ftarja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina « dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18‘—, polletna K 9'—, četrtletna K 4‘50. — Za ino-lemstvo K 30'—. — Naslov: Upravništvo »Zarje" v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer.	::
Stev. 141.
■
Posamezna Številka « vinarjev.
V Ljubljani, v torek dne 21. novembra 1911.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in _od '/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Leto L
Militarizem.
Grof Sttirgkh je »rekonstruiral" svoj kabinet Dva Ceba in dva Poljaka sedita zdaj v njegovem ministrstvu. Med najbolj ogorčenimi in divjimi meščanskimi opozicionalci sej opaža naenkrat zopet duh miru. Poslanci, ki so bili šele letos izvoljeni, se boje za svoje mandate pa se pripravljajo, da bodo zobali vladi iz rok. Besnega boja se plašijo, vlada pa ve, s kom ima opraviti, pa se poslužuje zopet lepo stare navade : Včasi potegne izza hrbta šibo in žuga, včasi pomoli z drugo roko sladkor pod nos. Tako je mogoče, da pride parlamentarno delo zopet v „normalen“ tir, to so pravi, da bo grof Stflrgkh ukazoval kakor korporal, poslanci „velikih“ strank bodo slušali kakor rekruti.
Naravno je, da gre tudi Sttirgkhova rekonstrukcija za tistim ciljem, za katerim so šli Gautschevi politični poizkusi. Sestavil bi si rad zanesljivo dvetretjinsko večino. § 14 ima za vsak slučaj v žepu in brez dvoma je pripravljen, da ga porabi vsak trenutek za vsak namen. Ali če gre brez tega odioznega paragrafa, mu je gotovo ljubše, ne le, ker je tedaj vsa stvar vsaj dozdevno ustavna, temveč ker gre gladkeje in ker se navsezadnje vendar ne da vse izvesti s cesarskimi naredbami.
Ce se posrečijo Sttirgkhu nameni, tedaj pride v doglednem času brambna leforma v avstrijskem državnem zboru na dnevni red. Saj je to glavna zahteva „merodajnih“ faktorjev in samo tista vlada kaj velja, ki doseže, da dobi militarizem vse, kar hoče. Treba se bo torej pravočasno seznaniti z novimi željami moloha, pa spoznati naloge, ki nadenejo v tem vprašanju socialno demokracijo.
Takozvanim merodajnim krogom gre le zato, da bi okrepili militarizem. Jasno je, da se socialna demokracija ne more sprijazniti s tem namenom ter da ne more dovoliti militarizmu nobenega groša in nobenega moža. Izrečeno je bilo to že neštetokrat in znano je to vsakemu začetniškemu uničevalcu socialne demokracije. Razlagov pa vendar večina naših nasprotnikov ne pozna, in tudi nameni, ki nam jih podtikajo, so navadno vsemu bolj podobni kakor resnici.
Proti vojni in oboroževanju nastopa mnogo meščanskih prijateljev miru ; vodijo jih zgolj človekoljubni nagibi. Agitacijo jim narekuje blaga duša. Mnogo pišejo, mnogo govore, stajajo se, zborujejo, in celo organizirajo 86. Mnogo je med njimi velikih idealistov; seveda je tudi mnogo takih, ki se fttulijo vmes, ker so drugi poleg, ne da bi mislili kaj posebnega; tudi špekulantov je med njimi. Ali tistim, ki resno delujejo, se mora priznati da so poštenjaki in plemeniti ljudje.
S temi »pacifisti" mečejo socialiste večinoma v en koš. To pa je velika zmota. Tisto miroljubno gibanje je socialnim demokratom lahko simpatično. Ali misel, da se more večni mir dekretirati na kakšnem kongresu in da so današnje države sposobne zavarovati svetovni mir, ni socialistična. Agitacijo, ki jo vodijo idealistični prijatelji miru, ni neumna, tudi
brez pomena ni. Vsaka kulturna propaganda je koristna ; ali od besede se ne sme pričakovati več kolikor je v njeni moči. Ideja pacifistov pa nima stvarne podlage in zato je socialna demokracija ne more sprejeti za svojo.
