407
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Sliši se, da so presvitli cesar 2. dan t. ni. novo občinsko (srenj s k o) postavo poterdili. Koliko je gotovega na tej novici, bomo kmali zvedili.
—   V kratkem je pričakovati važnih naredb za končno uravnavo dnarstvenih zadev v našem cesarstvu; sliši se namreč, da dunajska banka vprihodnje ne bo več v tisti ozki zvezi z deržavnim (cesarskim) dnar-stvom, ampak da bode sama svoja in samostojna.
—   Sliši se, da se bodo vprihodnje magistratom izročile obravnave zapuščin; pripomožni jim bodo n o t arj i.
—  Na c. kr. dunajsko-teržaški železnici se začne ob novem letu nova tarifa na podlagi čolne teže in po novem dnarju. Osebe bodo plačevale za vsako miljo pota na berzovlaku 43 kr. v L, 32 kr. pa v II. razredu, — na navadnem tako imenovanem poštnem vozu 36 kr. v L, 27 kr. v II. in 18 kr. v III. razredu. Tudi posebni vlaki se morejo najemati. Od blaga se plačuje za miljo in čolni cent v I. razredu l7/io ^r*? v *L razredu 26/10 kr. in v III. razredu 35/i0 kr- Blago se bo sploh razredovalo kakor doslej; od oglja, žita, krompirja, sočivja, železa, lesa za stavbe, cvilha, platna zajadra, in od kolonijalnega blaga, ki gre iz Tersta ali Reke na Dunaj, se bo pa manj plačevalo.
—   15. t. m. se je pervikrat začela vožnja za ljudi po železnici med Dunajem in Lincom; vožnja za blago se bo začela po novem letu.
—  Te dni je prišel „zakonik za Cerno goro in Berdo" na Dunaji v nemški prestavi na svetlo; obsega samo 95 paragrafov.
Iz Galicije. H. t. m. so pokopali v Lvovu prečast. gosp. Samuela Cirila viteza Stefanovica, jermenskega metropolita in nadškofa, kteri je umeri po kratki bolezni 107 let star; bil je 84 let duhoven, višji škof pa 26 let. To leto so umerli v Lvovu trije višji škofje, in sicer je umeri mesca januarja rusinski nadškof in kardinal Le vi c k i, mesca julija katoliški nadškof vitez Baranecki, tretjega so pa pokopali ta mesec. Namesti treh nadškofov ni zdaj v Lvovu nobenega.
Iz vojaške krajine. Razbojnika Petro Popoviča. kteri je bil več let strah in groza Turku in je nedavnej iz Bosne v naše cesarstvo pribežal, je ujel 29. novembra nek graničar v svoji hiši; odpeljali so ga v Petrin j o. Pravijo, da so Turki obljubili 300 cekinov tistemu, kteri ga zasači.
Iz serbske Vojvodine. Po Temešvaru se je za-trosila govorica, da se ima Vojvodina serbska s temeškim Banatom sopet z Ogerskim zediniti.
Iz Rusije. Nikanor Njegoš, metropolit Cerne gore in Berde, kteri je šel v Petrograd škofovsko po-svečenje prejet, je bil ondi serčno sprejet od duhovšine in od ljudstva, zlasti pa od carove rodbine. Bil je pred čarom, carinjo in careviči; car mu ni le zagotovil samo velike podpore, privolil mu je tudi dnarjev za Černo goro pobe-rati; vemil se bo metropolit zavoljo tega čez Moskvo in Kiev. V nagovoru zastran poberanja milodarov razglašenem je stiska Černe gore živo živo popisana; med drugim je v tem nagovoru tudi povedano, da je bila za Ceruogorcc v poslednji vojski taka sila, da so mogli pismenke svoje tiskarnice v kugle za strelivo prelivati, — da hrepene pod-učeni biti, da pa nimajo ne cerkev, ne šol, ne bukvarnic, in da se nadjajo,   teh pomočkov narodne omike pri  svojih so-
408
vernikih dobiti. Nabrani dnarji bodo po ukaza rusovske vlade v Rusii ostali, obresti pa se jim bodo v Cerno goro pošiljale.
—   Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo smelo tiskarstvo svoboduejc se gibati in ne bo več prepovedano, deržavnih reči v domačih časnikih pretresati. Tudi v Rusii tedaj začenjajo spoznavati, da odkritoserčno presojevanje važniših domačih zadev ne more vladi v škodo biti.
—  Materi cesarici, od ktere smo zadnjič povedali, da je hudo zbolela, je spet odleglo.
