ALUMINIJ
Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo JULIJ 2018
7
Dopustniški utrinki
Spoštovani sodelavci in sodelavke, vabimo vas, da nam pošljete svoje poletne fotoutrinke. 
Na njih ne sme manjkati Talumov logo ali napis TALUM. Vse drugo prepuščamo vaši kreativnosti in domišljiji. 
Naslovnica: Počitniški utrinek, foto Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma
Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d.,  Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo,
telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si.
Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov.
Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih in Mateja Hergula, 
članice, ter Gregor Jurko, član. 
Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak
Prelom, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Iz vsebine
4
5
6
7
8
9
10
11
12
14
15
16
19
21
22
25
26
28
29
30
31
32
34
35
Naj zmaga razum
Priznanja za vse, ki ustvarjamo uspešno Talumovo zgodbo
Prenova procesa projektnega vodenja
Pregled inovativne dejavnosti v prvi polovici leta 2018
S tehničnimi izboljšavami do gospodarskih koristi
Mesto pod mestom in vonj bencinskih hlapov
Uspešna presoja sistemov ravnanja z okoljem
Prenova multimedijskih sejnih sob in postavitev nove učilnice
Poskrbi za svojo varnost – uporabljaj zaščitne rokavice
Preden kliknete »Objavi«
Avtomatska ultrazvočna naprava Hertwich
Patent: Toplotni prenosnik
Uspešen prvi samostojni sejemski nastop
»Deda je vozil bagera!«
Varjenje aluminija je izredno zahtevno
2. Talumov družinski dan
Po duši sem raziskovalka
Poletna šola
Ribe so zakon
Dopust – čas zase, za družino in prijatelje
Manjkajoča črka 2018
Dogodki in zanimivosti
Talumovec na najvišji stopnički tekme svetovnega pokala
Slovenija na Ohridu 2018
Moja družina
Križanka
5
7 8 9
10 12
15 16
19 21
23 32
ALUMINIJ številka 7, stran  3
UVODNIK
En kilogram idej, prosim!
ALEKSANDRA JELUŠIČ
GLAVNA UREDNICA
Foto: Srdan Mohorič
Mesec julij je čas dopustov in zaradi tega se zmanjšajo tudi aktivnosti, kljub temu pa je letošnje poletje ponudilo nepričakovano veliko tem za 
pisanje. Najdete jih na straneh časopisa. Večina jih je povezanih z našo dejavnostjo, nekaj med njimi pa je poletno obarvanih.
Sodelavci boste julija in avgusta izkoristili letni dopust, septembra pa je pred nami eden izmed skupnih dogodkov, pre-
poznaven pod imenom Talumov dan inovativnosti. O aktivnostih, povezanih s tem dnevom, smo nekaj zapisali že v tej 
številki, podrobneje pa vas bomo o njih seznanili v naslednjih številkah časopisa Aluminij. 
O idejah in z njimi povezani inovativnosti je mogoče razmišljati na različne načine – tudi na nevsakdanji način. 
Večino stvari v življenju lahko kupimo z denarjem in ja, obstaja tudi trg idej, na katerem ima vsaka ideja svojo ceno in vsak 
kupec ideje svoja pričakovanja. Kljub temu pa ima »proizvodnja« idej popolnoma drugačne značilnosti kot proizvodnja 
izdelkov in storitev. V prvi vrsti gre za butično proizvodnjo, saj človek na dan in ob vsakem času ne more proizvesti toliko 
idej, kot bi si želel sam. Idej tudi ne moremo proizvesti v takem številu in v času, kot bi si želeli. Prav tako ni posebne in 
univerzalne tehnike oziroma posebnega, v človeka vgrajenega stikala, na katero bi lahko pritisnili in proizvedli novo idejo.  
A če pogledamo z drugega zornega kota, potem ideje kljub temu vsak dan kupujemo. Kupujemo jih v trgovinah, v trafi-
kah, na tržnici. Kadar v trgovini kupimo mleko v tetrapaku, v resnici ne kupimo samo mleka, temveč tudi idejo. Seveda bi 
lahko mleko v trgovini kupovali tudi v steklenicah ali … A nekoč se je nekemu človeku porodila ideja, da bo to tetrapak, 
ki bo vseboval tudi aluminij in polietilen. Ideja se je izkazala za odlično in danes je embalaža tetrapak med uporabniki 
zelo priljubljena. 
Morda si tudi vi zastavljate vprašanje, kdo so kreatorji največjih in najizvirnejših idej. So to geniji, nadarjeni posamezniki, 
umetniki, uporniki ali otroci? V resnici se kreator idej in ustvarjalec skriva v vsakem izmed nas. Tudi tisti, ki je prepotoval 
pot okoli sveta in ob tem porabil minimalno denarja, je na neki način kreator idej, ustvarjalec, kreativec. Zakaj pa ne? 
Morda bi na ustvarjanje idej morali gledati širše. In če je človek sposoben vse to realizirati v svojem zasebnem življenju, 
potem bi svoje sposobnosti in izvirnost lahko prenesel tudi v poslovno okolje – spremenijo se le cilji oziroma motiv. 
Pred časom sem v nekem časopisu zasledila strokovni prispevek, v katerem je bila obravnavana problematika ustvarjalno-
sti in kreativnosti pri otrocih. Je dobra šolska ocena že zagotovilo, da bo tak otrok znal razmišljati in nadgrajevati ideje? Se 
s svojo glavo splača razmišljati? Je drugačen način razmišljanja za okolje sploh sprejemljiv? Je zate bolje, da se pomešaš v 
povprečje? Vse to so vprašanja, ki v človeku spodbujajo razmislek in nanje naj odgovori vsak sam. 
Za konec pa še dilema: Ali je človek, ki se boji biti drugačen in se izpostaviti, sploh lahko kreativen? Ste med tistimi, ki si 
dovolite prestopiti mejo ustaljenega tudi takrat, ko okolica še ni pripravljena na vaše ideje? 
Odgovori so pomembni, saj so pokazatelj, ali vzgajamo generacije pasivnih ljudi, ki so navajeni, da lahko največji uspeh 
pričakujejo takrat, ko bodo najmanj izstopali. Posledice tega se čutijo povsod, najbolj prav v podjetništvu. p
ALUMINIJ številka 7, stran  4
Naj zmaga razum
Včasih pričakujemo, da bodo otroci pri 18 letih prevzeli odgovornost za 
svoje početje. Velikokrat jim očitamo neodgovorno obnašanje, čeprav 
so polnoletni. Potem pa nas veliki voditelji postavijo pred dilemo, ko 
nismo več prepričani v njihovo razsodnost.
Ameriški predsednik je populistično obljubljal, da bo naredil Ameriko 
spet največjo, najmočnejšo. Dejansko je Amerika le še največja velesila, 
kar se vojaške industrije tiče. Na vseh drugih področjih je slika drugač-
na. Pa se osredotočimo samo na aluminij.
Leta 2017 se je v svetu proizvedlo in porabilo približno 60 milijonov 
ton primarnega aluminija, od tega 36,6 milijona ton na Kitajskem.
ZDA so leta 2017 proizvedle 745.000 ton primarnega aluminija, kar 
je samo 2 odstotka letne kitajske proizvodnje. Da bi postale ZDA bolj 
neodvisne od uvoza aluminija iz tujine, so uvedle 10-odstotne carinske 
dajatve. S tem naj bi spodbudile ponoven zagon ameriških elektroliz, 
ki so bile v preteklosti zaustavljene. Skupna kapaciteta vseh ameriških 
elektroliz znaša 1,7 milijona ton. Torej bi bilo teoretično na razpolago 
nekaj manj kot 1 milijon ton za ponovni zagon. To so praktično zane-
marljive količine, pri tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da so te 
elektrolize zastarele in neučinkovite. 
Posledice ukrepov
Maja letos je bila elektroliza Warrick ponovno zaustavljena zaradi izpada 
usmerniških naprav in enako se je zgodilo elektrolizi Sebree. Strokov-
njakom je popolnoma jasno, da energetska oprema, ki ni bila primerno 
vzdrževana in operativna nekaj let, ne bo brezhibno delovala. Realno 
je pričakovati, da je mogoče ponovno zagnati (tehnično) približno 0,5 
milijona zaustavljenih kapacitet. Zanemarljiva količina. Letos torej kitaj-
skih 38 milijonov ton proti ameriškim 1,2 milijona ton.
V nadaljevanju je treba pogledati tudi lastno ceno. Najvišja proizvodna 
cena je prav v ZDA, in sicer 2.145 USD na tono. Najnižja proizvodna 
cena je na Bližnjem vzhodu, in sicer 1.456 USD na tono, sledi Kanada s 
1.647 USD na tono. Kitajska in Evropa sta na ravni 1.800 USD na tono. 
Podatki veljajo za junij 2018.
ZDA so v nadaljevanju uvedle tudi sankcije proti posameznikom in 
njihovim podjetjem iz Rusije. Tako so sankcije proti Rusalu popolno-
ma destabilizirale dobavo aluminija in glinice predvsem v Evropi. Na 
Irskem stoji tovarna glinice Auginish s kapaciteto 2 milijona ton letno; 
od tam smo delno oskrbovani tudi mi v Talumu. Cene glinice API so 
vrtoglavo poskočile s 340 USD na 790 USD na tono. LME je prav tako 
v nekaj dneh zanihal za 400 USD. Ker je bila na trgu popolna panika, 
je ameriški predsednik ukazal zamrznitev uveljavitve sankcij do 23. ok-
tobra. 
V tem aluminijskem delu bo veliko škodo utrpela prav Evropa, ki se 
oskrbuje z glinico in 1,6 milijona ton aluminija iz Rusije.
Upamo, da svetovno gospodarstvo ne bo zašlo v trgovinsko vojno, saj 
bi ta imela posledice za vse nas. Naj zmaga razum. p
UPRAVA
Foto: Srdan Mohorič
Dr. Zlatko Čuš
član uprave Taluma
ALUMINIJ številka 7, stran  5
Grb Občine Kidričevo 
Na osrednji slovesnosti ob 21. občinskem prazniku Občine Kidričevo 
24. junija je predsednik uprave Taluma Marko Drobnič prejel grb Ob-
čine Kidričevo za svoj prispevek h krepitvi sodelovanja in povezovanja 
gospodarstva z lokalno skupnostjo. Za vztrajno in predano reševanje 
težav občine, pomemben prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti 
občine v širšem okolju ter iskreno predanost družbeni odgovornosti na 
poslovni in zasebni ravni, je občina med drugim zapisala v obrazložitvi. 
Na slovesnosti sta bili poleg grba podeljeni še plaketa občine Kidričevo 
msgr. mag. Antonu Pačniku, župniku župnije Sv. družine v Kidričevem, 
ter listina častni občan gospe Pavli Veler.
Nagrada evropski najmenedžer in najpodjetje
Med najboljšimi podjetji in menedžerji v jugovzhodni in srednji Evropi, 
ki so 5. julija v Sarajevu prejeli nagrade strokovne komisije Neodvisne 
evropske agencije za izbor in promocijo najuspešnejših poslovnežev in 
podjetij, sta bila tudi Talum, d. d., in predsednik uprave Marko Drobnič. 
Nagrado evropski najmenedžer in najpodjetje za odlične poslovne re-
zultate, razvoj novih projektov ter mednarodno poslovanje so na pode-
litvi prevzeli člani uprave. Po Drobničevih besedah je nagrada priznanje 
vsem, ki smo ustvarjali Talumovo uspešno zgodbo. Komisija agencije je 
sicer letos podelila 30 poslovnih nagrad najuspešnejšim menedžerjem iz 
14 evropskih držav. Tradicionalni del dogajanja je tudi poslovno sreča-
nje vodilnih menedžerjev v regiji, ki razpravljajo o aktualnih gospodar-
skih izzivih. p
Priznanja za vse, 
ki ustvarjamo uspešno Talumovo zgodbo 
NATAŠA VODUŠEK FRAS
FOTO:  MOJCA VTIČ, ARHIV TALUMA
PRIZNANJA 
NAPOVEDNIK DOGODKOV IN OBISKOV
Ne zamudite
Avgust 2018
20.–27. 8. Druga skupina otrok na letovanju v Pacugu   
22.–25. 8.   Dnevi poezije in vina 2018
ALUMINIJ številka 7, stran  6
Prenova projektnega vodenja
Gre za obsežne spremembe v projektni organizacijski strukturi skupine ter v organizaciji in 
metodologiji obvladovanja projektov. Projekte delimo v tri skupine: investicijske, razvojne in 
organizacijske. Izdelali smo kategorizacijo projektov po kompleksnosti, pri čemer dajemo večji 
poudarek spremljanju vsebine večjih (kompleksnejših) projektov in poenostavljamo postopek 
za manjše projektne naloge in enkratne investicije. 
Usposabljanje vodij projektov
Vzpostaviti želimo celovit pristop k vodenju projektov. Izdelali smo program usposabljanja s 
področij, ki jih mora obvladati vodja projekta. Za vodenje večjih projektov smo izbrali prvo sku-
pino bodočih vodij projektov, ki bodo po končanem usposabljanju prejeli certifikat za internega 
vodjo projektov. Junija smo že izvedli prve tri delavnice iz sklopa metodologije obvladovanja 
projektov. Bodoči certificirani vodje projektov v tem sklopu usposabljanja spoznavajo različne 
vsebine s področja projektnega menedžmenta, od zasnove projekta, oblikovanja projektne sku-
pine in planiranja projektnih aktivnosti, do izvedbe, kontrole in zaključka projekta.
Projektni portal
Vzporedno z uvajanjem nove projektne organiziranosti poteka projekt Projektni portal. Cilj 
projekta je standardizacija menedžmenta projektov in uvedba projektne informacijske infra-
strukture. Projektni informacijski sistem nam bo omogočil pregled nad portfeljem projektov, 
ustrezno analitiko in poročanje. V ta namen skupaj s službo Informatika prilagajamo infor-
macijski sistem LN. Povezujemo ga z dokumentacijskim sistemom in ne nazadnje bomo lah-
ko  v  okviru novega sistema poslovnega poročanja BI (Business intelligence) spremljali izvaja-
nje, analitiko in nadzor nad izvedbo oz. rezultati projektov. Projekt smo razširili še na področje 
obvladovanja investicijske dejavnosti v skupini Talum, kar pomeni pripravo in izdelavo plana 
investicij preko pobud v informacijskem sistemu LN, naročanje preko projektnega modula in 
spremljanje realizacije investicij. 
Zaradi prilagoditev in sprememb postopkov sledi še revizija oziroma prenova naših or-
ganizacijskih predpisov in navodil za delo. Vse to med drugim zahteva tudi spremembe 
razmišljanja in »odučitev« nekaterih postopkov in procesov, ki smo jih bili doslej nava-
jeni. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi, povezovanjem in pozitivno energijo te 
spremembe tudi usvojili. p
Prenova procesa projektnega vodenja
V Strateškem razvoju že kar nekaj časa poteka veliko aktivnosti na področju projektne 
pisarne. Lotili smo se spremembe projektne organiziranosti v skupini Talum. S prenovo 
oziroma nadgradnjo projektne organiziranosti želimo povečati projektno organizacijsko 
razvitost v skupini Talum in poudariti strateški pomen projektnega menedžmenta. 
PALMIRA BANKO
STRATEŠKI RAZVOJ 
Od vseh prejetih predlogov je bilo 563 
odobrenih kot koristnih, 29 pa je bilo 
zavrnjenih. V procesih inoviranja je v 
prvem polletju aktivno sodelovalo 17,6 
odstotka zaposlenih, kar pomeni, da je 
med sodelavci podalo predloge 252 raz-
ličnih predlagateljev. 
Največ predlogov na zaposlenega so pri-
spevali v PE Ulitki in v družbi Vargas-Al 
(1,15 predloga na zaposlenega). 