Socialna demokracija želi mir. To ni gola fraza. Karkoli more organizirani proletariat storiti, da prepreči vojno, bo gotovo storil. Marsikaj je že storil in njegovih uspehov ni podcenjevati. Ko je bilo razmerje med Avstrijo in Srbijo napeto do skrajnosti, je bil nastop avstrijskih socialnih demokratov v avstrijskem državnem zboru in sodruga Kacleroviča v srbski skupščini velikanskega pomena ter je močno vplival na mišljenje širokih 'mas in tudi na mišljenje političnih strank. Ko je pred kratkim zaradi maročanskega vprašanja pretila vojna med Nemčijo in Francijo, sta se obe vladi po svojih posredovalcih celo sami obrnili do centrale svetovne socialistične internacionale, da bi proletariat porabil svoja sredstva za ohranitev miru.
Moč in vpliv socialne demokracije naraščata v vsakem oziru. O tem ni dvoma. V zunanji politiki, ki je bila še pred kratkim iz ključno torišče kapitalistične diplomacije, ima tudi organizirano delavstvo že nekaj besede. Ali resna stranka ne sme podcenjevati, pa tudi ne precenjevati. Socialna demokracija je v razvoju, ne pa na vrhuncu. S tisto močjo lahko vpliva, ki jo že ima, ne z večjo. Ce bi bilo pod njeno zastavo zbrano že vse, kar se ima zbrati in kar se bo zbralo pod njo, tedaj ne bi bil militarizem njena prva misel, temveč kapitalizem. S padcem kapitalizma bi padel tudi militarizem.
To je treba imeti pred očmi: Militarizem ni slučajna prikazen, ki bi se dala pregnati z agitacijo, in vojna ni dogodek, ki bi se dal preprečiti s pridigami.
Vojaščina je institucija kapitalistične države in se je zgodovinsko razvila. V srednjeevropskih državah je dosegla ta institucija za sedaj vrhunec razvoja. Resnici na ljubo je treba priznati, da kaže ta militarizem, če ga gledamo z zgodovinskimi očmi, nekoliko demokratičnih znamenj. Ali z demokratičnimi potezami so zmešani ostanki fevdalne preteklosti, ki se upirajo »modernizmu", kolikor je le mogoče; vsej zmesi pa daje kapitalizem kot največja moč sedanjosti glavni pečat.
Splošna brambna dolžnost je nedvomno demokratičen napredek od fevdalne vojaščine, ki je bila sestavljena iz nabranih plačenikov, prodajajočih svoje življenje onemu, ki je najbolje plačal. Te čete so se pretepale samo za denar. Ne le navadni vojaki, temveč tudi vojskovodje so se dajali v najem danes temu, jutri onemu. Ce prva domovina ni dobro plačevala, so si poiskali drugo, pa so na ukaz tudi napadali prvo, v kateri so bili morda rojeni in vzgojeni. Vojaščina je bila rokodelstvo in je služila fevdalni gospodi.
S tako organizacijo ni moglo kapitalistično meščanstvo mnogo početi, Buržoazija je potrebovala domovino in njena vojska je morala dobiti domovinski značaj. Tendenca kapitalizma je povečavanje v vsakem oziru. Tudi
vojska je morala postati večja. Z nabranimi žolnarji to ni šlo. Splošna brambna dolžnost pa je bila imenitna podlaga za to. Pretvezna demokratična ideja je bila ta: Domovino, ki skrbi za vse enako, morajo vsi enako braniti. Kakor ni nihče izključen od pravic, tabko se nihče ne sme odtegniti dolžnosti. Vsakdo je državljan, vsakdo mora biti vojak.
Namesto nekdanjih žolnarskih tolp je prišla stalna vojska — »oboroženi narod“.
Kapitalistična demokracija ni demokracija; kapitalistična enakost ni enakost; kapitalistična vojska ni oboroženi narod. Splošna brambua dolžnost je napravila korak na demokratični poti, do cilja pa ni prišla, pa niti do polovice ne. Stalna vojska ni brambuo sredstvo domovine, temveč instrument vladajočih. In vladajoči sloj so kapitalisti. Sedanja vojska je bo-jevno sredstvo kapitalizma. Kolikor niso preprečili fevdalni ostanki, ki so si tudi v državi ohranili še nekaj privilegij, se je morala vojska prilagoditi potrebam kapitalizma. Kakor se je moral nekdaj demokratični kapitalizem povsod upreti demokratiziranju, tako se je moral upreti tudi demokratiziranju brambne sile. Videli bomo, kako se je to zgodilo in kaj se je s tem doseglo. Spoznali bomo pravi značaj militarizma.
Gambrinov tribut.
V težkem svitku novih davkov, ki ga je zalučala Sttirgkhova vlada v poslansko zbornico, je skrita tudi „reforma" davka na pivo. Reformiranje avstrijskih vlad je med delavstvom na zelo slabem glasu; kaj čuda, da sprejemamo vsako novo reformo s strahom in ne zaupanjem: vsaka „reforma“, ki prihaja iz rok avstrijskih vlad ali iztrga delavstvu še tisti revni košček pravic, ki so mu ga podelili starejši zakoni, napravljeni v boljših časih avstrijskega liberalizma, ali pa pogrezne neimovito ljudstvo še malo globlje v davčno blato, v katerem tiči prav do vratu.
Zakonski načrt »o nekaterih izpremem-bah davka na pivo" — kako nedolžno in ponižno I — odpravlja deželne naklade na pivo, hkrati pa neznansko zvišuje državni davek. Z deželnimi nakladami odpade tudi sedanje 0-korno pobiranje naklade od gostilničarjev in zakupnikov, ki je bilo jako nezanesljivo in združeno z znatnimi stroški; ves davek na pivo se bo pobiral po novem zakonu direktno od pi-vovarnarjev, kar je mnogo bolj enostavno in davčno kontrolo močno olajšuje. V davčno-teh-ničnem pogledu prinaša vladni načrt to pre-membo, ki je napram dosedanjemu stanju resničen napredek, v ostalem pa je vladna predloga težak atentat na konzumente in državni fiskus se je z njim postavil v vrste najhujših podraževalcev živil in ljudskih izstradalcev.
Po cesarski naredbi z 1. 1899 je plačati od pivnega ekstrata za vsako hektolitersko stopinjo 34 vin.; po vladnem načrtu poskoči da vek kar za 130 odstotkov, od 34 na 80 vin. Ker gre pri kuhanju piva v upadek okolo 6 odstotkov pivnega izvlečka, z drugimi besedami ker se iz hektolitra ekstrakta nakuha le okolo
96 litrov piva, je znašal državni davek od hektolitra navadnega piva (13 stopin); 13 X 34 X 1‘06 = 4 69 K. po novem načrtu pa bo znašal državni davek: 13 X 80 X 1 '06 = 11‘02 kron. t. j. za 6 K 33 vin. več pri hektolitru, za dobrih 6 vin. več pri litru, in za dobre 3 vin. več pri vrčku. Dasi odpade deželna naklada, ki je znašala v raznih deželah od kron 1*70 do kron 4 je zvišanje davka na pivo še zmerom ogromno; Če prištejemo državn. davku še užitnino, se nam pokaže naravnost vratolomen rezultat: da je davek večji od proizvajalnih stroškov. V Ljnbljani, k|er znaša užit-nina od hektolitra piva K 2'50, bo znašal po vladni nakani v bodoče davek od vrčka piva 6*76 vin. in Ljubljančan, ki popije na dan dva vrčka bo plačni državi od novega leta do Silvestrovega večera K 50’35 indirektnega davka.