—   ,?Gosp. list" oglaša to-Ie o ceni jedi in pijače v Rusii: Jedila so na Rusovskem sploh po ceni; en funt (malo manji od našega) posebno dobrega mesa govejega, svinjskega in koštrunovega velja v Moskvi in Petrogradu 10 kopekov (64 kop. je toliko kot 60 kr. srebra J, teletnine 12 kop.,   masla in  putra 18 kop.    Za  tri kopeke dobiš
3  — 4 jajca. Dve stvari za vsakdanjo potrebo ste pa drage, namreč pijača in sadje. Navadno se pije francozko vino; najceneje je po 60 kopekov; sploh se mora plačati za en polič 80 do 100 kop. ali skoraj en sreberen rubelj. Imel sem priliko v Moskvi piti vino iz okolice zagrebške, namreč iz Bukovca. Rusi sami so rekli, da je naše vino bolje od onega, ktero plačujejo po rubeljnu. En sam pot sem pil rusovsko vino in sicer krimsko, bilo je jako dobro, našemu dalmatincu slično, in veljal je polič 35 kopekov. Sploh se pije malo vina v Rusii. 01 (pivo) je dobro in velja polič 14 — 18 kop. Največ pije narod čaja in sicer brez ruma in le z nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah 10 kop. Kave (kofeta) se manj pije in velja kozarec v kavarnah tudi 10 kop., s smetano in kruhom pa 20 kop. Kruh tudi ni drag; prodajajo se 3 verste kruha, ves pšeničen, ves ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več imajo pa divjačine in rib. Še se pije kvas in med (medica); kvas je kisla pijača, kakor limonada brez cukra, med pa tudi s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in meda, ki se po ulicah prodaja, velja 1 —2 kop., za kozarec dobrega meda se mora tudi po 10 kop. plačati. Sadje, ktero se vozi iz Fran4c ozkega po morji, je jako drago; 1 funt grojzdja velja v začetku 1 srebern rubelj (1 fl. 30 kr.), pozneje mu odjenja cena na 30 kop.; — ena lepa hruška velja 10 — 15 kop.; najslabejih jabelk velja eno 2 kop. Mnogo se vidi na Rusovskem ananasov, al eden velja po 5 rubeljnov. — Za sobe se mora v velikih gostivnicah v glavnih mestih po 3 do 6 fl. na dan plačati; enako je jedilo  v njih drago;   v manjih  gostivnicah  se dobi obed s
4  jedrni za 40 kop. — Obleka in obutvaje tudi draga; v velikih mestih Rusije velja par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do 40, čemi klobuki po 8 do 10 rubeljnov srebernih.
Iz Italije. Omenili smo, da so prišle rimski vladi pisma v roke, iz kterih se je zvedilo, da se res francozki skrivni opravilniki prizadevajo, na Laškem prekucije pod-pihati. To je res; pa ne rimski, ampak napolitanski vladi so prišle take pisma v roke, ktera jih je poslala potem rimski in avstrijanski vladi na znanje.
—  Bolehni pruski kralj se bode s kraljico 23. dan t. m. v Rim odpeljal, kjer misli čez zimo ostati in prebo-lenja pričakovati pod milejšim nebom laškim. Sv. oče papež ga bojo, kakor se sliši, prav prijazno sprejeli.
Iz Nemškega. Iz Berlina. Deržavni zbor se bo skorajda 12. januarja začel. Vlada je oklicala, da bodo katoličani in protestanti enake pravice vživali in da se tega pravila bode zvesto deržala.
Iz Francozkega. Veliki knez ruski Konstantin je bil v Tulonu in bo šel te dni od ondot v Pariz fran-cozkega cesarja obiskat. Od tod gre v luko Villa frank o, ktero je nedavnej rusovska vlada kupila;   kneza  spremljajo
malarji  in   pesniki;   povestničar   Grigorovic   bo   popisal celo potovanje.
— Francozka vlada misli rajnemu cesarju Napoleonu I. na otoku sv. He le nekem veličasten spomenik postaviti, ki bo proti morju obernjen.
—  Montalem berto va pravda pride 21. dan t. nu pred višjo sodnijo. Berrver in Dufaure ga bota zagovarjala. Vse radovedno pričakuje, kako se bode izmotal ta klopčič.
Iz Angležkega. Kar se je že zdavnej namerjalo, pa je dosihmal vselej spodletelo, se pripravlja vnovič: namreč prenarediti postavo za volitev poslancov v spodnjo in zgornjo zbornico deržavnega zbora, ker stara postava ni primerna več dandanašnjim časom in je potreba nove postave dosti spoznana. Al svobodnoljubni Angleži ne prekucnejo nikoli na vrat nanos starih navad; z dobrim pomislikom postopajo naprej, naglice ne poznajo. Za to bo tudi o ti prenaredbi dosti vode preteklo, preden bojo Angleži volili po novih pravilih. V undanjem ljudskem zboru je sicer veljavni Bright strune gotovo pre-silno nategnil in novi napravi morebiti več škodoval kakor koristil, ker je prestrašil možake starega zakona. Mesca svečana se bo začel deržavnizbor v Londonu; vidili bomo takrat, kaj bode.
—   Na Irskem se neka prekncijska stranka oglaša pod imenom „Tenis"; zaperli so že več deležnikov, delavcov^ pa tudi mladih ljudi gosposkega stanu.
Iz Cerne gore. Mesca svečana ali sušca pričakuje knez černogorski, da mu bo njegova žena Darinka pervo» detice povila.
Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred, ko je imela hudobna namera se doveršiti. Vec ko 30 zarotnikov so zaperli, ki so nek obstali, da so hotli sultana zavoljo tega s poti spraviti, ker ne vlada po predpisih korana in ga je volja vsem svojim podložnikom enake pravice dodeliti. Namen zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo življenje končati. Iz Moldove in Valahije. Volitve uzrokujejo še vedno veliko rogoviljenja. Vsaka stran se napenja kakor kolj se more, svoj namen doseči. V Valahii jih je že več imenovanih, kterim bi se gospodarska suknja najbolj podala; najimenitneji med njimi so knez Barbu Stirbev, Bibesco in Kantacuzeno. V Moldovi knez Mihael S tur d za nosi zvonec.