Kakor smo že poročali, smo se prijavili 
na razpis za podelitev priznanj inovator-
jem v podravski regiji za leto 2018 na 
temo »Pomen prenosa znanja, procesov 
in tehnologije v gospodarstvo« ter osvo-
jili zlato in srebrno priznanje Štajerske 
gospodarske zbornice.
Inovatorji z največ predlogi, podanimi v 
obdobju od januarja do junija 2018  
Ime in priimek Družba/PE 
Franc Kodrič  Vargas-Al, d. o. o. 18
Jožica Verdenik  PE Ulitki  12
Robert Marčič  PE Ulitki  12
Bruno Skuber  Talum Servis in 
  inženiring, d. o. o. 10
Gorazd Fišer  PE Ulitki  10
Tomi Eržen PE Ulitki  10
Srečko Horvat  Talum Servis in 
  inženiring, d. o. o. 10
Pregled inovativne 
dejavnosti v prvi 
polovici leta 2018
V obdobju od januarja do junija 2018 
smo prejeli 592 inovacijskih predlo-
gov, kar presega število predlogov 
v enakem obdobju lani, hkrati pa to 
pomeni, da na ravni skupine Talum 
trenutno dosegamo 0,83 predloga na 
zaposlenega.
VESNA KOŠIR
V prvem polletju smo obravnavali dve tehnični izboljšavi, in sicer: 
Družba/PE    Ime in priimek    Tehnična izboljšava       Povp. letna gosp. 
                   korist v EUR
PE Aluminij     Dragan Švagan      Z U-profili in ploščami 
         do sanacije pokrovov       25.182,00
         komore 
PE Rondelice    Boris Šegula in
          Danilo Lendero    Vezanje kolutov            22.931,02
Podrobnejši opis obeh tehničnih izboljšav 
Z U-profili in ploščami do sanacije pokrovov komore
Pri delu pri Riedhammerjevi peči se je večkrat poškodoval litoželezni 
obroč, ki nosi obzidavo pokrova komore. Sanacija pokrova je draga, ker 
je treba zamenjati poškodovani segment litoželeznega obroča, obzida-
vo pa zrušiti in ponovno sezidati. Prvotni poskusi z varjenjem se niso 
obnesli, saj var ni držal, zato je bil oblikovan predlog, da se na mestu 
poškodbe obroča na jekleni del konstrukcije pokrova navarijo U-profili 
in plošče, ki pomagajo nositi obzidavo. Predlagana rešitev je bila večkrat 
uspešno izvedena, saj smo na ta način v zadnjih dveh letih doslej sanirali 
že pet pokrovov in se s tem izognili dragi sanaciji celotnega pokrova, ki 
bi bila drugače nujno potrebna. 
Vezanje kolutov 
Vezanje kolutov trenutno poteka z jeklenim trakom in sponkami. De-
lavec jekleni trak, narezan na dolžino 1,8 m, napelje čez kolut in oba 
konca traku spoji s sponko s pomočjo namenskega orodja. Z inovaci-
jo predlagamo uporabo plastičnega PET traku. Sistem se že uspešno 
uporablja na liniji OT1, za katero smo pridobili ponudbo Epipacka. Za 
vezanje enega koluta mora delavec napeljati PET trak čez kolut in nato 
konca traku spoji z napravo za spajanje PET traku, ki je obešena na 
nosilcu nad navijalci ozkega traku. Novo rešitev smo najprej dva dni te-
stirali z varilnim avtomatom na dveh kolutih (2 × 400 m), pri čemer smo 
uporabljali trak s širino 32 mm, in ni bilo težav (ni bilo trganja traku, na-
tezna trdnost traku je večja kot pri jeklenem traku in ima večji raztezek).
Spajanje PET traku ima v primerjavi z vezanjem z jeklenimi trakovi več 
manipulativnih prednosti: 
• PET traku ni treba naprej rezati na lamele; s tem prihranimo pri času 
za nepotrebno delo in pri količini traku;
• za spajanje s PET trakom ni treba uporabljati sponk; s tem prihrani-
mo pri času za nepotrebno delo in pri sponkah;
• zaradi uporabe stroja za spajanje traku delavec ni podvržen fizičnim 
naporom, saj mu ni treba stisniti sponke, temveč samo pritisne tipko 
na stroju;
• PET trak je v primerjavi z jeklenim lažji in ne predstavlja potencial-
nih nevarnosti za ureznine. p
ALUMINIJ številka 7, stran  7
INOVATIVNOST 
S tehničnimi izboljšavami do gospodarskih koristi
Identifikacija tehničnih izboljšav z gospodarsko koristjo in spodbujanje k prijavi je ena ključnih aktivnostih, ki jih izvajamo na področju 
inovativne dejavnosti. 
VESNA KOŠIR
FOTO: STANKO KOZEL
ALUMINIJ številka 7, stran  8
Ogled razstave »Celeia – mesto pod mestom«
Tokrat smo druženje začeli v kleti celjskega Knežjega dvora z ogledom razstave »Celeia 
– mesto pod mestom«, ki je največja predstavitev in situ. Pod strokovnim vodstvom smo 
izvedeli, kako je pred 2000 leti tekla Savinja in kako je nastajalo in se razvijalo mesto, seveda 
pa v Celju ne gre brez grofov Celjskih – ogledali smo si še razstavo o njihovem vzponu in 
žal tudi padcu.
Tekma za »Grand Prix« v gokartih
Potem je sledil »adrenalinski del«. Sodelavci so se na strehi trgovskega centra pomerili v 
pravi tekmi za »Grand Prix« v gokartih. Najprej so potekali »izločilni boji«, nato pa se je 
šesterica najhitrejših »udarila« v pravi tekmi, v kateri ni manjkalo nepravilnega prehiteva-
nja, izrivanja s proge, »crkavanja« motorjev in seveda hrupa motorjev in vonja bencinskih 
hlapov. Dobili smo zmagovalce in zadovoljne ter nasmejane druge udeležence. Sledil je 
še ogled »craft« pivovarne, v kateri se mlad predstavnik družine, ki spada med največje in 
najstarejše pridelovalce hmelja pri nas, na inovativen način loteva varjenja novih in drugačnih 
vrst piva.
Odziv na »Upam si!«
Preostali čas smo posvetili neformalnemu pogovoru o odzivu sodelavcev in sode-
lavk na letošnjo akcijo »Upam si!« in številnim aktivnostim, ki jih je treba opraviti 
do 20. septembra, da bo naš dan inovativnosti uspešen. Vesna Košir je naše druže-
nje označila kot »sproščenost med sodelavci, timski duh in možnost konstruktivne-
ga pogovora o aktivnostih, predlogih za nadaljnje delo, za katere v času sestankov 
in rednega dela ne najdemo časa.« p
Mesto pod mestom in vonj bencinskih hlapov
Ekskurzija Odbora za inovativnost je tokrat potekala v okrnjeni sestavi, saj so neka-
teri člani že na dopustu ali pa jim službene obveznosti žal niso dopuščale odsotnosti 
z dela. Vsakoletna ekskurzija je nagrada za promotorje inovativnosti v posameznih 
delovnih okoljih in možnost za daljši neformalen pregled dejavnosti odbora v pre-
teklem letu.
LILIJANA DITRIH
Foto: Miran Jeza 
INOVATIVNOST 
Minilo je že sedemnajst let, odkar smo v družbi Talum uvedli standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001 ter varnost in zdravje pri delu OHSAS 
18001. Tako je 21. in 22. junija BVC (Bureau Veritas Certification) opravil ponovno presojo obeh sistemov. Tokrat so sistema za ravnanje z okoljem 
po ISO 14001:2015 in za varnost in zdravje pri delu OHSAS 18001 presojali štirje presojevalci. Pregledali so obvladovanje in skladnost z zahtevami 
standarda ter zapisali predloge za izboljšave obeh sistemov, vendar brez ugotovljenih neskladnosti.
Na osnovi izvedenega vodstvenega pregleda in izvedene presoje BVC lahko podamo skupno oceno, da sistema za ravnanje z okoljem ter za var-
nost in zdravje pri delu delujeta v skladu z zastavljenimi cilji in programi ter ju lahko opredelimo kot učinkovita. Tudi izvedena zunanja presoja je 
potrdila, da sta sistema uspešno vodena in dobro vzdrževana. Uspešno smo izvedli tudi prehod na novo izdajo standarda SIST ISO 14001:2015. 
Hvala vsem za prispevek in sodelovanje. p
Uspešna presoja sistemov ravnanja z 
okoljem ter varnosti in zdravja pri delu
DR. MARKO HOMŠAK
IZTOK TRAFELA
SISTEMI UPRAVLJANJA
ALUMINIJ številka 7, stran  9
Pametna tabla 
Junija smo izvedli tehnično prenovo velike sejne sobe. V njej smo 
namestili pametno (ang. smart) tablo, ki omogoča interaktivno 
delo (funkcija dotika s prstom ali dvema interaktivnima pisaloma 
po namenskem ekranu oziroma tabli). S pomočjo interaktivnosti 
lahko uporabniki zdaj izboljšajo svoje predstavitve, saj lahko v 
realnem času dodajajo opombe, rišejo, neposredno dodajajo ko-
mentarje, kot npr. v predstavitvi v programu PowerPoint, ter iz-
koristijo še obilo drugih funkcionalnosti. Nameščena je bila tudi 
namenska programska oprema SMART Notebook, ki omogoča 
način Whiteboard (bela tabla), s katero pridobimo napredne mo-
žnosti dodajanja slik, vnaprej pripravljenih zapiskov ter na koncu 
možnost deljenja vsebine udeležencem po elektronskih medijih. 
Navedena programska oprema se danes predvsem uporablja v 
izobraževalne namene. Tako udeležencem ni več treba ročno 
prepisovati vsebin s table. Pametno tablo smo povezali z obsto-
ječim projektorjem, pri katerem smo nadgradili le videokable za 
prikaz z visoko ločljivostjo. Tako smo maksimalno izkoristili ob-
stoječo opremo in jo samo ustrezno tehnično posodobili.
Prenova male sejne sobe 
Hkrati smo prenovili tudi malo sejno sobo v upravni zgradbi. 
Namestili smo nov laserski interaktivni projektor. Uporabniki 
lahko izkoristijo vse funkcionalnosti, ki jih omogoča interaktiv-
nost, in so enake kot v veliki sejni sobi.
Nova računalniška učilnica 
Zaradi številnih projektov in posledično vedno večjega obsega 
zahtev po izobraževanju računalniška učilnica v Informatiki ni 
bila več primerna. Zato smo v tretjem nadstropju upravne zgrad-
be postavili novo računalniško učilnico in jo opremili z dvanajsti-
mi novimi računalniki in enakim interaktivnim projektorjem, kot 
je v mali sejni sobi. Učilnica je namenjena izobraževanju zapo-
slenih. Povečati želimo  zlasti obseg e-izobraževanj, ki jih boste 
pripravljali v različnih delovnih sredinah. p
DIGITALIZACIJA 
Prenova multimedijskih sejnih sob in postavitev nove računalniške učilnice
DEJAN KOROŠAK
Foto: Aleksandra Jelušič 
ALUMINIJ številka 7, stran  10
Nevarnosti in škodljivosti, poškodbe pri delu in uporaba roka-
vic
Prsti roke, dlan in zapestje spadajo med najpogosteje poškodovane dele 
telesa. Skoraj polovica poškodb pri delu v Talumu ima za posledico 
poškodbe roke zaradi različnih vplivov. Ravno zato je varnost pri delu 
v veliki meri odvisna od učinkovitih rokavic, ki varujejo kožo, da ne bi 
prišla v stik z nevarnimi snovmi, pri težkem fizičnem delu pa jo varujejo 
pred velikimi mehanskimi obremenitvami. 
Zdravstvene nevarnosti in škodljivosti, zaradi katerih pride do poškodb rok:
• Mehanske nevarnosti nastanejo zaradi ostrih in koničastih pred-
metov in orodja pri nakladanju, razkladanju, prevozu. Običajno so 
posledice ureznine, vbodline, odrgnine in zmečkanine.
• Kemične nevarnosti nastanejo pri uporabi trdnih, tekočih in plina-
stih snovi (olja, lugi, kisline, razredčila ipd.). Poškodbe so odvisne od 
vrste in koncentracije snovi, predvsem pa od izpostavljenosti oziro-
ma časa delovanja snovi na roke.
• Vroče ali hladne snovi in površine povzročajo v glavnem toplotna 
sevanja, različna omrežja in tekoče kovine. Teža poškodb je odvisna 
od temperature in količine prenesene toplote. Posledica so opekline 
ali ožganine različnih stopenj in razsežnosti. Enako kot vroče so ne-
varne tudi hladilne snovi in materiali, ki jih uporabljamo za dosego 
ekstremno nizkih temperatur (npr. tekoči dušik).
• Električne nevarnosti se pojavijo pri delu z električnimi napravami 
in napeljavami, če se dotaknemo neizoliranih delov, ki so pod nape-
tostjo.
• Ionizirno sevanje pri delu z radioaktivnimi snovmi povzroča po-
škodbe in opekline.
• Vibracije so posledica delovanja ročnega orodja, mehanskih naprav 
in uporabe težkih vozil. S protivibracijskimi rokavicami preprečuje-
mo oziroma zmanjšujemo prenos vibracij iz naprav, ki vibracije pov-
zročajo, na roko oziroma na telo.
Kategorije tveganja
V osnovi so tudi rokavice tako kot druga osebna varovalna oprema raz-
deljene na tri kategorije. 
• Kategorija I – manjša tveganja: predstavlja zaščito pred substan-
cami s šibkimi posledicami delovanja, zaščito pred mehanskim delo-
Poskrbi za svojo varnost – 
uporabljaj zaščitne rokavice
Roke so dragoceno pomagalo za opravljanje osnovnih življenjskih 
funkcij. Že manjša poškodba, ki jo spremlja bolečina, pomeni ovi-
ro. V delovnem okolju so roke izpostavljene različnim nevarnostim. 
Da bi se izognili tveganjem za varnost in zdravje zaposlenih, mo-
ramo izbrati rokavice, ki omogočajo optimalno zaščito, pri tem pa 
nudijo udobje in funkcionalnost.
IZTOK TRAFELA
FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ 
SISTEMI UPRAVLJANJA
ALUMINIJ številka 7, stran  11
Na spletu najdemo najrazličnejše nasvete, kako poskrbeti, da bo naša 
objava čim bolj uspešna, vidna, »lajkana«, pri tem pa pogosto pozabi-
mo na osnovna pravila lepega vedenja in spoštljivosti. 
Pred objavo vsebine pomislite na naslednje:
• Sem središče vesolja. Nihče ne mara ljudi, ki govorijo samo o sebi.
• Ali koga zalezujem? Vztrajnost je vrlina, a paziti je treba, da ne 
prestopimo meje in postanemo preveč agresivni.
• Ali s svojimi objavami »spemam«? 
• Negativni komentarji in govorice se ne obrestujejo. Raziskave ka-
žejo, da nas take objave nikoli ne bodo predstavile v pozitivni luči.
• Vprašam, preden označim. Svoja doživetja bi radi delili z družino, 
prijatelji, sodelavci, a ti morda nimajo enakih pričakovanj, zato jih 
pred označitvijo v objavi o tem povprašajte. 
• Sem prebral, preden sem komentiral in delil? Ne osmešite se s sla-
bim poznavanjem vsebin, ki jih komentirate, in ne sklepajte prehi-
tro. 
• Sem hvaležen in spoštljiv. Odzivajte se in zahvalite se ljudem, ki so 
v stiku z vami.
• Je to pravi medij za prenos sporočila? Nekatera sporočila je treba 
prenesti osebno, po telefonu ali e-pošti. Upoštevajte občutke ljudi, 
s katerimi komunicirate.
Za dobre objave na družbenih omrežjih velja, da delite zanimi-
ve vsebine, posredujete zanimive objave drugih uporabnikov ali 
strani. Vprašajte in ne ignorirajte vprašanj drugih, bodite zabav-
ni. Predvsem pa dobro premislite, koga boste sprejeli v izbrano 
družbo svojih virtualnih prijateljev. p
vanjem s površinskimi učinki. V tej kategoriji so vrtnarske rokavice 
in rokavice za običajna hišna opravila. Izpolnjujejo le osnovne zah-
teve za zaščito rok.
• Kategorija II – srednja tveganja: predstavlja večino zaščitnih 
rokavic. Izpolnjujejo zahteve glede mehanske odpornosti, prereza, 
obrabe, trganja in preboda. Uporabljajo se pri bolj zahtevnih delih. 
Rokavice mora testirati in jih za določeno uporabo potrditi certifika-
cijski organ, ki po testiranju izda certifikat. Rokavice iz te kategorije 
morajo biti označene s piktogramom (znak, ki pove, za kaj so bile 
testirane) in s stopnjo zaščite.
• Kategorija III – kompleksna tveganja: predstavlja zaščito pred 
škodljivimi vplivi, v katerih lahko delavec utrpi trajne in/ali resne 
poškodbe rok. Rokavice morajo biti testirane v pooblaščenem labo-
ratoriju, pregleda in potrdi pa jih certifikacijski organ. Prav tako ni 
dovolj prvo testiranje, proizvajalec mora v proizvodnji modela roka-
vic preverjati kakovost in pravilnost izdelave (npr. rokavica za zaščito 
pred električnim tokom, ionizirajočim sevanjem ipd.).
Materiali za rokavice
V okviru področja uporabe izbiramo primerno rokavico glede na mate-
rial ter glede na zunanjo in notranjo strukturo. Ravno material je ključ-
nega pomena za stopnjo zaščite in počutja in tega, kako dobro in nemo-
teno lahko opravljamo svoje delo. Značilnosti posameznih materialov:
• Bombaž skrbi za udobje, termoizolacijo in absorbira odvečno vlago. 
Rokavice se lahko uporabljajo za zaščito rok in proizvodov, lahko pa 
služijo tudi kot podrokavice.
• Poliamid in poliester se odlikujeta po visoki stopnji odpornosti pro-
ti obrabi in odličnemu prileganju roki pri preciznem delu in lažjem 
mehanskem delu.
• Usnje kot naravni material se odlikuje po trpežnosti, udobju in vpi-
janju vlage. Usnjene rokavice so namenjene za groba mehanska dela, 
saj ščitijo pred urezninami, odrgninami in opeklinami.
• Kevlar omogoča visoko stopnjo protiurezne in temperaturne zaščite.
• Poliuretan zagotavlja izredno trpežnost, protizdrsnost, odpornost na 
obrabo in se uporablja za delo z oljnimi madeži in grobimi predmeti.
• Nitril je odporen na olja in maščobe in zagotavlja protizdrsnost. Upo-
rablja se za rokavice za dela s kemikalijami, derivati in maščobami.
Odgovornost za uporabo zaščitnih rokavic
Vsak zaposleni je osebno odgovoren za uporabo zaščitnih roka-
vic na predpisanih delovnih mestih oziroma tam, kjer navodila za 
delo to zahtevajo. 
Nadzor nad uporabo osebne varovalne opreme opravlja neposredno 
nadrejeni delavec – odgovorni vodja del. Odgovorni vodja del je tisti, ki 
organizira, vodi in nadzira delo skupine delavcev ter je odgovoren tudi 
za dosledno uporabo druge osebne varovalne opreme pri delavcih.
Odgovorni vodja del mora stalno nadzorovati delavce med delovnim 
procesom, ali dosledno in namensko pri delu uporabljajo osebno varo-
valno opremo in ali se ravnajo po predpisanih varnostnih ukrepih. 
Vsak posameznik ima veliko odgovornost, da poskrbi za svoje varno 
delo in zdravje in da se zaščiti pred vplivi delovnega okolja oziroma de-
lovnega mesta z dosledno uporabo predpisane osebne varovalne opre-
me, kamor spadajo tudi zaščitne rokavice. Ko pride do poškodbe, je žal 
prepozno, zato
»Poskrbi za svojo varnost in uporabljaj osebno varovalno 
opremo.« p
Preden kliknete 
»Objavi«
Koliko vsebin dnevno objavite na vašem računu na Facebooku, 
Twitterju, LinkedInu ali Instragramu? In kaj naredite, preden kli-
knete »Objavi«? 
NATAŠA VODUŠEK FRAS 
FOTO: PIXABAY 
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI 
ALUMINIJ številka 7, stran  12
Namen uporabe
Z avtomatsko ultrazvočno napravo proizvajalca Hertwich (slika 1) 
pregledujemo drogove. Zanje velja zahteva o neporušitveni preiskavi 
z ultrazvokom po standardih ASTM B594 oziroma MIL-STD-2154 z 
impulznoodbojno (eho) metodo.
Preiskava drogov z ultrazvokom se izvaja z namenom, da bi poiskali 
različne napake, ki se lahko pojavijo v mikrostrukturi drogov. Napake 
se lahko pojavijo pri strjevanju taline, kadar se zmanjša njen volumen 
in se ne strjuje enakomerno, ali po homogenizaciji drogov, ko se dro-
govi močno ohladijo. Na povečanje števila napak v mikrostrukturi 
lahko vplivajo tudi legirni elementi, ki jih dodamo pri pripravi taline. 
Ultrazvočna naprava Hertwich lahko identificira različne tipe napak 
v mikrostrukturi, in sicer: plinske vključke, nekovinske vključke, mi-
krolunkerje, razpoke, dvoplastnost, velika zrna v mikrostrukturi ipd.
Princip impulznoodbojne metode
Poznamo več metod neporušitvenih preiskav z ultrazvokom. Za ul-
trazvočno kontrolo aluminijastih drogov se uporablja impulznood-
bojna metoda. Pri tej metodi se pulz ultrazvočnega valovanja širi iz 
sonde v preiskovani material, to je drog. Ko pulz naleti na nehomo-
genost, se delno odbije in vrne v aparat, ki deluje kot sprejemnik. Iz 
časa vračanja sklepamo na lokacijo nepravilnosti, iz amplitude odboja 
pa na globino nepravilnosti (večja ko je globina, manjša je amplituda 
odbitega zvoka). Sprejemnik sprejema valove, ki se širijo skozi pre -
izkušanec ter odbijejo od napake in od nasprotne površine, ter jih 
pretvarja v napetost, to pa se vizualizira na zaslonu. Pri ultrazvočni 
kontroli drogov uporabljamo ultrazvočne sonde s frekvenco 5 MHz, 
ki se širi iz sonde skozi preizkušanec in se odbija na mejnih površi-
nah, kot so površine preizkušanca ali nepravilnosti v njem (slika 2). 
Med ultrazvočnimi sondami in preizkušancem oz. drogom je voda. 
Voda je kontaktno sredstvo, ki omogoča prehod ultrazvočnega valo-
vanja iz sonde v preizkušanec. Hitrost širjenja zvoka longitudinalnega 
valovanja v aluminiju je 6,3 km/s, hitrost širjenja zvoka transverzal-
nega vala pa 3,1 km/s.
Ultrazvočni pregled drogov v livarni gnetnih zlitin
Z ultrazvočno napravo Hertwich, ki jo imamo v livarni gnetnih zlitin, 
lahko pregledujemo drogove s premerom 178 mm, 203 mm, 228 mm 
in 331 mm na centralne razpoke (pregled C) ali na centralne razpoke, 
Avtomatska ultrazvočna naprava Hertwich
TOMAŽ PREMUŽIĆ
FOTO: STANKO KOZEL 
LIVARNA GNETNIH ZLITIN 
Slika 3: Kalibracijski etaloni za določitev občutljivosti in določanje DAC krivulje
Slika 2: Nepravilnosti v drogu (amplitude)
Slika 1: Ultrazvočna naprava Hertwich
ALUMINIJ številka 7, stran  13
površino in vključke (pregled CSI). V vsakem primeru so drogovi 
pregledani 100-odstotno po celotni dolžini. To našim kupcem zago-
tavlja najvišjo mogočo stopnjo kontrole drogov, ki jo lahko dobijo na 
trgu. V ultrazvočno napravo drogovi potujejo po transportnih valjč -
nicah, s pomočjo hidravličnih sani pa se odlagajo v področje, kjer se 
izvaja ultrazvočni pregled. Najkrajša dolžina droga, ki se lahko pregle -
da z ultrazvočno napravo, je 5000 mm, največja pa 7500 mm.
Kalibracijski etaloni
Z ultrazvočnim aparatom izmerimo čas preleta ultrazvočnega impul-
za v materialu. Da bi dobili iz časa preleta zvočno pot, moramo ča-
sovno bazo aparata kalibrirati na primernem kalibracijskem etalonu. 
Pomemben pogoj za to je, da je hitrost zvoka v kalibracijskem bloku 
enaka hitrosti zvoka v preizkušancu oziroma da imata obe hitrosti 
primerljive akustične karakteristike. Kalibracijski etaloni imajo napa-
ke na površini (1,2 mm) in izvrtine z ravnim dnom (5 mm), ki pred-
stavljajo merilno območje in omogočajo kreiranje DAC krivulje. DAC 
krivulja je črta, ki povezuje najvišje točke optimiranih odbojev v kali-
bracijskem etalonu. Kalibracijo ultrazvočne naprave s kalibracijskimi 
etaloni lahko izvaja le oseba, ki ima certifikat za ultrazvočne preiskave 
po SIST EN ISO 9712, nivo 2. V livarni gnetnih zlitin sva lansko leto 
ta certifikat uspešno pridobila dva strokovna sodelavca, ki sva bila na 
usposabljanju v Krškem v podjetju Q Techna.
Dinamični test
Vsak dan oziroma pri menjavi premera drogov je pred ultrazvočnim 
pregledom drogov odlite šarže treba izvesti dinamični test na testnem 
drogu s premerom 331 mm. Ta drog ima v mikrostrukturi dodanih 
14 umetnih napak oziroma vključkov določene velikosti (slika 3a). Ti 
vključki se pri pregledu dinamičnega testnega droga pojavijo v obliki 
različnih višin amplitud, ki so shranjene v procesnem računalniku. 
Dinamični test se izvaja zato, da kontroliramo pravilno delovanje 
vseh 12 sond ultrazvoka glede na premer in recept pregleda naslednje 
šarže (slika 3b). Če je dinamični test uspešen, se lahko začne pregled 
naslednje šarže. Po neuspelem dinamičnem testu še vedno obstaja 
možnost pojačanja sond do 4 dB. Če je dinamični test neuspešen tudi 
po dodajanju 4 dB, je treba ultrazvočno napravo kalibrirati s kalibra-
cijskimi etaloni. 
Certifikat o umerjanju ultrazvočne naprave Hertwich 
9. maja letos je pregled ultrazvočne naprave Hertwich opravilo pod-
jetje Krautkrämer iz Zagreba. Po kontroli umerjanja so nam podelili 
certifikat za upravljanje naprave. 
Usposabljanje posluževalcev
Za posluževanje ultrazvočne naprave morajo biti delavci operativno 
ustrezno usposobljeni. Za ta namen poteka praktično usposabljanje 
v vseh štirih izmenah. V vsaki izmeni so bili izbrani po trije sode-
lavci, ki pridobivajo znanja za posluževanje naprav pri modernizaciji 
proizvodnega procesa in s področja ultrazvočne preiskave. Omeniti 
je treba tudi vzdrževalno ekipo, ki jo sestavljajo ključavničarji, elektri-
čarji in elektroniki. Tudi ti uspešno usvajajo znanje o novi napravi in 
priskočijo na pomoč, če se pojavijo napake. p
Slika 3a: Izvajanje dinamičnega testa na drogu s premerom 331 mm Slika 3b: Kontrola pravilnega delovanja sond
ALUMINIJ številka 7, stran  14
Tržni trendi na področju hladilno-zamrzovalnih gospodinjskih aparatov 
Tržni trendi se v zadnjih dveh desetletjih preusmerjajo s klasičnih pasivnih aparatov na tako 
imenovane »no-frost« izvedenke, pri katerih že samo ime pove, da je njihova glavna pred-
nost v preprečevanju nabiranja ledu na živilih in notranjih stenah aparatov. Ker v družbi 
Talum Izparilniki proizvajamo uparjalne plošče le za pasivne aparate, se je zaradi navede-
nega pojavila potreba po razvoju uparjalnika za »no-frost« hladilno-zamrzovalne aparate z 
intenzivnim kroženjem hladnega zraka, tako imenovanim dinamičnim hlajenjem.
Izdelava prototipa 
Že pred dobrim desetletjem je takratna skupina sodelavcev pripravila prvi predlog rešitve 
in izdelala prototip. V sodelovanju s fakultetama za strojništvo v Ljubljani in Mariboru 
so izvedli prve primerjalne meritve. Te so pokazale, da tehnične karakteristike zasnovane 
rešitve žal niso bile dovolj blizu konkurenčnim cevno-lamelnim uparjalnikom, da bi jo bilo 
smiselno nadgrajevati. Cevno-lamelni uparjalniki so namreč izdelani tako, da imajo veliko 
površino prenosa toplote na zrak, ki obteka zunanje površine, izdelava pa je dovolj prepro-
sta za doseganje nizke lastne cene. Zato je na področju hladilno-zamrzovalnih aparatov z 
dinamičnim hlajenjem to še zmeraj edina tehnologija, ki jo proizvajalci aparatov vgrajujejo 
v »no-frost« izvedenke.
Ponovni razvoj uparjalnika za dinamično hlajenje 
Leta 2015 je vodstvo družbe Talum Izparilniki dalo pobudo za ponovni razvoj uparjalnika 
za dinamično hlajenje na osnovi roll-bond tehnologije. Zastavili smo razvojni projekt, ka-
terega namen je razvoj uparjalnika, s katerim bi vstopili na trg »no-frost« aparatov. V prvi, 
raziskovalni fazi projekta smo zato s sodelavci iz Strateškega razvoja, Izparilnikov in Orod-
jarne razvili in izdelali prve prototipe roll-bond uparjalnikov s povečano površino prenosa 
toplote na zrak, ki so bili primerni za primerjalni preskus hladilne moči in drugih tehničnih 
karakteristik s cevno-lamelnimi uparjalniki. Pri razvoju koncepta smo morali slediti več ci-
ljem: velika toplotna učinkovitost, nizek tlačni padec, učinkovito odtajanje, določeni gabariti 
in konkurenčna cena v primerjavi s cevno-lamelnimi uparjalniki.
Primerjalne meritve 
V sodelovanju s fakulteto za strojništvo iz Lju-
bljane in Gorenjem, ki je naš kupec, smo izvedli 
primerjalne meritve in ugotovili, da so tehnične 
karakteristike prototipov že zelo blizu želenih ka-
rakteristik, čeprav je bila to šele predrazvojna faza 
projekta. Iz Gorenja smo zato prejeli zelo pozitiv-
ne spodbude za nadaljevanje. Ker so naše rešitve 
na trgu novost, smo prijavili patent. 
Patent za slovenski trg 
Konec maja letos smo prejeli obvestilo, da je bil 
patent za slovenski trg podeljen, vložili pa smo tudi 
mednarodno prijavo Patent Cooperation Treaty 
(PCT).
Kolegom iz projektne skupine in drugim 
vključenim se zahvaljujem za odlično sodelo-
vanje, saj smo ponovno dokazali, da lahko le 
na ta način dosežemo dobre rezultate, ki po-
menijo nov potencial za prihodnost.
Iskanje priložnosti 
V letu po začetku projekta so sicer cene konkurenč-
nih cevno-lamelnih uparjalnikov zaradi razmer na 
trgu izrazito padle. Pričakujemo novo energetsko 
klasifikacijo, ki bo začela veljati leta 2019 in zara-
di katere bodo proizvajalci hladilno-zamrzovalnih 
aparatov ponovno težili k povečanju učinkovitosti. 
Iskanje priložnosti na trgu z novim izdelkom je 
zato nekoliko zamaknjeno. 
Pričakujemo, da bodo z nadaljevanjem razvoja 
roll-bond uparjalnikov v določenem segmentu trga 
novi izdelki konkurenčni in učinkovitejši in bodo 
zato dobra osnova za vstop na želeni trg. p
Patent: Toplotni prenosnik
DEJAN PLOJ
FOTO: ARHIV DRUŽBE TALUM IZPARILNIKI
TALUM IZPARILNIKI 
Klasični pasivni tip uparjalne plošče
Prototip uparjalnika za dinamično hlajenje na osnovi roll-bond tehnologije
ALUMINIJ številka 7, stran  15
Področje baterij in električnih vozil 
Sejem, ki je bil letos v Hannovru, sicer pa šele drugič zapovrstjo, je 
zajemal področje baterij (The Battery Show) in področje električnih vo-
zil (Electric & Hybrid Vehicle Technology Expo). Gre za specializiran 
sejem, ki povezuje širok in pomemben del dobavne verige na področju 
industrije električnih vozil, od proizvajalcev komponent za baterije in 
drugih sestavnih delov, proizvajalcev oziroma sestavljavcev baterij, do 
ponudnikov opreme za samo proizvodnjo. Proizvajalci avtomobilov so 
bili prisotni predvsem kot govorci na konferenci in obiskovalci, le Vol-
kswagen in Tesla sta svoja vozila tudi predstavljala.
Zelo dobro obiskan sejem in konferenca v primerjavi z letom 
prej
Na sejmu se je predstavilo 368 razstavljavcev, vseh obiskovalcev pa je 
bilo 6.275, kar je 54-odstotni porast glede na leto prej. Med obiskovalci 
so bili tudi udeleženci konference, ki je sočasno potekala vse tri dni in je 
pokrivala tematike z obeh zgoraj omenjenih področij. Svoje poglede na 
trenutno situacijo in razvoj teh področij je predstavilo več kot 140 pre-
davateljev – strokovnjakov iz vrst avtomobilskih proizvajalcev OEM, 
proizvajalcev baterij, tier 1, pa tudi iz akademskih in vladnih vrst ter 
predstavnikov raziskovalnih in startup podjetij. Konference smo se kot 
poslušalci udeležili tudi mi. Dejstvo, da so bili prisotni razstavljavci in 
obiskovalci kar iz 70 držav, daje temu sejmu in konferenci močan med-
narodni pečat. Podoben dogodek organizirajo tudi v ZDA (The Battery 
Show North America).
Zelo dober obisk našega razstavnega prostora
Cilji, ki smo si jih zadali za naš sejemski nastop in udeležbo na konferen-
ci, so bili: predstavitev naših rešitev potencialnim kupcem in pridobitev 
baze interesentov, primerjava s konkurenčnimi rešitvami ter seznanitev 
z razvojnimi potenciali, ki jih ponuja področje industrije električnih vo-
zil. Cilje smo dosegli, saj je bil naš razstavni prostor zelo dobro obi-
skan. Pridobili smo veliko interesentov in opravili številne razgovore 
s potencialnimi kupci, ki so pomembnejši proizvajalci električnih vozil 
in baterijskih paketov. Z nekaterimi smo že v prvih tednih po sejmu 
začeli nadaljnje razgovore o medsebojnem sodelovanju in vključitvi v 
njihove projekte. Srečali smo se tudi z nekaterimi obstoječimi partnerji, 
s katerimi smo na področju hlajenja baterij že pred tem vstopili v skupne 
razvojne projekte.
Možnosti uporabe toplotnih prenosnikov
Z udeležbo na sejmu in tudi na konferenci smo pridobili vpogled v 
obstoječe konkurenčne rešitve, s katerimi pa kar velik del potencialnih 
kupcev ni najbolj zadovoljen. Iščejo nove, boljše rešitve. Poleg tega smo 
iz povpraševanj spoznali, da so naši proizvodi lahko primerni ne le za 
hlajenje baterijskega paketa, pač pa tudi za hlajenje drugih naprav oziro-
ma drugih elementov upravljanja s toploto (ang. thermal management) 
v vozilu, pri čemer bi bili naši toplotni prenosniki lahko tudi direktno 
uporabljeni.
Tako pri interesentih, ki so obiskali naš razstavni prostor, kot tudi pri 
razstavljavcih smo ugotovili, da so možna področja aplikacije baterij ne 
le za osebna vozila, pač pa so v približno enaki meri na tej točki razvo-
ja zastopana tudi težka industrijska vozila s področja rudarstva, javna 
prevozna sredstva – avtobusi in taksiji, lahka in težka tovorna vozila ter 
vozila iz vojaške industrije. 
Kakovosten sejem, ki ima potencial
Tudi drugi razstavljavci in obiskovalci so menili, da je bil sejem zelo do-
ber. To se je odrazilo tudi v skoraj 70-odstotno rezerviranem sejemskem 
prostoru za prihodnje leto, in to že zadnji dan sejma. Sejem bo leta 2019 
gostil Stuttgart, mesto, ki velja za zibelko avtomobilske industrije. p
Članek je bil predviden za objavo v junijski številki Aluminija, a nam je ponagajal 
aluškrat, zato ga objavljamo v julijski številki. Sodelavcem, ki so ga pripravili, se 
za to opravičujemo.
Uspešen prvi samostojni sejemski nastop 
Naš prvi samostojni sejemski nastop v tujini je za nami. Od 15. do 17. maja 2018 smo na največjem evropskem sejmu naprednih tehnolo-
gij izdelave baterij za električna vozila predstavili naše rešitve hlajenja takih baterij z roll-bond toplotnimi prenosniki. Nastop ocenjujemo 
kot zelo uspešen, saj je bil interes za naše rešitve nad pričakovanji.
MAGDA URŠIČ RUPREHT
FOTO: ARHIV TALUMA
Sejma in konference sta se udeležila tudi predsednik uprave Marko 
Drobnič in član uprave Zlatko Čuš.
Razstavljeno Volkswagnovo vozilo zraven našega razstavnega 
prostora
Naše rešitve hlajenja baterij za električna vozila smo predsta-
vili na samostojnem, 18 m
2
 velikem sejemskem prostoru.
ALUMINIJ številka 7, stran  16
»Deda je vozil bagera!«
Pogovor z Dušanom Tomincem, 
Talum Servis in inženiring
Z obnovo elektroliznih peči se ukvarjajo sodelavci, zaposleni v družbi Talum Servis in inženiring. Obnova zajema procese, kot so: zaustavitev 
peči, obnova anodne nadgradnje, menjava katode, odstranjevanje ognjeodporne obloge, popravilo korita elektrolizne peči, ognjeodporna obzida-
va in phanje ter zagon peči. Ekipo smo obiskali ravno v času, ko so se ukvarjali s phanjem. Zadeva zanje ne bi bila nič posebnega, saj to počnejo 
ves čas, če ne bi bilo za enega izmed njih to zadnje phanje pred odhodom v zasluženi pokoj.
ALEKSANDRA JELUŠIČ 
FOTO: STANKO KOZEL  
TALUMOVE ZGODBE 
ALUMINIJ številka 7, stran  17
Življenjska prelomnica
Sodelavec Dušan Tominc si bo to zadnje phanje zagotovo dobro zapomnil. Pa 
ne samo zaradi fotografa, ki ga je med opravilom ujel v fotografski objektiv, 
temveč predvsem zaradi močne simbolike. Tega dne se je zanj začelo drugačno 
življenje, ki ne bo več povezano z jutranjim odhodom v tovarno in vsakdanjim 
delom v ekipi za vzdrževanje. 
Ko bom velik, bom avtomehanik 
Dušan Tominc je kot otrok sanjaril o poklicu avtomehanika. 
»To je bila želja večine fantov v tistem obdobju. Vsi smo želeli 'šraufati' avtomo-
bile. Ko sem končal osnovno šolo, sem bil torej prepričan, da se bom vpisal na 
šolo za avtomehanika, a moje ocene v spričevalu niso zadostovale za vpis. Skoraj 
bi se zgodilo, da bi ostal doma. Starši so se morali kar precej potruditi, da sem na 
koncu lahko kot vajenec začel delati v podjetju IMP (Elektrokovinar Ptuj). Pol 
leta sem bil v šoli, pol leta pa v delavnici. Najprej sem delal na področju hidrofo-
rov, nato pa na področju elektro omaric.« 
Oče je delal v tovarni 
Dušanov oče je bil kot livar zaposlen v Talumu. Kasneje je nagovoril tudi sina, 
da se zaposli v tej tovarni. Misel, da bi delal v Talumu, je bila zanj zelo privlačna, 
saj je bila med zaposlitvijo v podjetju IMP in zaposlitvijo v Talumu kar velika 
razlika – tudi v višini plače. Ko si mlad, ti denar veliko pomeni, saj si šele ustvar-
jaš življenje. Leta 1984 se je tako tudi sam zaposlil v Talumu in tu ostal do svoje 
upokojitve. 
»Zanimivo pri mojem očetu je bilo, da je v fabriki poznal le tri stavbe – vedel 
je, kje so livarna, jedilnica in garderoba. Danes se to sliši smešno, a tako je bilo. 
Ljudje iz različnih delovnih enot takrat niso bili tako povezani, kot smo danes, 
in se med seboj tudi niso poznali. Se pa spomnim, da smo imeli doma vedno 
Talumov časopis in druge publikacije.«
Že v začetku sem se ukvarjal z vzdrževanjem 
Ko se je Dušan zaposlil v Talumu, so ga takoj dodelili na delovno mesto vzdrže-
valca. Bil je vzdrževalec elektroliznih peči v halah A in B, ko so ju zaprli, pa v hali 
C. Ima 38 let delovne dobe, z benifikacijo pa kar 42 let in 7 mesecev. Ta trenutek 
je edini sodelavec v Talumu, ki ima toliko let dela pri obnovi elektroliznih peči. 
»Marsikdo mi reče, kaj ga 'biksam' s penzijo, saj sem še poln energije, agilen in 
zdrav. A tako pač je. Ko človek napolni svoja leta, se mora umakniti.«
Veliki preskoki v tehnologiji
Dušan se je v času svojega službovanja srečal z raz-
ličnimi tehnologijami, saj je delal v vseh treh elek-
trolizah. Pravi, da tehnologij med seboj ne moreš 
primerjati, saj gre res za velik tehnološki preskok. 
»Sodelavcem, ki niso nikoli delali v elektrolizi A, da-
nes težko razložiš, kakšne so bile razmere za delo v 
tej hali. Ko si vstopil v halo, je bilo v njej zaradi prahu 
tako temačno in megleno, da si težko razločil ljudi, ki 
so delali ob pečeh. Vzdrževalci smo bili vsak dan pri 
pečeh in smo vse to doživljali skupaj z elektrolizerji, 
ki so tam delali. To je bila res dobra izkušnja. Težke 
delovne razmere pa so odtehtali dobri odnosi s so-
delavci.« 
Posuli so ga s pepelom  
Ko se je leta 1984 Dušan pridružil ekipi za vzdrže-
vanje elektroliznih peči, je bil deležen nenavadnega 
krsta oziroma vragolij svojih sodelavcev. Pri elektro-
liznih pečeh so bile nameščene cevi za odvlek plinov. 
Z železno palico si moral namestiti cev na dimnik. 
Sodelavec pa je poskrbel, da se je pri nameščanju cevi 
nanj vsul pepel. Ni mu preostalo drugega, kot da je 
šel v garderobo in se umil. 
Takšnih vragolij je bilo še veliko.
Prenos znanja na mlade 
Dušan je bil ob prihodu v tovarno med najmlajšimi 
v ekipi, a se je s starejšimi sodelavci zelo dobro ujel. 
Še danes se dobro spominja prav vseh, s katerimi je 
tisti čas delal. 
»Dobro smo se razumeli in večkrat smo organizira-
li skupne piknike, na katerih smo se družili. Prenos 
znanja je bil odličen, saj so nam sodelavci pomagali in 
nanje si se lahko vedno obrnil po nasvet.«
ALUMINIJ številka 7, stran  18
Vzdrževanje peči v hali A 
»V hali A smo izvajali tekoče vzdrževanje (popravila sklopk, menjavo 
in obnovo plinskih plaščev, menjavo gorilcev ipd.). Takrat je bilo veliko 
več ročnega dela in tudi za varovalno opremo ni bilo tako dobro po-
skrbljeno, kot je danes. Razlika med delom v hali A in v hali C je tako 
velika, da je skoraj težko primerjati. V hali A sem delal od leta 1984 do 
leta 1991, ko so jo zaprli. Ob zaprtju hale A in hale B je bil občutek 
neprijeten. Človek se navadi na delovno okolje in na ekipo, potem pa 
se zgodi sprememba. Tudi upokojitev je po eni strani neprijetna, ker ne 
veš, kako bo in kaj te čaka.« 
Spomin na halo B 
Prehod iz hale A v halo B pa se za Dušana in njegovo ekipo ni zgodil kar 
čez noč, temveč je potekal postopoma. S sodelavci so namreč delali v 
hali A, ob tem pa opravljali tekoča vzdrževalna dela tudi v hali B. Prehod 
torej zanje ni bil tako zelo stresen. V hali B je Dušan delal do leta 2008, 
ko so tudi to halo zaprli. 
»Zaprtje hale B je bilo zame osebno veliko bolj čustveno kot zaprtje 
hale A. Morda zato, ker sem v njej preživel več časa. Tudi v tem času je 
moje delo potekalo tako, da sem delal v hali B, vzporedno pa opravljal 
vzdrževanje tudi v hali C, tako da sem po zaprtju hale B delo v novi hali 
dobro poznal.« 
V tem času je Dušan opravljal vzdrževanje žerjavov, črpalnih jarmov ter 
silosov glinice. Delo je bilo zelo raznoliko. 
Rad imam izzive 
Dušan zase pravi, da ne mara rutine. Všeč mu je, da se ves čas dogaja kaj 
zanimivega in da je postavljen pred izzive. V času svojega službovanja 
je pogosto menjaval tehnologijo in delovno okolje, a je bil kos vsem 
izzivom, ki so se mu postavljali na pot. 
»Morda je na prvi pogled videti, da se naše delo ciklično ponavlja. Saj 
tudi res se, a vedno se pojavi kak nov izziv, ki ga je treba rešiti. V tem je 
čar tega dela.«
Največji izziv je bila hala C 
Zanj in za njegovo ekipo je bil največji izziv prehod s tehnologije v hali 
B na tehnologijo v hali C. Iz spremembe tehnologije so izhajale tudi 
povsem nove delovne naloge, ki so jih morali usvojiti. Delo je od njih 
zahtevalo veliko raznolikih znanj. 
»Nekega dne je k meni pristopil vodja Boris Blažek in mi predlagal, da bi 
sprejel delo bagerista. Nad idejo nisem bil navdušen, saj se mi je zdelo, 
da s področja strojništva nimam dovolj znanj in izkušenj. Čez pol leta 
sem izvedel, da bom začel delati kot bagerist. Kasneje mi ni bilo žal, 
da se je tako odločil, saj sem se na delo navadil in mi je všeč. Zelo sem 
ponosen, ko lahko svojemu vnuku razlagam, da vozim bager.«
Humor je zelo pomemben 
Sodelavci so se že navadili, da je Dušan hudomušen in navihan in da 
se rad pošali. Pravi, da je humor pri delu v skupini zelo pomemben, 
saj pomaga ustvarjati prijetno klimo. To pa ne pomeni, da človek pri 
delu ni resen in zavzet. Zase pravi, da zelo rad pomaga in prenaša svoja 
znanja in izkušnje na mlajše sodelavce, saj je bil na začetku tudi sam de-
ležen pomoči. »Področje vzdrževanja je zelo široko, zato ocenjujem, da 
sodelavec, ki na novo pride v našo ekipo, potrebuje vsaj leto dni, da se 
seznani z delom in začne povsem samostojno opravljati svoje delovne 
naloge. To pa ne pomeni, da se učenje s tem konča. Pri delu se namreč 
neprestano učiš in s tem pridobivaš izkušnje.«
Igram frajtonarico 
»Ko bom v pokoju, se bom lahko še bolj posvetil 'muziki'. Igram fraj-
tonarico in za glasbo sem navdušil tudi vnukinjo. Najraje igram Slakove 
melodije. Pomagal bom tudi zetu, ki je mizar. Dolgčas mi ne bo, bom 
pa pogrešal sodelavce. Vesel bom, če jim bom lahko kdaj kaj zaigral.« p
ALUMINIJ številka 7, stran  19
MOJ DELOVNI DAN
Varjenje aluminija 
je izredno zahtevno
V Talumu sem se kot ključavničar zaposlil novembra leta 1982. Delal sem 
le dva meseca, nato pa odšel na služenje vojaškega roka. V tovarno sem se 
vrnil maja 1984 in bil razporejen na delovno mesto varilca. Na tem delov-
nem mestu sem ostal 15 let. Ta čas sem izkoristil za pridobivanje dodatne 
izobrazbe in znanj. Vpisal sem se na srednjo tehniško šolo, v Ljubljani pa 
sem naredil tečaj za mednarodnega varilnega tehnologa. 
Velik izziv zame je bil, ko sem prevzel vodenje skupine varilcev, pred še-
stimi leti pa še vodenje skupine za vzdrževanje in obnovo elektroliznih 
peči. To sta dve področji, ki ju vodim še danes. Trenutno je v skupini 
zaposlenih 13 sodelavcev.
Mislim, da je v skupini odlično vzdušje, kar se odraža tudi v našem delu. 
V zadnjih letih smo se kar precej »pomladili«, saj je šlo nekaj sodelavcev 
v pokoj. Starejši mlajšim sodelavcem pomagajo in nanje prenašajo svoja 
znanja in izkušnje. Mlajši sodelavci, ki prihajajo v tovarno, so varilci in 
ključavničarji, zato lahko pokrivajo obe področji. Zgodi se namreč, da 
imamo večji obseg dela na področju vzdrževanja in obnove in manj na 
področju varjenja, zato sodelavce prerazporedimo ali posodimo v katero 
drugo delovno skupino. 
Živim v kraju Preša pri Majšperku. Z ženo vstajava ob 5.30. Zjutraj se 
dogovoriva o najinih dnevnih obveznostih, nato pa se ona odpravi na 
delo v Maribor, jaz pa v Kidričevo. Na delovnem mestu sem okoli 6.20. 
Najprej pregledam elektronsko pošto, ob 6.45 pa sem že med sodelavci. 
Dogovorimo se o dnevnih delovnih zadolžitvah in tekoči problematiki. 
Ker ne morem biti v vseh delovnih skupinah istočasno, imam v posame-
znih ekipah določene nosilce del, s katerimi se en dan prej dogovorimo 
o obveznostih. Sledi dogovor o morebitnih odsotnostih, ob 7.30 pa se 
udeležim sestanka z vodjem Ivanom Ogrincem in se seznanim z nalogami 
oziroma obveznostmi. Dogovarjam se tudi s posameznimi tehnologi o 
dodajnih materialih.
Po sestanku v posameznih skupinah preverim potek dela. Pomagam ta-
krat, ko kdo potrebuje kak dodatni material ali nasvet ali če se je srečal s 
kakšnim izzivom, ki ga sam ne zna razrešiti. V ekipi imam zelo izkušene 
sodelavce, ki znajo sami reševati nastale izzive, se pa zgodi, da moramo 
kdaj stakniti glave, da najdemo pravo rešitev. 
ALEKSANDRA JELUŠIČ
FOTO: STANKO KOZEL
             ALEKSANDRA JELUŠIČ
Branko Grobelšek, Talum Servis in inženiring 
ALUMINIJ številka 7, stran  20
Na svoje sodelavce sem zelo ponosen, saj so strokovni, v ekipah pa vzdr -
žujejo dobro delovno klimo. Med nami so zelo pristni odnosi. Za vodjo 
je pomembno, da dobro pozna vsakega posameznega sodelavca. Sam s 
tem nimam težav, saj sem z njimi delal, še preden sem prevzel vodenje. 
Pomembno je tudi obojestransko spoštovanje. 
Vodja tudi pozna sposobnosti svojih sodelavcev in ve, katero področje 
komu leži bolj in katero manj. Temu prilagaja njihove delovne obveznosti. 
Moj delovni dan se konča ob 15. uri, a je velikokrat treba ostati tudi popol-
dne. Predvsem se to dogaja pri obnovi elektroliznih peči, saj se zagon peči 
izvede med 2.00 in 6.00 zjutraj. Vsake toliko časa sem tudi sam prisoten 
pri zagonu, da vidim, kako stvari potekajo. 
Varilci se moramo vsaki dve leti ponovno dokazovati in opraviti testi-
ranje. Ker sem trmast, opravim vse vrste varjenja, ki ga uporabljamo v 
Talumu. p
Kaj je bimetal? 
Sodelavci v ekipi za varjenje varijo vse vrste materiala. Pri obnovi elektroliznih peči varimo predvsem aluminij. Pri anodnih palicah se srečujemo z 
bimetalom*, saj je na eni strani palice aluminij, na drugi strani pa železo. Kovini se spojita z eksplozijo – ta postopek opravljajo v starih rudnikih. 
Talum bimetal kupuje in ga nato vgradi na anodno palico tako, da ga nanjo privari. 
Kako varimo aluminij?
Varjenje aluminija je vedno veljalo za izredno zahteven proces, pri katerem je treba upoštevati vrsto dejavnikov. Aluminij ima namreč to značil-
nost, da ne vidiš, kdaj je dovolj segret, saj ne žari. Varilec mora torej imeti izkušnje in si mora pridobiti občutek, da ve, kdaj mora k aluminiju med 
varjenjem dodati dodajni material. Naša ekipa veliko vari tudi v območju magnetnega polja** – v tem smo specialisti. Včasih se ekipi pridružijo 
tudi zunanji sodelavci, ki veljajo za specialiste na svojem področju, a magnetno polje jim med varjenjem kar precej ponagaja.
 
Slovarček 
* Bimetal je kovinski trak ali kos, spojen iz dveh različnih kovinskih trakov ali kosov z različnimi razteznostnimi koeficienti. Pri segrevanju se 
kovina z manjšim razteznostnim koeficientom raztegne bolj kot druga, zaradi česar se raztegne celoten bimetal. Raztezek je premo sorazmeren 
s temperaturo. 
** Magnetno polje med varjenjem povleče material na različne strani, zato uporabljamo posebne kletke. Sodelavci, ki imajo izkušnje z varjenjem 
v takšnih nepredvidljivih razmerah, se temu hitro prilagodijo, mlajši sodelavci z manj izkušnjami pa imajo težave. Pomembno je, da med varje -
njem znaš pravilno menjavati tehniko varjenja in veš, kdaj dodati dodajni material.
ALUMINIJ številka 7, stran  21
Pozdrav obiskovalcem s strani Marka Drobniča, predsednika uprave Taluma.
Uradna otvoritev 2. družinskega dneva
Obiskovalci so se pomerili v različnih igrah.
Skupinska fotografija
Letos smo obiskovalcem podarili plažne senčnike.
Tekmovanje v plavanju z obročem
2. Talumov družinski dan 
»Ena fotografija pove več kot tisoč besed.«  
Tokrat smo za časopis Aluminij pripravili nekoliko drugačno 
reportažo – v obliki fotografij z naše prireditve. 
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI 
FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ 
FOTOREPORTAŽA
ALUMINIJ številka 7, stran  22
Po duši sem 
raziskovalka
Ko sva se s sodelavko Majdo Turk dogovarjali 
za intervju, je beseda nanesla na njeno sko-
rajšnjo upokojitev. Majda ni mogla skriti žalo-
sti ob misli, da se bo že januarja zanjo veliko 
spremenilo. To je razumljivo, saj se v delov-
nem okolju odlično počuti in ima rada delo, ki 
ga opravlja. Letos je dopolnila 40 let delovne 
dobe. V času njenega službovanja so se zgo-
dile organizacijske spremembe, spremenila 
sta se tehnologija in način dela, zamenjali 
sodelavci in vodje …, Majda pa je ostala ves 
čas povezana z dejavnostmi, ki danes spada-
jo v družbo Talum Inštitut. Že kot deklica je 
sanjarila o poklicu tajnice, ki dela v pisarni, 
se pogovarja po telefonu in na papir zapisu-
je pomembne stvari. Človek si lahko šteje za 
življenjski uspeh, ko v življenju uresniči svoje 
želje in hotenja. Majdi je to vsekakor uspelo. 
Pogovor z Majdo Turk, Talum Inštitut
ALEKSANDRA JELUŠIČ 
FOTO: STANKO KOZEL 
INTERVJU 
ALUMINIJ številka 7, stran  23
Kako se spominjate svojega otroštva? 
Odraščala sem v okolici Destrnika. Doma smo živeli skromno, saj je bil zaposlen samo oče. Otroci 
smo že zgodaj začeli staršem pomagati pri vsakdanjih opravilih na njivi in z živino. S tem smo pridobili 
delovne navade in hitro smo postali samostojni. Na otroštvo imam zelo lepe spomine. 
Vsak otrok sanjari o tem, kaj bo, ko odraste. O čem ste sanjarili vi? 
Odkar pomnim, sem sanjarila o poklicu tajnice. Zamišljala sem si veliko pisarno, polno kulijev, svinč-
nikov, kalkulatorjev, različnih papirjev in telefon. Te svoje zamisli sem vpletala tudi v igro, saj sem se 
velikokrat igrala, da sem tajnica in za nekoga urejam papirje ali telefoniram. Kaj vse v resnici zajema 
to delo, sem vedela samo približno. Najbolj od vsega mi je bilo všeč telefoniranje. Namesto telefonske 
slušalke sem pri igri uporabljala kar zobno ščetko. Še danes mi hči pogoste reče, da sem rojena za 
poklic, ki ga opravljam.  
Kateri predmeti so vam v času šolanja najbolj »ležali«? 
Pritegnili so me naravoslovni predmeti, kot so biologija, kemija itd. Še danes imam zelo rada vse, kar 
je povezano z naravo. 
Na katero šolo ste se vpisali po končani osnovni šoli? 
Vpisala sem se na dveletni program administrativne šole na Ptuju. 
Ste se po zaključku šolanja zaposlili? 
Šolo sem zaključila pri 16 letih in se takoj zatem odpravila v Maribor. Poiskala sem si stanovanje in 
službo v takratni Tovarni avtomobilov Maribor ter si začela sama služiti denar. Dodeljena sem bila v 
oddelek materialnega računovodstva, zadolžena pa sem bila za domače in tuje fakture. V tistem času 
še ni bilo računalnikov, zato smo fakture knjižili ročno, nato pa jih pošiljali v informatiko (IBM), kjer 
so jih preluknjali*. V Mariboru bi zagotovo ostala dlje časa, če mama ne bi zbolela, skrb zanjo pa me 
je pripeljala bliže domu.  
Je bil to začetek vaše poslovne poti v Talumu? 
Tako je. V časopisu sem slučajno zasledila oglas za delo v takratnem TGA-ju (Tovarni glinice in alumi-
nija) in se odločila poskusiti. Zelo sem bila zadovoljna, da so me sprejeli. Spomnim se, da je v tistem 
času v Talum prišla tudi sodelavka Jožica Kores, ki so jo nato dodelili v kadrovsko službo, sama pa 
sem odšla v organizacijsko enoto, ki se je ukvarjala s kontrolo kakovosti – danes je to odvisna družba 
Talum Inštitut. Moja poslovna pot v Talumu se je uradno začela 17. marca 1978. Po dveh letih službe 
v TGA-ju sem se vpisala v program štiriletne administrativne šole v Mariboru in nadaljevala šolanje ob 
delu ter ga uspešno končala.
Ste tovarno poznali že prej, preden ste se v njej zaposlili?  
O tovarni sem vedela le to, da se ukvarjajo s proizvodnjo aluminija.
Od leta 1978, ko ste se zaposlili v tovarni, pa do danes je minilo 40 let. Kakšna je razlika med 
Talumom nekoč in Talumom danes?
Tega se ne da primerjati, saj se je Talum v tem času zelo zelo spremenil. Spominjam se, da je leta 1977 
prišlo do organizacijske spremembe tudi na področju kontrole kakovosti, saj se je to področje razdelilo 
na vhodni in izhodni material, laboratorij glinice, laboratorij aluminija in laboratorij za meritve. Takrat 
je bil vodja tega področja Stanko Debeljak. V štiridesetih letih sta se spreminjala organizacijska struk-
tura in način dela, zamenjali so se sodelavci – jaz pa sem ves čas službovanja ostala na tem področju. 
To je dobro, saj se človek navadi na okolje in sodelavce ter z delom raste.
Kakšne so bile v začetku vaše delovne zadolžitve?
V začetku sem bila odgovorna za prevzem surovin za celoten Talum v smislu prevzemne kontrole. 
Prevzeme smo delali prek računalniškega programa Baan, delo pa je bilo kar zahtevno in obsežno. 
Program Baan sem v tem času že zelo dobro obvladala in občasno oddala tudi kak inovativni predlog 
Slovarček
Luknjana kartica je računalniški pomnilniški medij, ki so ga 
uporabljali za vnos in shranjevanje podatkov v začetnem 
obdobju elektronske informatike.
ALUMINIJ številka 7, stran  24
za njegovo nadgradnjo in izboljšavo. A stvari se spreminjajo in prešli smo na 
nov sistem LN, kar pomeni, da se je bilo treba znova učiti. Od začetka službe 
sem obračunavala tudi ure. Takrat ni bilo nobenega programa za ure, ampak 
sem vse seštevala in računala ročno. Danes je drugače, saj se programi vedno 
spreminjajo in ravno v tem času se spet učim nov program Kadrisa.
Kakšne lastnosti mora imeti človek, da lahko dobro opravlja delovne na-
loge, ki izhajajo iz vašega delovnega mesta?
Biti mora zaupanja vredna oseba, odgovoren, delaven, zanesljiv, natančen in 
zelo dobro organiziran. 
Kako gledate na inovativnost v Talumu?  
Inovativnosti sem zelo naklonjena, saj je to gonilo razvoja in napredka. Tudi 
sama sem dvakrat sodelovala na natečaju Upam si! in dala kar nekaj inovativ-
nih predlogov. 
Imate raje rutino ali ste naklonjeni spremembam? 
Všeč so mi spremembe in novi izzivi. Računalnika in tehničnih novotarij se 
nikoli nisem ustrašila. Po naravi sem raziskovalka, in kadar naletim na kaj 
novega, to rada raziskujem, dokler ne pridem do rešitve. Podobno je bilo z 
računalniškimi programi in drugim. Če na začetku vse ni šlo 
gladko, sem tako dolgo »gruntala«, dokler zadeve nisem naštu-
dirala. Bilo pa je nekaj, kar me je v preteklosti presenetilo. Ko je 
vodenje družbe prevzel dr. Marko Homšak, sva sprva sedela v 
ločenih pisarnah, nato pa je direktor rekel, da bi bilo zanj glede 
dela bolje, da sem bliže. Sprva se mi je ta misel zdela nedojemlji-
va, saj si nisem predstavljala, kako bo sedeti zraven direktorja 
in kako bom sploh lahko sproščeno opravljala svoje delo. Ta 
občutek pa je bil prisoten le nekaj dni, nato je izginil. Z direk-
torjem sva se dobro ujela in drug drugemu zaupava. Z delom, 
svojim nadrejenim in odnosi s sodelavci sem zelo zadovoljna. 
Ko sva že pri odnosih: kako pomembna sta smeh in spro-
ščenost? 
Smeh je zelo pomembna sestavina delovnega okolja. Če se člo-
vek nekoliko pošali, je v kolektivu takoj prijetnejša klima. Vča-
sih smo se več šalili, kot se danes. Spomnim se sodelavca, ki si 
je sezul nogavice in jih nato pustil pred vrati v svojo pisarno. 
Sodelavci smo se večkrat pošalili z njim in mu skrili nogavice. 
Na ta račun je bilo veliko smeha. 
Kaj je bilo za vas največji poslovni uspeh? 
Da sem zmogla vse izzive, ki so se mi postavljali na pot, in da 
je na vsakem letnem razgovoru z direktorjem ta izjavil, da na 
moje delo nima nobene pripombe in je z njim zadovoljen. To 
je zame največji poklon, saj tako vem, da je moje delo opaženo 
in cenjeno.
Januarja se boste upokojili. Kakšni občutki vas ob tem nav-
dajajo? 
Na to misel se ne morem navaditi (oči se ji napolnijo s solza-
mi). Rada imam svoje delo, navajena sem na sodelavce. To, da 
od januarja ne bom več prihajala v fabriko, bo zame kar hudo. 
Upam, da se bom sčasoma navadila. Čas si bom krajšala tudi ob 
odraščanju vnuka.
Ste že razmišljali o hobijih in področjih, s katerimi se boste 
v prihodnosti ukvarjali? 
Še naprej bom obdelovala svoj vrtiček. V načrtu imam del vrta 
zasaditi z jagodičevjem, skrbela bom za svoj sadovnjak, kuhala, 
pekla in delala marmelado. Ukvarjala se bom z zelišči in zdra-
vilnimi rastlinami ter po najboljših močeh pomagala hčerki in 
njeni družini.  
Znani ste po slivah, s katerimi zalagate svoje sodelavce. 
Nam lahko poveste kaj več o tem? 
V domačem sadovnjaku zelo dobro uspevajo slive kalanke. So 
ogromne in zelo okusne. Ker drevo bogato obrodi, sem zelo 
vesela, da lahko vsako leto z njimi posladkam tudi svoje sode-
lavce. 
 
Kaj vam v življenju največ pomeni? 
Na prvem mestu je predvsem zdravje – za zdaj mi še dobro 
služi. Potem pa hči s svojo družino. In seveda vnuk, v katerega 
sem zaljubljena.
Vaš nasvet osebi, ki bo po vaši upokojitvi prevzela vaše de-
lovne naloge?
Pri delu naj bo čim bolj natančna in organizirana. Imela bo na-
mreč opravka z različno dokumentacijo, in če pri tem nisi dobro 
organiziran in nimaš reda, potem se v delu izgubiš. Želim ji (ali 
mu) veliko sreče in vsaj toliko veselja do dela, kot sem ga imela 
sama. p
ALUMINIJ številka 7, stran  25
Da, tudi poleti, ko imajo učenci, dijaki in študentje bolj ali manj zaslužene počitnice, poteka Poletna šola. In to je čisto prava šola, ki jo organizira 
Poslovna šola IEDC Bled. Namenjena je mlajšim strokovnim sodelavcem, ki si v mednarodnem okolju, v družbi vrstnikov iz cele Evrope, v dese-
tih dneh v praktično usmerjenem programu, ki vključuje interaktivno učenje, poslovne simulacije, igre vlog, prezentacije, timsko delo, pridobivajo 
znanja in veščine s področja strategije, prodaje, nabave, projektnega menedžmenta, vodenja in komunikacijskih veščin. 
Udeleženci Poletne šole so tokrat sodelavci Simon Strmšek iz PE Rondelice, Tadej Dobrun iz družbe Talum Servis in inženiring in Krešimir Go-
rišek iz Strateškega razvoja.
 V Talumu v tej obliki izobraževanja sodelavcev vidimo veliko dodano vrednost v sodelovanju naših sodelavcev z udeleženci iz različnih kulturnih 
in poslovnih okolij, z veliko možnostjo za osebni in profesionalni razvoj ter za navezovanje tako prijateljskih kot poslovnih stikov, mreženje. p
Poletna šola
Tudi poletje je čas za pridobivanje znanja, kajti znanje je moč.
LILIJANA DITRIH
FOTO: ARHIV IEDC BLED
IZOBRAŽEVANJE 
Krešimir Gorišek, Talum 
»Odlično je! Čeprav naporno, je navdušujo-
če in – blago rečeno – poučno.« 
Simon Strmšek, PE Rondelice 
»Bilo je zelo zanimivih in poučnih 14 dni. 
Pridobil sem nova znanja, izkušnje in vpo-
gled v področja, s katerimi se pri svojem 
delu ne srečujemo pogosto, so pa v poslov-
nem okolju še kako pomembna. Hkrati je 
bilo to 14 dni, ki sem jih preživel s skupino 
zelo zabavnih in zanimivih ljudi, s katerimi 
smo v stikih še danes.«
ALUMINIJ številka 7, stran  26
Pogovarjali smo se z Mihom Petkom, ki je v Gostilni Ribič zapo-
slen leto dni. Skrbi za nabavo rib in pripravo ribjih specialitet. 
»Divje ribe« iz pečice 
V poletnem času imajo v Gostilni Ribič več turistov, ki so načeloma 
enkratni gosti. Kadar se ne morejo odločiti, kaj izbrati, jim v gostilni pri-
poročajo divje ribe iz pečice. Med divje ribe se uvrščajo orada, brancin, 
zobatec, škarpena, kovač in druge. Gosti pogosto naročijo lignje, ribjo 
ploščo in orado. 
»Na željo gostov smo v jedilnik ponovno umestili sardelice, od neribjih 
jedi pa klasičnega pečenega 'pišeka'.« 
Kakšna je razlika med belo in plavo ribo? 
V morju je več belih kot plavih rib. Bele so dražje od plavih zaradi načina 
lova (naenkrat jih lahko ujamejo manj). Bele ribe so tudi bolj cenjene 
zaradi kakovosti mesa in sladkastega okusa. 
Zgodba o ribah se začne pri nabavi 
»Zelo pomembno je, da so ribe, ki jih pripravljamo, sveže in kakovostne. 
Ravno zaradi tega jih nabavljamo dvakrat na teden. Nabavljamo jih od 
dveh različnih dobaviteljev. Ker niso vedno na razpolago vse ribe, jedil-
nik prilagajamo temu, kar dobimo.«
Na vprašanje, kako prepoznaš svežo in kakovostno ribo, Miha Petek od-
govori, da človeku občutek za oceno kakovosti ribe prinesejo izkušnje, 
kljub temu pa je nekaj znakov, ki jih pri nakupu ribe ne smemo prezreti. 
Kako ocenimo, ali je riba sveža?  
• Ribje oči morajo biti bistre, napete in skoraj izbočene.
• Škrge naj bodo bolj rdeče kot rožnate. 
• Riba se mora lesketati.
• Njeno meso mora biti čvrsto. 
Ribje meso je najboljše spomladi, ko je riba najbolj čista, najmanj dobro 
pa jeseni, ko se v ribi nakopičijo maščobe, potrebne za zimske dni. 
Z ribami na led 
Ko ribe prevzamejo od dobavitelja, jih hranijo v posebnem prostoru z 
ledom, ki je namenjen izključno ribam in morskim sadežem. 
»Tega se moramo zelo strogo držati, saj med drugim to od nas zahteva 
tudi inšpekcija. Tudi če je meso vakuumsko zaprto, ga ne smemo hraniti 
skupaj z ribami in morskimi sadeži.« 
Miha Petek poudarja, da lahko sveže ribe na ledu hranimo največ pet 
dni, v tem času pa moramo redno menjavati led in imeti ribe pokrite. 
S tem, da bi ribe ostajale, nimajo težav, saj je povpraševanje po njih 
veliko. Če pa se kdaj slučajno zgodi, da jih ne porabijo pravočasno, jih 
termično obdelajo (na primer kot fileje). To seveda ni njihov namen, saj 
Ribe so zakon
V poletnih mesecih se na naših krožnikih večkrat znajdejo ribe, ki veljajo za lahko živilo. Znano je, da so ribe bogate z omega-3-maščob-
nimi kislinami, ki poskrbijo za obnovo veznih tkiv v telesu. Nekateri prisegajo na sladkovodne ribe, spet drugi na morske, prav tako pa 
obstaja veliko najrazličnejših nasvetov in receptov za njihovo pripravo. Prav zaradi slednjega smo se tokrat oglasili v Gostilni Ribič, z na-
menom, da izvemo več o izbiri, pripravi in uživanju rib. 
ALEKSANDRA JELUŠIČ 
FOTO: STANKO KOZEL 
OPIS STORITEV
ALUMINIJ številka 7, stran  27
s predelavo ribe izgubljajo tržno vrednost. »Ribe, ki jih kupujemo, so 
zelo kakovostne in temu primerna je tudi njihova nabavna cena. Zelo 
neracionalno bi bilo od nas, da bi jih nato pripravili kot fileje.«
Prisega na orado in zobatca 
Miha Petek zatrjuje, da sam najraje pripravlja morske ribe. Zanj sta daleč 
najboljša zobatec in orada, ker so fileji debelejši in zato tudi bolj sočni. 
»Pri pripravi je zelo pomembno, da jih vedno položimo na vroč žar 
oziroma v vroče olje – v nasprotnem primeru riba v ne dovolj segre-
tem olju razpade, na premalo segretem žaru pa se koža prehitro zapeče, 
sredica pa izsuši. Pomembno je tudi, da ribe pred peko dobro osušimo, 
da se koža ne prime na rešeto žara. Obstaja tudi kuharski trik, ki ga 
uporabljamo: ko je žar segret in začnemo peči ribe, je dobro na vroče 
rešeto vreči nekaj grobe morske soli. S tem preprečimo, da se ribja koža 
prime na rešeto.« 
Na ribo damo le grobo morsko sol  
»Kuharji pri pripravi rib prisegamo samo na grobo morsko sol. Vsi dru-
gi dodatki in začimbe so nepotrebni, saj prekrijejo aromo ribe. Začimbe, 
česen in limono kuharji pogosto dodajo takrat, ko vedo, da riba ni dovolj 
kakovostna in sveža. S tem prekrijejo okus ribe. Če je riba kakovostna, 
pa tega ne potrebuje. Tako gost resnično uživa v nežni aromi ribe in ne v 
dodatkih. Seveda tudi mi zraven ribe gostu na njegovo željo postrežemo 
limono in česen, a sami na te dodatke ne prisegamo.«
V Gostilni Ribič ob ribjih jedeh gostu ponudijo kozarček suhega belega 
vina, ki se lepo poda k hrani.
»V Gostilni Ribič velja pravilo, da ribo vedno postrežemo tako, da 
je ribja glava obrnjena proti reki Dravi.«
 
Hobotnica pod peko 
Če bi moral izpostaviti kateri recept, ki bi ga v poletnem 
času preizkusili doma, potem bi svetoval hobotnico pod 
peko. Svežo hobotnico je sicer nekoliko teže nabaviti in je 
tudi dražja, a se splača potruditi. 
Potrebujemo:
2 kg hobotnice
2 kg krompirja, narezanega na krhlje
2 korenčka, olupljena in narezana na kolobarje
2 rdeči čebuli, narezani na četrtine
2 zeleni papriki, narezani na trakove
1 glavica česna – stroki olupljeni in strti
1 dl suhega belega vina
olivno olje
sol in poper
Priprava
Hobotnico približno 5 minut kuhamo v kropu, nato jo 
damo na cedilo, da odvečna voda odteče.
Pripravimo žerjavico. Sač segrejemo. Vanj damo krompir, 
vso zelenjavo in hobotnico, solimo in popramo, pokaplja-
mo z olivnim oljem, premešamo in zalijemo z vinom.
Pokrito pečemo uro do uro in pol. 
POLETNI TALUMOV FOTONATEČAJ
Pošljite nam utrinek vašega poletja
in vanj umestite napis TALUM!
Spoštovani sodelavci in sodelavke, vabimo vas, da nam pošljete svo-
je poletne fotoutrinke. Na njih ne sme manjkati Talumov logo ali 
napis TALUM. Vse drugo prepuščamo vaši kreativnosti in domišljiji. 
Fotografije bomo objavili v časopisu Aluminij in na Facebooku.
Fotografije s kratkim opisom (lokacija, čas, avtor/-ica) pošljite do 
3. septembra 2018 na e-naslov: aleksandra.jelusic@talum.si.
Pravila in pogoji fotonatečaja:
• Prispele fotografije bomo objavili na intranetu in Facebooku.
• Uredniški odbor časopisa Aluminij bo izbral tri najbolj simpatične 
fotografije. Avtorji bodo prejeli simbolične nagrade.
• Pravno obvestilo: S prijavo in posredovanjem fotografij za Poletni 
Talumov fotonatečaj soglašate z obdelavo osebnih podatkov in fo-
tografij za namen izvedbe natečaja in objavo osebnih podatkov in 
fotografij v časopisu Aluminij in na Talumovi strani na Facebooku. 
Talum d.d. Kidričevo ne prevzema civilne odgovornosti in odgovor-
nosti v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov za osebe, vidne 
na fotografijah.
Prvi počitniški utrinek je že na naslovnici julijske številke časopisa 
Aluminij.
Z nami ga je delil Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma.
Veselimo se vaših poletnih utrinkov!
ALUMINIJ številka 7, stran  28
ALUMINIJ   {tevilka 2, stran 24
ZDRAVO TALUM
Kako se znebiti
nadle`nega ka{lja
Nad ka{elj z doma~imi 
zdravili
V teh hladnih dneh marsikoga
napade silovit ka{elj. Ta je lahko
suh ali produktiven, kar pomeni,
da izka{ljujemo tudi sluz. ^e
ka{ljanje ne spremlja kak{ne res-
nej{e bolezni, si lahko poskusimo
s kak{nim doma pripravljenim
naravnim zdravilom pomagati kar
sami.
»^e ka{elj traja od dva do osem
tednov, govorimo o akutnem
ka{lju. Kadar pa traja ve~ kot
osem tednov, gre za kroni~ni
ka{elj,« pojasni dru`inska zdrav-
nica Lili Lo~ni{kar, dr. med. Pri
kroni~nem ka{lju je treba ~im prej
obiskati zdravnika. S pregledom
pa ni dobro odla{ati tudi v nasled-
njih primerih:
– ~e ka{elj po kak{nem tednu dni
ni ni~ bla`ji ali ~e se celo stop-
njuje;
– ~e je ka{elj tako mo~an, da
pono~i ne moremo spati;
– ~e poleg tega, da ka{ljamo, tudi
te`ko dihamo in smo brez sape;
– ~e opazimo, da je frekvenca
dihanja pove~ana (za primerja-
vo: obi~ajna frekvenca dihanja
pri odraslem je od 12 do 16 vdi-
hov na minuto);
– ~e ima ka{elj podoben zvok, kot
je laje` psa (v tem primeru gre
namre~ lahko za tako imenova-
ni oslovski ka{elj);
– ~e ka{elj spremlja povi{ana tele-
sna temperatura, kajti v tem pri-
meru je velika verjetnost, da je
ka{elj spremljajo~i znak kak -
{ne ga virusnega obolenja;
– ~e bi bil vzrok ka{ljanja lahko
tujek v dihalnih poteh;
– ~e v izka{ljani sluzi opazimo
tudi kri, kajti to je lahko znak
plju~nice, bronhitisa, plju~nega
edema, celo plju~nega raka;
– ~e opazimo, da so roke, obraz,
jezik rahlo pomodreli.
^e ka{elj ni nevaren in ne zahteva
posebnega zdravljenja, bo zdrav-
nik verjetno naro~il, da je treba
piti zadosti toplih napitkov in
po~ivati. 
Ka{elj lahko povzro~i virus
ali bakterija
Ka{elj najpogosteje spremlja viru-
sna in bakterijska obolenja (pred-
vsem dihal). Obi~ajno se pri virus-
nih oku`bah dihal pojavi suh
ka{elj, pri katerem ne izka{ljuje-
mo nikakr{ne sluzi, obi~ajno pa
je zelo dra`e~ in naporen. Ker se
bolnik zelo napreza, ga pogosto
bolijo trebu{ne mi{ice in mi{ice
prsnega ko{a. Pri bakterijskih
oku`bah je ka{elj obi~ajno pro-
duktiven, kar pomeni, da bolnik
izka{ljuje sluz.
Od tega, kaj povzro~a ka{elj, je
odvisno tudi zdravljenje. ^e je
ka{elj povezan z bakterijsko
oku`bo, zdravnik predpi{e anti-
biotike, ~e pa gre za virus in ~e
seveda ka{elj ni nevaren, je treba
po~ivati, piti zadosti toplih napit -
kov in telesu zagotoviti tudi
dovolj vitamina C. Morda bo
zdravnik predpisal zdravila, ki
ka{elj zavirajo ali ki ga spodbujajo
in s tem tudi laj{ajo izlo~anje sluzi
iz dihalnih poti. V lekarni lahko
povpra{amo tudi po pastilah ozi-
roma sirupih za bla`enje ka{lja
oziroma za izka{ljevanje. »Lahko
poskusimo z br{ljanovimi pri-
pravki, lizanjem islandskega
li{aja, pitjem prsnega ~aja trikrat
dnevno, smrekovimi vr{i~ki,« sve-
tuje dr. Lo~ni{kar. »Ob izka{ljeva-
nju pazimo na pove~an vnos
toplih teko~in, lahko si pomaga-
mo s sirupi za izka{ljevanje.«
Nad ka{elj z doma~imi 
zdravili
^e ka{elj ne zahteva obiska zdrav-
nika in zdravljenja z zdravili, ki jih
zdravnik predpi{e, ga lahko
posku{amo pozdraviti sami. Raz -
dra`ena dihala pomiri `ajbljevo
mleko. Priprava tega doma ~e ga
zdravila za laj{anje ka{lja je
povsem preprosta: sladkor kara-
meliziramo, zalijemo z mlekom in
dodamo `ajbelj. Potem to me{ani-
co na majhnem ognju segrevamo
pribli`no pet do deset minut.
Tak{no karamelizirano mleko z
`ajbljem pijemo ve~krat na dan.
Lahko pa ~rno redkev prere`emo
na pol in lijakasto izdolbemo,
potem pa vanjo zlijemo med.
»Izdolbeno redkev z medom po -
tem postavite nad kozarec ali
posodo in pustite stati prek no~i,
JO@ICA JUNGER
POVZETO PO: HTTP://VIZITA.SI/CLA-
NEK/BOLEZNI/NASVETI-ZA-ZDRAVLJE-
NJE-NADLEZNEGA-KASLJA.HTML
HTTP://MOJALETA.SI/CLANEK/S-TEM-
SUPER-RECEPTOM-BOSTE-ZARES-
ODPRAVILI-KASELJ-IN-ZDRAVILI-BOLE-
ZNI-DIHAL
FOTO: SPLET
V preteklosti so si ljudje ob raznih boleznih pomagali z rastlinami in
doma~imi zdravili, ki so si jih sami pripravili. Nekaj ~asa so bila doma~a
zdravila skoraj v pozabi, zdaj pa se veliko ljudi spet odlo~a za naravne
na~ine zdravljenja. V okviru skrbi za zdravje smo se odlo~ili, da bomo
v Aluminiju objavljali ~lanke, kako si lahko doma pripravimo rastline in
si simptome bolezni laj{amo z zeli{~i z doma~ega vrta ali z rastlinami,
ki jih lahko sami naberemo na travniku.  
Recept:
Trdovraten ka{elj je v~asih zelo nadle`en, ne pomagajo niti zdravila. Zato
preizkusite ta u~inkoviti recept. To zdravilo pozdravi ka{elj in tudi druge
plju~ne bolezni.
Zlato naravno zdravilo so uporabljali `e na{i predniki. Potrebujemo le
zelje in med!
List surovega zelja za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, da postane
topel in mehak. Nato ga damo na papirnato brisa~ko in ga po eni strani
nama`emo z medom. Stran z medom si polo`imo na gole prsi, nato pa
se pokrijemo s toplo brisa~o in {e z odejo. Najbolje je, da tak obkladek
naredimo zve~er, saj ga lahko imamo celo no~. Zjutraj oblogo odstranimo
in se umijemo s toplo vodo. Dobro se obri{emo in toplo oble~emo.
Postopek ponavljamo vsak ve~er, dokler ni bolje. 
Pri bronhitisu traja zdravljenje teden dni, pri drugih boleznih dihal pa zdrav -
ljenje izvajamo, dokler je treba. 
Dopust kot čas svobode in brezskrbnosti
Beseda »dopust« izhaja iz glagola »pustiti«, v smislu, da se nekoga 
»pusti do« določenega datuma. To pomeni, da je svoboden – po 
eni strani je odrešen obveznosti in dolžnosti, po drugi strani pa se 
lahko ukvarja z vsem, kar si želi in kar mu je po volji. Beseda »volja« 
je koren besede »dovoljenje«, ki označuje soglasje nadrejenega, da 
se lahko človek ukvarja z določeno dejavnostjo po svoji volji in v 
skladu s svojimi željami. 
Prilagajanje koledarju 
Prvi močan določevalec dopusta je ponavadi šolski koledar, saj se 
večina ljudi z otroki odpravi na dopust poleti, v času šolskih poči-
tnic. Drugi zelo močan določevalec dopusta je zaposlitev v dejav-
nosti, kot je naša, v kateri so vnaprej določeni kolektivni dopusti. 
Prednost tega je, da že vnaprej vemo, od kdaj do kdaj bomo na 
dopustu, in imamo dovolj časa za umirjene priprave, pomanjkljivost 
pa, da nam ta termin določijo drugi.
Oddih od vsakodnevne rutine 
Ne glede na to, kdo nam določi čas dopusta, in ne glede na to, kje ga 
preživimo, je pomembno, da si vzamemo oddih od vsakodnevnega 
dela in delovnih obremenitev ter optimalno izkoristimo prosti čas. 
Ni tako pomembno, kam iti na dopust, za kako dolgo in kaj tam 
početi, pomembneje se je osredotočiti na druge stvari, kot so reci-
mo gladko in umirjeno začeti dopust, umakniti se od vsakodnevnih 
skrbi, pomembneje je tudi, da posameznik med dopustom občuti 
zadovoljstvo, užitek in avtonomijo, ima nepozaben konec počitnic 
ter da sta prehod in vrnitev nazaj na delovno mesto postopna.
Obnovitev medsebojnih odnosov 
Med vsakodnevnimi obveznostmi in skrbmi vse prepogosto poza-
bljamo na naše bližnje. Zato je dopust lahko pomemben čas za ob-
novitev medsebojnih odnosov, tako z družino kot s prijatelji. Med 
letom namreč zaradi premalo prostega časa in hitrega tempa življe-
nja zamujamo dragocene trenutke s svojimi bližnjimi in to težko 
nadoknadimo. Včasih kdo šele na dopustu, ko cel dan preživi z dru-
žino, ugotovi, da so se spremenili, da kakšnih stvari sploh ne ve ali 
celo, da s partnerjem in otroki sploh ne zna več komunicirati. Zato 
je dopust lahko priložnost, da še bolj spoznamo partnerja in svoje 
otroke, se pogovarjamo o željah, interesih in sposobnostih. 
Pregled vrednot in življenja 
Poleg tega, da na dopustu obnovimo energijo in se povežemo z bli-
žnjimi, je to tudi priložnost, da naredimo »pregled« svojih vrednot in 
življenja. »Kaj se mi dogaja, se v redu počutim, kaj se dogaja z mojo 
družino, kaj si želim ...?« Tudi pred težavami si ne smemo zatiskati 
oči, da je vse v redu, medtem pa stvari bežijo mimo nas s polno paro. 
Poskrbimo za dobro počutje 
Pri dopustu torej ni najbolj pomembno, da se lahko hvalimo, kje 
smo bili in kaj smo počeli. Ko se odpravljamo na počitnice, je najpo-
membneje, da si počitnice »dovolimo«, da si priznamo, da smo si jih 
zaslužili, da imamo pravico, da si jih privoščimo. Cilj našega dopusta 
bi moral biti, da poskrbimo zase in se spet dobro počutimo. S tem 
ko obnovimo naše medsebojne odnose, se v družini še bolj poveže-
mo, dobimo občutek varnosti – imamo ljudi, ki nas imajo radi in jim 
nekaj pomenimo. Če imamo občutek varnosti, pa smo zadovoljni in 
se dobro počutimo.
Dopust – čas zase, 
za družino in prijatelje
Čas dopustov in počitnic je tu. Najbrž vsakega izmed nas 
ob tem, ko pomisli na dopust, preplavijo lepi spomini ali 
celo podoživi občutek dopustniške brezskrbnosti. 
MATEJA HERGULA
FOTO: PIXABAY
ZDRAVO TALUM 
Dejstvo je, da dopusta ne moremo vedno 
načrtovati povsem v skladu s svojimi željami, 
saj smo lahko omejeni s časom, financami ali 
čim drugim.«
» 
ALUMINIJ številka 7, stran  29
Kampanja Missing type 2018 
Tudi Talumov aktiv krvodajalcev se pridružuje kampanji Missing type 2018, ki 
se je začela 4. junija 2018 (na ta dan je namreč dan slovenskega krvodajalstva, 
14. junija pa je svetovni dan krvodajalcev). Kampanja podpira in opozarja na 
zavedanje, kako nenadomestljivo in dragoceno je dejanje darovanja krvi. 
Krvodajalstvo v poletnih mesecih 
Prisrčno vas vabim, da se še posebej v poletih mesecih udeležujete krvodajalskih 
akcij, saj je v tem času velika potreba po krvi zaradi povečanega števila prome-
tnih nesreč, po drugi strani pa so ljudje v tem času na dopustu in je krvodajalcev 
manj. 
Krvodajalstvo je neprecenljiva človeška gesta, zato besede HVALA, na-
menjene vsem krvodajalcem, nikoli ne izrečemo prevečkrat. Hvala vsem 
pogumnim in solidarnim talumovcem, ki anonimno, prostovoljno in ne-
sebično darujemo kri. To je najdragocenejše darilo in priložnost, zaradi 
katere prejemnikom krvi rešimo življenje.
Manjkajoče črke naj bodo v razmislek vsem, ki se še niste pridružili aktivu krvo-
dajalcev, da zapolnite vrzeli. Imena in priimki, v katerih manjkajo črke, so skoraj 
neberljivi. Na videz so okrušeni in kaj hitro je lahko takšno tudi naše življenje, 
ko nas nepričakovano doleti bolezen ali nesreča.
Manjkajoča črka 2018
»P_m_g_j nek_mu. D_ruj kri. Deli življenje.«
Manjkajoča črka
Letos se Slovenija pridružuje mednarodni krvodajalski kampanji Mis-
sing type. Njeni snovalci so pozvali podjetja, da iz svojih logotipov 
odvzamejo znake A, 0, B in AB, ki predstavljajo krvne skupine. Na ta 
način so opozorili na pomembnost krvnih skupin in zagotavljanje za-
dostnih količin krvi. 
Seznam krvodajalcev je zapisan brez nekaterih črk. Manjkajoče črke 
v imenih so A, O, B in AB, ki predstavljajo krvne skupine – to so črke, 
ki rešujejo življenja.
M_RJETK_ LEDINEK
F_T_: _LEKS_NDR_ JELUŠIČ
_KTIV KRV_D_J_LCEV T_LUM                                               
Obvestilo sodelavkam in sodelavcem, zaposlenim v družbah skupine 
Talum, v Silkemu in Praliku
Krvodajalska akcija v juliju bo v torek, 24., in četrtek, 26. julija 2018, med 7. 
in 11. uro na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice oziroma vsak torek 
in četrtek v mesecu.
Darovalci v juniju 
(številka v oklepaju pove, 
kolikokrat je posameznik doslej 
že daroval kri)
Dej_n Štuhec  (1_)
Jernej Kr_jnc               (12)
D_nil_ Pre_c  (29)
J_že _ezj_k   (72)
Dej_n V_jsk  (27)
R_m_n Mund_  (13)
V_jk_ Š_h_r               (131)
M_rk_ H_rv_t  (11)
T_mi Lender_  (28)
_ _ris He_ _r  (33)
M_rk_ Čuli_rk  (13)
T_nček Cen_r  (89)
Željk_ Cmrečnj_k  (49)
Ur_š M_h_rk_  (12)
D_vid Vrečk_  (38)
Greg_r J_nžek_vič   (9)
Fr_nc Z_jc   (96)
Kristj_n Š_št_rič     (7)
Kristj_n Vindiš  (11)
S_ndi Iv_nčič    (6)
D_niel R_šk_r  (55)
Mir_sl_v S_m_ _lec (55)
J_nez Selinšek  (49)
M_tj_ž Škerget      (9)
D_men Ter_uc      (6)
Dej_n Kl_neček  (1_)
_r_nk_ Prev_lšek  (25)
M_rj_n Križ_nec  (24)
Novinci na krvodajalski akciji 
(do 5 odvzemov): 
Kristj_n Lip_v_c      (5)
D_men Ze_ec    (4)
Greg_r _vguštin      (3)
G_šper Vindiš    (3)
J_nez Špr_h    (1)
D_nil_ K_l_r    (1)
Število odvzemov krvi po posameznih mesecih leta 2018
Število odvzemov v letu 2017 in 2018 (jan.–jun.)
ALUMINIJ številka 7, stran  30
Kino brez stropa 2018
Tudi letos je ptujski letni kino obiskovalcem brezplačno ponudil 
filmsko doživetje pod zvezdami. K prijetnemu in skrivnostnemu 
vzdušju je svoje dodala še kulisa srednjeveškega gradu in obokane-
ga grajskega dvorišča, na katerem so postavili veliko platno. Večeri 
so bili letos kar sveži, zato smo se obiskovalci med ogledom zavili 
v rdeče odeje. Filmske noči so potekale od 29. junija do 5. julija, 
v tem času pa smo si obiskovalci lahko ogledali kar 12 filmov. V 
sredo, 4. julija, je bil na sporedu film Pokliči me po svojem imenu, 
katerega projekcijo je omogočil Talum.  
Skupna turistična publikacija 
Občina Kidričevo je 24. junija obeležila 21. občinski praznik. Ob tej 
priložnosti je izšla turistična publikacija Tam dom na Ravnem po-
lju. V knjižici se s svojo zgodbo o aluminiju predstavlja tudi skupina 
Talum, podjetje Vital pa je v njej predstavilo svojo kulinarično po-
nudbo. Knjižica je na voljo v tiskani in elektronski obliki in jo lahko 
s pridom izkoristimo pri predstavljanju turistične ponudbe občin 
Kidričevo in Starše našim tujim in domačim poslovnim partnerjem. 
Virtualna različica je dostopna na spletni povezavi: 
http://bit.do/brosura-slo – v slovenskem jeziku in 
http://bit.do/brosura-eng – v angleškem jeziku.
ALEKSANDRA JELUŠIČ
DOGODKI IN ZANIMIVOSTI 
LASTNA SKRB + TALUM = ZDRAVJE 
Vabljeni 1. 9. 2018 na 
20. Talumov dan za zdravje.
ALUMINIJ številka 7, stran  31
Cilj je dva centimetra velika točka na tleh ali »nula«, kot ji pravijo padalci. 
Višina tisoč metrov. Hitrost prostega pada približno dvesto kilometrov 
na uro. »Ni adrenalina, ni strahu pred tem, ali se bo padalo odprlo ali 
ne. Ko gre za tekmovanje, je padalstvo zgolj šport,« pravi Aleksander, 
ki je svoj prvi skok opravil 15. maja 1988 v Murski Soboti. Pri drugem 
si je zlomil nogo, vsak nadaljnji pa ga je vedno bolj opogumljal, k če-
mur so prispevali tudi zgledi v družini. »Pri nas je padalstvo družinska 
dejavnost. Z njim se ukvarjata oba strica in oče. Tudi jaz letos beležim 
trideset let padalstva.«
Svetovni pokal v padalstvu Parawcs 2018 traja od junija do septembra 
na različnih lokacijah: Grobnik nad Reko na Hrvaškem, Lesce v Slove-
niji, Peiting v Nemčiji, Belluno v Italiji, Thalgau v Avstriji in Locarno 
v Švici. V začetku junija je potekala prva tekma pokala in na njej je 
Aleksander med triindevetdesetimi tekmovalci zasedel prvo mesto v ka-
tegoriji posameznikov. »Nulo« je zgrešil le za tri centimetre! Ekipa Ae-
rokluba Ptuj je zasedla peto mesto med enaindvajsetimi. Na drugi tekmi 
v Lescah so dosegli visoko osmo mesto med triinštiridesetimi ekipami. 
»Ptujčani smo najboljša evropska amaterska ekipa. Povečini tekmujemo 
s profesionalci, ki svoje padalske veščine urijo v vojski.« 
Aeroklub Ptuj iz Moškanjcev, katerega predsednik je Aleksander, že več 
kot šestdeset let uspešno vzgaja mlade pilote, padalce in modelarje. »Po-
leg tekmovalnega vidika je padalstvo zame sprostitev in druženje s pri-
jatelji in sočlani kluba. Kot ekipa se udeležujemo pokalnih tekem, ki jih 
je približno deset v letu. Če bi jih sešteli, skupaj preživimo mesec dni.«
Aeroklub Ptuj 21. in 22. julija organizira Ptujski padalski pokal.
»Vabljeni na ptujsko letališče v Moškanjce!« še doda Aleksander. p
Talumovec na najvišji stopnički tekme svetovnega pokala
Padalstvo je šport, ki ga preizkusi malo ljudi, naš sodelavec Aleksander Čuš iz PE Aluminij pa se s padalstvom srečuje že trideset let. Čeprav 
začetki niso bili ravno obetavni, je danes med nami zmagovalec tekme svetovnega pokala Parawcs 2018.
MARJETKA OREL
FOTO: SPLET
DOSEŽKI ZAPOSLENIH 
Aleksander Čuš (skrajno levo) z ekipo Aeroklub Ptuj
ALUMINIJ številka 7, stran  32
Priprave na festival 
Po uspešni prijavi in po izboru organizatorja smo se začeli pripravljati 
na festival. Poleg tega, da smo izpilili repertoar našega nastopa, smo 
se srečali še z nekaterimi novimi izzivi, kot so prevoz, namestitev in 
drugo. Za prevoz smo se povezali s klubom Halonga, ki je na prireditvi 
sodeloval že lani. Od kluba smo dobili dragocene informacije v zvezi s 
potekom festivala.
Pisana druščina 
Tako je hitro prišel dan odhoda. 22. junija popoldne smo se s Ptuja 
odpeljali proti Ohridu, pravzaprav v mesto Struga, ki leži severno od 
Ohrida, kjer smo bili nameščeni. Prijeten hotelček ob obali Ohridskega 
jezera je bil naslednje štiri dni naše domovanje, prostor za druženje in 
vajo. Pisana druščina sostanujočih je prispevala k pestremu dogajanju v 
prostem času z veliko petja in igranja.
Ogled Ohrida in samostana svetega Nauma 
Sprejem okrog 800 sodelujočih in spoznavni večer sta potekala 23. junija 
na obrežju jezera. Ob slovenskem kulturnem programu so bili pred-
stavljeni sodelujoči, predane festivalske table in program dogodkov v 
naslednjih dneh. Tako smo bili naslednji dan deležni vodenega ogleda 
mesta Ohrid. Zvečer je predstavnika društva sprejel veleposlanik dr. Mi-
lan Jazbec, nato pa smo se vsi skupaj udeležili prireditve v čast dneva 
državnosti Republike Slovenije. V ponedeljek smo se v zgodnjih jutra-
njih urah odpeljali z ladjo do Svetega Nauma, za popoldne pa je bila 
predvidena festivalska povorka vseh sodelujočih po glavni mestni čaršiji. 
Žal jo je vreme zagodlo organizatorjem in sodelujočim, dež in veter sta 
bila neusmiljena.
Slakova melodija ob spremljavi diatonične harmonike
V nastalih okoliščinah je bilo glavno festivalsko dogajanje s predvidenih 
dveh odrov za pihalne orkestre, mažoretke, folklorne skupine in podob-
no s čaršije prestavljeno v dvorano Kulturnega centra, nastop zborov 
in drugih pevskih skupin pa v katoliško cerkev sredi mesta. Povezova-
nje nastopov v makedonskem jeziku je bilo zaupano domači voditeljici. 
Glede na okoliščine smo prilagodili program našega nastopa. Izjemna 
akustika prostora je omogočila zbrano spremljanje nastopa, ubrano 
petje pa je pričaralo čudovit in nepozaben občutek, uživanje poslušal-
cev in bogat aplavz na koncu vsake pesmi. Za konec smo odpeli znano 
Slakovo melodijo ob spremljavi diatonične harmonike, zborovodja pa 
Slovenija na Ohridu 2018
V začetku leta smo člani Moškega pevskega zbora Talum Kidričevo prejeli povabilo k sodelovanju na prireditvi Slovenija na Ohridu 2018. 
Organizator Asociacija ART Vivendi je v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Ohrid in mestom Ohrid ter ob podpori veleposlaništva Repu-
blike Slovenije pripravil festivalsko dogajanje v času od 23. do 27. junija 2018. Prireditve so potekale v starodavnem mestu Ohrid, zakla-
dnici makedonske kulture in umetnosti na severovzhodnem delu obale Ohridskega jezera.
EDVARD HOJSKI 
FOTO: ARHIV MOŠKI PEVSKI ZBOR
MOŠKI PEVSKI ZBOR TALUM KIDRIČEVO 
ALUMINIJ številka 7, stran  33
je povabil prisotne, da se nam pri petju 
pridružijo. Navdušen aplavz se je polegel 
šele dolgo po tem, ko smo zapustili oder.
Večerna podelitev certifikatov 
Tako nam je ostal še zadnji dan našega 
gostovanja v Makedoniji. Odločili smo 
se, da si ob vodenju domačega vodiča 
ogledamo še Bitolo z ostanki starodav-
ne Herakleje ter Kruševo s spominskim 
parkom Makedonija in spominskim cen-
trom znanega makedonskega pevca Toše 
Proeskega. Večerna podelitev certifikatov 
festivala nam je narekovala vrnitev. Nasle-
dnje jutro pa veselo proti domu. 
Veliko zanimivih stvari smo videli in 
doživeli ter stkali nova poznanstva in 
prijateljstva. Iskrena hvala družbi Ta-
lum in vsem, ki so nam omogočili so-
delovanje na tem enkratnem dogodku 
v Makedoniji.
Zahvala
Ob izgubi našega dragega
Ota TEŽAKA 
s Ptuja, Na postajo 48,
upokojenca Taluma – izmenovodja v glinici,
rojenega 28. 12. 1926, umrlega 23. 6. 2018,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete z nami.
Svojci
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega 
Ota Težaka
s Ptuja, Na postajo 48,
upokojenca TGA Kidričevo – izmenovodja v glinici,
rojenega 28. 12. 1926, umrlega 23. 6. 2018,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete s svojci.
ALUMINIJ številka 7, stran  34
KOLUMNA
Naša družina je zelo velika, ena 
večjih na Dravskem polju. V te 
kraje smo prišli takoj po vojni. 
Prva leta smo stanovali, delali, se 
ljubili, kregali, peli, plesali, skratka, 
družili smo se v istem naselju, tako 
na tesno, da smo si včasih že šli na 
živce, danes pa je družina malce 
bolj razseljena kot takrat. Eni so 
v mestu, drugi na polju, tretji med 
goricami, kjer koli je že kdo doma. 
Vsak dan se vrnemo v »šumo«, 
ko se dosledno zbiramo ob jutra-
nji kavi, eni pridejo peš, drugi s 
kolesom, večina pa z avtomobili, 
skupaj pojemo malico, čez vikend 
gremo včasih na kak piknik, sku-
paj bovlamo, plavamo, kolesarimo, 
mečemo pikado, šahiramo, se ve-
selimo in se vsaj enkrat letno zbe-
remo prav vsi, da nekaj pojemo, 
spijemo, razdelimo metulje, zlate 
ure, plakete, priznanja, čestitke, si 
povemo, kako smo rešili kak ve-
čji problem, se malo ustavimo, da 
gremo naslednji dan laže naprej.
Če odmislimo del dneva, ki ga 
porabimo za spanje, je čas, ki ga 
preživimo s primarno družino, 
enak času, ki ga preživimo med 
sodelavci. Ok, da se ne raznežimo 
preveč. V pravi družini, krvnem 
sorodstvu, vas oče ne more odpu-
stiti, če ne odnašate smeti, ne po-
spravljate postelje ali se ne držite 
dogovorjene ure, prav tako otroci 
ne odhajajo živet k sosedom, ker 
jim je ta obljubil trinajsto žepnino, 
božičnico, svinjsko pečenko in ve-
liko čokolado z lešniki. Se pa v vsa-
ki družini ve, kdo je glava, kdo ima 
kakšno nalogo, kakšne so vredno-
te, kakšni so načrti za prihodnost 
in kakšna je strategija, da bomo tja 
prišli.
Stroka sicer pravi, da je družina 
premočna beseda za podjetje, če-
prav določene podobnosti med 
njima so. Raje govorijo o pleme-
nih, plemenski pripadnosti, kjer je 
hierarhija prav tako določena, vezi 
pa niso tako tesne kot v primarni 
družini. Ko omenimo pleme, je 
marsikomu prva asociacija kakšno 
afriško pleme, pomanjkljivo oble-
čen domorodec s kostjo skozi nos, 
velikim »orodjem«, z velikimi uha-
ni in dolgo ostro sulico, ki nezau-
pljivo gleda na prišleke, ki so si dr-
znili v njegov pragozd, v njegovo 
»šumo«. Vsaka podobnost z lokal-
nimi domorodci je zgolj naključna.
Moderna plemena so v najnovejši 
literaturi tiste skupine oseb, ki ču-
tijo pripadnost določeni blagovni 
znamki, recimo legendarni ame-
riški znamki motorjev ali ravno 
tako legendarnemu ameriškemu 
proizvajalcu mobilnih telefonov. 
Taka plemena so zaljubljena v 
svojo znamko, zaposleni živijo 
za svojo blagovno znamko, prav 
tako njihovi uporabniki. To sta 
samo dva globalno znana primera 
plemenske pripadnosti kupcev in 
zaposlenih, ki potrjujeta prednosti 
dolgoročne gradnje pripadnosti 
podjetju in izdelkom podjetja, pri-
padnosti, ki meji že na religijo.
Plemensko organizirana skupnost 
je ljudem pomagala preživeti v 
težkih razmerah že od ledene 
dobe dalje, nič drugače ni danes. 
V ostrih življenjskih razmerah, ko 
je tvoje preživetje odvisno od glo-
balnih nihanj, ki praviloma nikoli 
niso ugodna, ko sta trg surovin in 
trg kupcev precej oddaljena, ko 
je treba vse pripeljati – doma so 
namreč samo bukovo listje in ma-
cesnove iglice, ki ne gredo ravno 
v promet – v takšnih razmerah ti 
lahko pomaga samo dobro orga-
nizirano pleme, takšno, ki zmore 
skoraj, skoraj vse, ki ga krasijo iste 
vrednote, ki ga krasi močna pripa-
dnost, ki ga krasita bogata zgodo-
vina in znanje, ki je pisana meša-
nica mladosti, modrosti, pa tudi 
norosti. Samo tako povezano ple-
me lahko vztraja šestdeset in nekaj 
let in bo verjetno še naslednjih sto.
Moja družina
GREGOR JURKO
FOTO: PIXABAY
ALUMINIJ številka 7, stran  35
KRIŽANKA
59 šti pendij za dijake in študente 
Prijava do 31. julija 2018!
Več o pogojih razpisa na: talum.si/mladi 
KADROVSKE ŠTIPENDIJE 2018/2019
Pridruži se nam in postani talumovec tudi ti !
PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA                   Št. 
razpisanih 
              šti pendij  
  
STROJNIŠTVO 
mag. inž. strojništva (2. stopnja) 4
dipl. inž. strojništva 
(UN - 1. stopnja ali VS)                    3
ELEKTROTEHNIKA 
mag. inž. elektrotehnike (2. stopnja) 2
dipl. inž. elektrotehnike 
(UN - 1.stopnja ali VS)  2
MATERIALI IN METALURGIJA 
mag. inž. metalurgije in materialov 
(2. stopnja)       2
univ. dipl. inž. materialov (UN) 
(1. stopnja)   1
dipl. inž. metalurgije (VS)         1
MEHATRONIKA 
dipl. inž. mehatronike 
(UN - 1. stopnja ali VS)  1
EKONOMIJA  
mag. ekon. ved - 2. stopnja 
(smer: trženje ali marketi ng)  1
PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA    Št. 
   razpisanih 
   šti pendij
GOSPODARSKO INŽENIRSTVO 
mag. gosp. inž. - strojništvo 
(2. stopnja)   1
TEHNIČNA VARNOST 
mag. inž. teh. var. (2. stopnja)  1
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE 
TEHNOLOGIJE 
mag. inž. rač. in inf. tehnol. 
(2. stopnja)   1
INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE 
KOMUNICIRANJA 
mag. inž. inf. in tehnol. kom. 
(2. stopnja)   2
STROJNI TEHNIK   8
MEHATRONIK OPERATER  5
OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR 8
ELEKTROTEHNIK   4
ELEKTRIKAR   4
METALURŠKI TEHNIK  5
GRADBENI TEHNIK  2
KEMIJSKI TEHNIK   1
www.talum.si 
59 šti pendij za dijake in študente 
Prijava do 31. julija 2018!
Več o pogojih razpisa na: talum.si/mladi 
KADROVSKE ŠTIPENDIJE 2018/2019
Pridruži se nam in postani talumovec tudi ti !
PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA                   Št. 
razpisanih 
              šti pendij  
  
STROJNIŠTVO 
mag. inž. strojništva (2. stopnja) 4
dipl. inž. strojništva 
(UN - 1. stopnja ali VS)                    3
ELEKTROTEHNIKA 
mag. inž. elektrotehnike (2. stopnja) 2
dipl. inž. elektrotehnike 
(UN - 1.stopnja ali VS)  2
MATERIALI IN METALURGIJA 
mag. inž. metalurgije in materialov 
(2. stopnja)       2
univ. dipl. inž. materialov (UN) 
(1. stopnja)   1
dipl. inž. metalurgije (VS)         1
MEHATRONIKA 
dipl. inž. mehatronike 
(UN - 1. stopnja ali VS)  1
EKONOMIJA  
mag. ekon. ved - 2. stopnja 
(smer: trženje ali marketi ng)  1
PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA    Št. 
   razpisanih 
   šti pendij
GOSPODARSKO INŽENIRSTVO 
mag. gosp. inž. - strojništvo 
(2. stopnja)   1
TEHNIČNA VARNOST 
mag. inž. teh. var. (2. stopnja)  1
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE 
TEHNOLOGIJE 
mag. inž. rač. in inf. tehnol. 
(2. stopnja)   1
INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE 
KOMUNICIRANJA 
mag. inž. inf. in tehnol. kom. 
(2. stopnja)   2
STROJNI TEHNIK   8
MEHATRONIK OPERATER  5
OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR 8
ELEKTROTEHNIK   4
ELEKTRIKAR   4
METALURŠKI TEHNIK  5
GRADBENI TEHNIK  2
KEMIJSKI TEHNIK   1
www.talum.si