Da bi povišek davka plačali pivovarnarji, tega ne pričakuje noben otrok, zakaj davčni povišek je tako ogromen, da presega celo ne-preskromen dobiček pivovarnarjev. Narobe, kdor le oddaleč pozna roparski značaj pivovarskega kartela, ki neprenehoma preži, da bi povečal svoj plen na škodo konzumentov in ki ima ob dobri ali slabi letini v zalogi nesramežljive, skozinskozi zlagane izgovore na visoke cene hmelja in ječmena, ki skuša svoje roparske atentate na žepe konzumeutov opravičevati z — visokimi mezdami pivovarnarskih delavcev, teh sužnjev med mezdnimi tlačani, temu je jasno, da vlada daje pivovarnarskem kartelu le zaželjeno politiko, da izviši nov vlom v kase konzumeutov. Vso težo novih davkov bodo pivovarski gentlemeni zvalili na ljudski hrbet in to prevalitev bodo prebivalstvu še prav mastno zaračunali. Da tudi točilci piva ne bodo zastonj »valili" novega davčnega bremena na ljudske rame in da bodo — kakor je že stara navada — skušali „zaokrožiti" davčuo kvoto navzgor, je po vseh dosedanjih izkušnjah samoposebi umevno.
Za delavstvo nastaja resna naloga, da se postavi odločno v bran in da izbije še za časa vladi in meščanskim strankam njih protiljudsko nakano iz glave. Z delavskim denarjem ljudstvu sovražne, v petih kurijah presejane in precejene deželnozborske klike ne bodo krpale svojih požrešnih in zluknjanlh kasl
NOVICE.
* Nekaj parlamentarne Statistike. Do
minulega torka, ko je zbornica začela stvarno razpravo o draginjskib predlogih, je bilo v jesenskem zasedanju, od 5. oktobra do 10. nov. vsega vkup 20 sej. V tem času je zbornica dokončala prvo branje nekaj vladnih predlog in samostojnih predlogov. Prvo branje je precej postranskega pomena in več ali manj formalnega značaja, zakaj stvarno delo o posameznih predlogah in predlogih je mogoče še le po podrobni pripravi, ki jo opravi odsek. Iz stenografskega zapisnika je razvidno, da so se dosedanjih razprav udeleževale stranke v sledeči meri:
Oliver Twist.
Spisal Charles Dickens. Poslovenil Oton ŽupanfiiS. V Ljubljani 1911. Založil L. Schwentner. 479 str. Cena broi. izvodu 5 K, vez. 6 K 50 vin.
Dolgo, dolgo je trajalo, da smo Slovenci končno tudi našli ljubeznivega angleškega romanopisca Dickensa. To je zdaj menda — kolikor je mepi znano — šele drugi slovenski prevod iz njegovih del. Ni še dolgo, kar je izšel v klerikalni »Lepoši, knjižnici" eden njegovih najbolj enotno izvršenih romanov »Povest o dveh I-Bovih1- mestih" (Tale of Two Oi-ties, izšla 1. 1859) v lepem prevodu Izidorja Cankarja.
Schwentner torej je izdal zdaj »The Ad-ventures of Oliver Twist“, v prevodu našega pesnika Otona Župančiča. — Čim slabejša je zadnji čas pri nas produkcija originalnih pripovednih spisov — pravega romancierja nam zdaj sploh manjka — tem bolj so založniki prisiljeni, da utešijo glad občinstva po čtivu s
Erevodi. In poudariti je treba, da se zadnja ta pri nas ne-le veliko prevaja, ampak da se tudi dobro in lepo prevaja; to pa zaradi tega, ker nam je zadnji čas šele prinesel pisatelje po poklicu, ki živijo samo literaturi in ne smatrajo poezije
le za nekako postransko opravilo; da pa morejo živeti tudi od literature, so prisiljeni — če ne gre drugače — tudi prevajati.
Tako smo dobili pri nas že mnogo lepih prevodov od ljudi, ki pišejo vzorno slovenščino, posebno velenadarjeni Vladimir Levstik j?..— “orda na škodo svoji originalni produkciji — zadnje čase veliko in skoro izključno samo prevajal; gotovo nam je to v korist, ker dobimo na ta način prevode, ki so res pisani 3 1 ° venski, ne pa v oni strašni kolobociji, ki so si jo upali nekateri prevajatelji včasih servirati potrpežljivim Slovencem; drugo vprašanje je seveda, če tako delo ne ubija dragocenih moči naših najboljših ljudi in če so za to svoje delo tudi primerno honorirani. Prvo vprašanje moramo žalibog potrditi in drugo pa najbrže zanikati. Naše majhno število nas ubijal
Roman »Oliver Twist" je izhajal leta 1837. v časopisu Bentleyjevem in je izmed Dickensovih prvih del: opisuje zgodbe uboge sirote Oliverja Twista, ki zaide v družbo najhujših londonskih tatov in zločincev. Romanje obtožnica tedanjih angleških ubožnic in šol za sirote, kjer so otroci stradali na smrt in kjer bo jih duševno tako zanemarjali, da so morali
postati zločinci. Zgodba je na kratko ta: Oliverja Twi8ta rodi v ubožnici mati, ki takoj po porodu umrje, vzgajajo ga v sirotišnici, z devetimi leti ga dajo nekemu pogrebniku »vuk", njegovo trpljenje prikipi tam do vrha, zato uteče v London. Na poti naleti na majhnega falota, ki ga vleče k skrivalcu tatov Židu JTa-ginu. Tu hočejo napraviti iz njega tatu, a vsa njegova nepokvarjena natura se temu upira. Uteče, a vjamejo ga in pripeljejo nazaj. Pri nekem ponesrečenem vlomu v neko vilo v londonski okolici ga tatje pustijo ranjenega v bližini one vile: rodbina, .ki tam stanuje, sega usmili in ga lepo vzgoji, končno pa se izkaže da je ubogi Oliver iz njihovega sorodstva. Ta tinsko družbo vjamejo in kaznujejo, žida-Ja gina pa obesijo.
»Oliver Twist" ni ravno najboljše Dickensovo delo, marsikatera poznejša so enotnejše zasnovana in izvedena; kaže pa vbo vrline ljubeznivega Dickensovega talenta; saj je Dickens dozdaj največji angleški romanopisec. Dickens riše resnično življenje, ki ga gleda skozi očala plemenitega humorja; dejanje je bogato, pestro, kakor življenje samo, zdaj resno, zdaj smešno, osnova pa je vedno taka, da vzdržuje do konca čitateljevo radovednost v napetosti. Karakteri-
stika oseb je tako dovršena, da kaj več sploh zahtevati ni mogoče. Na čuvstvo čitatelja vpliva Dickens z nepremagljivo močjo, to pa zato, ker sam čuti vse tisto usmiljenje in sočutje do vseh ubogih in teptanih, ki ga vzbuja tudi v čitatelju; ker so mu vsa dela potekla iz srca, zato tudi najdejo pot k srcu. Dickens je humorist v najboljšem in najplemenitejšem pomenu besede, rekli bi »smeje se med solzami."
Dickens je ljudski pisatelj, kakor morda nihče drugi; vsaki deklici, vsakemu otroku lahko damo v roke njegova dela; ne samo da jih lahko damo, naša dolžnost je, da damo mladini takega zdravega čtiva, ki povzdiguje duha in blaži srce, ki vzgaja k dobremu in lepemu ! S tem seveda ni rečeno, da so Dickensova dela le za mladino, za vse ljudi so, za odraslega prav tako, kakor za šolskega otroka, za inteligenta prav tako, kakor za sloje, ki si s trdim telesnim delom služijo vsakdanji ktuh. Zato Dickensovega »Oliverja Tvvista", v svežem, lepem prevodu Otona Zupančiča najtopleje priporočamo 1	—n.
Stranke	tisk.	stev.	vrst
	vrste	članov	na posl.
Divjaki	6050	16	378
Dunajski napredni klub	1341	4	835
Dalmatinci	2391	7	342
Vsenemci	1022	4	255
Enotni češki klub	16646	81	205
Hrvatsko-sloveuski klub	4862	27	180
Ukrajinci	4780	28	170
Nemški »Nationalverband	13392	98	136
Unio Latina	2200	21	104
Socialni demokratje	7098	83	85
Poljsko kolo	3805	70	57
Kršč. soc. zveza	2988	73	40
kakor kažejo navedene številke, spadajo slovenski klerikalci (»hrvaško-slovenski klub") med tiste parlamentarne stranke, ki s praznimi govorancami kradejo zbornici čas za resno delo in zavlačujejo rešitev najnulnejših vprašanj dra-ginjskih predlogov in socialnega zavarovanja.
* Varnostni možje v železniški službi. Socialnodemokratski poslanci Tomscbik, dr. Ellenbogen in sodrugi so vložili v poslanski zbornici predlog zaradi nastavljenja varnostnih mož v železniški službi. Dosedanje nadzorstvo na železnicah je namreč popolnoma nezadostno, ker ga izvršujejo organi glavnega nadzorstva, ki pa ne pridejo prav nič v dotiko z železniškim osobjem. Zategadelj poživljajo socialistični poslanci vlado, naj postavi za varnostne organe na železnici osebe iz železniškega moštva samega, kakor nameravajo to uvesti tudi v rudnikih.
* Premeten roparski napad. V Pragi je najelo troje mladih fantov stanovanje, kamor so si dali poslati denarno pošiljatev. Dne 18. t. m. je prišel denarni pismonoša z denarno nakaznico, fantalini pa so mu nastavili na prsa revolverje in zahtevali, da jim izroči ves denar, kar ga ima s sabo. Pismonoša se je postavil v bran in s pomočjo sosedov, ki so prihiteli na pomoč, so prijeli dva zlikovca. Odpeljali so ju na stražuico, kjer sta priznala, da sta izvršila roparski napad tudi na poročnika Wolfsbergerja v železniškem vozu. Mlada roparja se pišeta za Franceta in Earla Slabo ter sta stara po 17 in 19 let; po poklicu sta trgovska sotrudnika. Tretjega kompanjona trgovskega pomočnika Josipa Krivohlega iz Vinogradov so kmalu nato prijeli v njegovem stanovanju.
* Lepa »mllostlva*. Na Dunaju je prišla na policijsko stražnico služkinja, Magdalena Hoylova, ki je zadaj na glavi močno krvavela iz dveh po tri centimetre globokih ran, ena rana pa je bila globoka dva centimetra. Strežnica je povedala, da je zahtevala od gospodarice plačo, zato pa jo je vrgla „fina“ dama skozi vrata, da je na mostovžu padla in se močno poškodovala. Ker je Hoylova silna krvavela, so jo prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Proti brutalni dami pa so uvedli preiskavo.
* Konflikt mesta Budimpešte z vojaško upravo. V budimpeštanski vojašnici Marije Terezije, ki jo je sezidala mestna uprava na iastne stroške, sta te dni popravljala dva inženirja mestne plinarne pokvarjen vodovod. V sobo, kjer sta delala monterja, bi bili imeli priti vojaki; pri tem je prišlo do hudega prepira med monterjema in poročnikom ter stotnikom. Stotnik Aleksander Weiuik je dal končno odvesti obadva civilna monterja v zapor, kjer sta morala presedeti pet ur. Budimpeštanski magistrat je zahteval zadoščenja in ko ga ni dobil, je dal ustaviti vsa popravljalna dela v budimpeštanskih vojašnicah. Ako pa bi medtem počila v tej ali oni budimpeštanski vojašnici vodovodna cev, tedaj vojašnice kratko-malo ne dobe vode; tako je odločil magistrat.
* Budimpešta proti draginji. Gospodarski in aprovizicijski odsek budimpeštanskega občinskega sveta se je posvetoval o draginji živil. Storil je sklepe, s katerimi zahteva uvoz srbske živiue in mesa, ako vlada in parlament že ne marata dovoliti uvoza argentinskega mesa, nadalje naj se odpravijo vse ovire uvažanja mesa in živine iz Bosne, Hercegovine, Hrvaške in Slavonije. Končno so tudi sklenili ustanoviti delniško družbo, katere akcije v najvišjem znesku 4 milionov kron naj bi podpisalo budimpeštansko glavno mesto. Delniška družba bi imela nalogo, priskrbeti v mestni upravi živil in z njimi oskrbovati budimpeštansko prebivalstvo.
* Zastrupljenje z Ehrlichovim preparatom. V Kološvaru so močno razburjeni zaradi senoacionalnega smrtnega slučaja. V če trtek zvečer je umrl na jako sumljiv način državni pravdnik dr. Tftrok. Dne 18. t. m. sta raztelesila dr. Tbrčkovo truplo vseučiliška profesorja dr. Buday in dr. Vesipreroy in sta dognala, da je umrl dr. TbrOk vsled zastrup ljenja s salvarsanom. Tbrbku je bil pred par dpevi vbrizgal preparat njegov prijatelj zdrav-nik. Kmalu nato se je onesvestil in je bil tri dni nezavesten. Profesorja sta konštatirala vnetje možgan. Dr. Tbrok je umrl v četrtek po mučnenj smrtnem boju.
* Maščevalna žena. V Uzonu, pri Kron-stadtu je izvršila te dni ljubosumna žena kr vavo dejanje. 46 letna soproga notarja Mozesa Rapoltyja, ki opravlja posle poštarice, je lo čena od svojega moža, kar pa je prav nič ne
ovira, da ne bi bila ljubosumna zaradi njega. Obdolžila je 20 letno Matildo Nemet, zelo lepo dekle, da ima z njenim možem zaupno razmerje. Zvabila je deklico v svoje stanovanje, rjer je pričel njen sin grdo z njo ravnati. Nato se je vrgla ljubosumna ženska odzadei na deklico, ji strgala oble ko s telesa ter ji irebodla prsi z ostrim kuhinjskim nožem. Slednjič je žrtev grozovito razmesarila.
* Svojo ženo je zadavil. Bogat bosanski kmet je poročil pred tremi leti po mohamedanski šegi svojega 13 letnega sina s 17 etno deklico. Vsled postavnih določil si je mogel ustapoviti novoporočeni par šele letos skupen dom. V poročni noči pa je zadavil mladi soprog nevesto in se je na to sam javil joliciji. Za vzrok zločina je navedel, da mu je )ila žena nezvesta.
* Tragedija podedovalnosti. Iz Pariza poročajo: Dne 22. maja je umoril v An-gerzu nadarjeno slikarico Aračlie Lhermiteovo njen lastni brat. Umor je bil izprva skrivnosten in si ga niso mogli razložiti; dne 18. t. m. pa je bila proti morilcu pred angerskimi )orotniki zadnja obravnava, ki je podala jako >retresljivo razjasnitev žalostnega dogodljaja. Nvgen Lhermite, morilec svoje sestre, je povedal, da je sestro vroče ljubil. Živeti je hotel samo zato, da bi ji zagotovil bodočnost in živ-jensko srečo, Njiju stara mati, »oče in mati pa so umrli v blaznosti in tudi nad njima se je jreteče razgrinjala mračna senca duševne bo ezni. Ko mu je sestra nekoč sporočila, da se namerava poročiti, jo je Evgen Lhemite nujno jrosil, naj ne stori tega, ker bi bila tudi njena deca prejalislej žrtev blaznosti. Sestra ni hotela poslušati bratovega nasveta. Prav tako je tudi z grozo zavrnila naklep, da bi šla obadva skupno v smrt. Tedaj si je dejal Lhermite, da ne more z ničemer drugim preprečiti nadaljne žalostne usode svoje rodbine kakor z umorom sestre. Zategadelj je usmrtil sestro, sam pravi, da bi bila tudi zanj smrt najprimernejša. Porotniki so ga spoznali sicer za krivega, a so ga priporočili milosti Sodni dvor je obsodil Lhermita na dosmrtno ječo.
* Šolska učenca sta oskrunila mrliča. Na starem gottinškem pokopališču sta vlomila dva po 11 in 13 let stara učenca v rodbinsko rakev, da bi ukradla lobanjo. Dečka sta vedela, da želi imeti dijak najvišjega razreda gottinške realke človeško lobanjo, da bi na njej študiral, ker se je nameraval posvetiti medicini. Zategadelj sta sklenila, da lobanjo ukradeta iz [rodbinske rakve. S silo sta odtrgala pri grobnici ventilacijsko omrežje, nato je splezal mlajši v grob, starejši pa mu je pomagal iz njega. Lobanja ni imela spodnje čeljusti, ki so jo našli v grobnici. