je občina oziroma ljudski odbor ali družbena organizacija. Številke kažejo velik vpliv in udeležbo državljanov pri družbenem upravljanju v zdravstvu, saj je v 48 upravnih odborih zdravstvenih zavodov sedanjega OLG (torej brez republiških bolnišnic in klinik) vključenih 584 članov, od tega 235 moških in 149 ženč, 232 »zunanjih« in 152 »notranjih« zastopnikov državljanov oziroma zdravstvenih delavcev; torej več predstavnikov državljanov kot pa strokovnega osebja. Povezava s terenom je torej v zdravstvu tudi po liniji družbenega ujiravljanja izpeljana. DRUŽBENO UPRAVLJANJE V ZDRAVSTVU LETA 1936 Oti teb Socialni *e*tav Naziv ustanove O ii i «1 «1 o ir>*S 8 Poliklinika 13 7 Zobna poliklinika 11 8 Centralna šolska poliklinika 8 5 Antituberkulozni center 8 4 Centralni otroški dispanzer 7 3 Centralni dispanzer za žene 7 3 Okrajna higienska postaja z Mest. dezinfek. in dezinsek. tl 8 Mestna porodnišnica 7 3 Dečji dom 9 5 Patronažni center 9 2 Materinski dom 5 1 Reševalna postaja 9 9 Zdravstvene menze 9 5 Centralna lekarna 9 5 Lekarna Miklošič 9 4 Lekarna Mirje 7 4 Lekarna Ajdovščina 7 3 Lekarna Vič 5 3 Lekarna Polje 5 4 Lekarna Tabor 7 3 Lekarna Moste 6 4 Lekarna I.evstik 5 3 Lekarna šiška 5 2 L okorna Bežigrad 5 2 Lekarna Šentvid 5 4 Zdravstveni domovi in postaje 7,D Ljubijana-Center 9 3 ZD Ljubi jana-Siška • 9 4 ZD Ljubljana-Vič 9 5 ZD Ljubi jann-Moste 7 2 ZD Ljubi iann-Božigrad 9 8 ZD Ljubijana-Polje 6 4 7.D Ljubi inna-Rudnik 12 5 7.D Ljubi iana-Sentivd 9 7 7.P Črnuče 7 4 ZP Mengeš 8 7 ZP T.ogntec 6 5 ZD Kamnik 10 8 ZD Vrhnika 8 7 ZD Grosuplje 11 8 ZD Domžale 11 7 7.D Medvode 7 4 ZD Cerknica 5 4 7.P Loška dolina 7 6 7.P Moravče 11 9 7.P Dobrava 9 4 ZP Borovnica 6 6 7.D Ivančna gorica 9 7 ZD Litija H 7 •S a 6 3 3 4 4 4 3 4 4 7 4 4 4 5 3 4 2 1 4 2 2 3 3 I 4 5 4 5 1 2 7 2 3 1 1 2 1 3 4 3 S £ 'V 1 2 S a s i I 2 — — 3 — — 1 — — 1 — — 1 — — 1 — — 2 — — 1 — — 1 1 — — — 2 - 4 3 3 3 3 3 2 1 3 1 1 J 2 t 2 1 1 1 1 1 — 1 1 — — 4 — 2 — — - 1 2 2 1 - 2 "e M 1 ■S 7 6 4 3 4 4 6 3 4 4 1 1 1 4 5 3 3 3 2 4 2 2 2 2 2 4 4 4 4 5 2 5 4 3 2 3 4 3 4 3 2 2 1 3 2 3 3 1 3 3 2 2 384 231 149 39 10 7 150 152 26 stran na Pri tem je opozoriti na zanimivo ugotovitev, da so namreč pri nekaterih zdravstvenih zavodih vsi člani upravnega odbora pravzaprav zdravstveni delavci in da torej pravih »zunanjih« članov ni. Stvar je še toliko bolj zanimiva, ker je bila ta ugotovitev neznana celo prizadetim upravnim odborom. Gre za primer, ko so tudi zunanji člani upravnega odbora po svojem službenem položaju kot uslužbenci zdravstvenih zavodov in zdravstvenih upravnih organov v dnevnem in službenem odnosu z zdravstvom, čeprav ne z zdravstvenim zavodom, ki ga upravljajo kot člani njegovega upravnega odbora. Namen in pomen družbenega upravljanja pa je, ustvariti primaren in »laičen« stik s terenom in množicami, ki poznajo razmere terena in ki s svojimi življenjskimi predlogi morajo prispevati k zadovoljitvi zahtev ljudstva in tudi obratno: poznavanje terenske in tudi zdravstvene problematike more ugodno vplivati tudi pri posredovanju zdravstvene problematike širšemu krogu prebivalcev na terenu. Opozoriti je na pravilen in odgovoren izbor članov upravnih odborov in to notranjih in zunanjih predstavnikov. Nezainteresiranost ljudi ali pa njihova prevelika obremenjenost sta 1k>Ij škodljivi kot koristni. Delno laični sestav upravnih odborov pa more biti uspešen le s pravilnim in popolnim informiranjem članov. Dejstvo je, da laik v začetku sodelovanja prav težko dojame specifične naloge zdravstvene ustanove, pri katere upravi-sodeluje. Treba je ponovnih sestankov, študija nalog in uspehov ustanove, da se z delom upoznajo vsi člani upravnega odbora. To pa seveda zavisi od intenzivnosti in kvalitete sodelovanja uslužbencev ustanove in članov upravnega odbora. Zato je razumljivo potreben gotov čas in se zdi, da je enoletna mandatna doba upravnih odborov prav zaradi tega prekratka, je pa tudi mentalno higiensko razumljivo, da člani upravnega odbora, ki se niso mogli vživeti v svoje pravice in dolžnosti do ustanove, ki jo upravljajo, takoj po preteku mandatne dobe odstopajo, namesto da bi koristne izkušnje nadaljevali v dobrobit ustanove in zdravstva sploh. Seveda je tak negativen pojav opaziti le pri zdravstvenih zavodih in onih upravnih odborih, kjer kolektiv in upravnik nista znala zainteresirati zunanjih članov za naloge in probleme zdravstvene ustanove. Pravilen in popoln prikaz dela in problematike ustanove članom družbenega upravljanja je prva naloga upravnika in osnova za uspešno delo upravnega odbora. Ni mogoče zahtevati in pričakovati od članov upravnega odbora ne vem kakšnih uspehov, če jim v teku njihove mandatne dobe ni bila prikazana problematika zdravstvenega zavoda, kaj šele problematika zdravstva nasploh, tako da člani upravnega odbora z začudenjem šele ob poteku mandatne dobe s strani predstavnika okrajnega zdravstva izvedo, n. pr., da sploh obstaja popolna sanitarno-epidemio- loška služba, obratne ambulante,-da so zdravljenja gotovih bolezni brezplačna za vse, da so naloge materinske zaščite vodno večje in tudi zmeraj l>olj realne in da bi vsi ti problemi tudi na njihovem terenu in zdravstvenem zavodu našli syoja plodna tla, če bi jim — laikom in državljanom — bili popolno in pravilno prikazani. Tako je pa upravni odlx>r konkretnega okoliškega zdravstvenega doma ves čas svoje enoletne mandatne dobe obravnaval problem slabih zob šolskih otrok in pa problem preobremenjenosti upravnika zdravstvenega doma. utu v rešitev problema odobril opravljanje privatne zdravniške prakse in bil v tej temi vzdrževan skupaj s predsednikom občine, čeprav se je ob njem in ne da bi vedel ponujala v reševanje znatna krajevna zdravstvena problematika, upravnik-zdravnik, pa je v svoji »preobremenjenosti« opravil v javni zdravstveni ambulanti le šest pacientov dnevno. Odgovorna dolžnost upravnika zdravstvenega doma oziroma zavoda je za pravilno delo upravnega odlm-ra bistvene važnosti. Od njegovega pravilnega strokovnega in tudi druž-beno-političnega koncepta stvari je v nemajhni meri odvisno delo družbenega upravljanja zdravstvenega zavoda. Zelo značilen, je kljub svoji epizod nosti, primer zdravstvenega zavoda z okolice Ljubljane, kjer je ves čas vodil seje upravnega odbora upravnik zdravstvenega doma, jih olvarjab pozdravljal člane in zastopnike občine in v glavnem tudi — GLASNI! razpravljal. Da so v takem neprimernem v-zdušjti bili tudi »klepi upravnega odbora delo in vol)* upravniku, ni treba posebej poudarjati. Naloga in d ružbeno-političn« dolžnost upravnika zdravstvenega zavoda je poleg drugega tudi ta, d« dvigne in usposobi člane upravnega odbora, ki se morda v svojem značaju in sestavi ne zavedajo pomena družbenega upravljanja iu svojih nalog kot članov upravnega odbor«. Primer poleg povedanega dokazuje tudi žalostno dejstvo, da se do nedavna celo nekateri predstavniki zdravstva niso zavedeli pomena io vloge družbenega upravljanja. Upravni odbor moni biti gospodar svojega položaja. Kljub še neizgrajenimi formalno-pravniin predpisom ima v svoji družbeno-politični ; osnovi tolikšno oporo, da si lahko ustvari potrebni ugled in veljavo. Pri tem je opozoriti na poskus, pod firmo strokovnosti spraviti upravni odbor v slepo ulico in razglasiti njegovo nepristojnost. To je posebno opazno v kraju, kjer zdravniške postojanke vsemogočno drže v rokah starejši in naši stvarnosti nedorasli privatni, v najboljšem primeril »ambulantni« zdravniki, ki se drže starega sistema in — svoje privatne prakse. Ogromne potrebe, ki jih prinaša novi čas, industrializacija in socializem, in ki so tudi v zdravstvu nujno zahtevale korenitih sprememb, jim niso mar in jih ne razumejo. (Nadaljevanje sledi) Izvleček iz poročila o poslovanju REMONTNEGA PODJETJA CERKNICA, v letu 1955 Podjetje je uslužnost.no obrtnega značaja ter je v letu 1955 doseglo 19,029.832 dtn celotnega dohodka, plg,n prometa pa, preseglo za 35 %. Povprečno je bilo zaposlenih 43 oseb. AKTIVA BILANCA na dan Ji decembra mil PASIVA ZjtP Naziv postavk* Znesek v 000 dtn Zap gt Naziv postavke Znesek v »00 din a. Osnovna (n izločena sredstva A. Vin osnovnih In Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 2.207 i. Sklad osnovnih sredstev 1.005 8. Investicije v teku SOS Z. Dolgoročni krediti ta dokončane Investicije 1.202 L Izločena sredstva in druga investicisks sredstva ] Razni skladi 690 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 1. Drugi viri finansiranja investicij i L Skupne obratna sredstva $82 B.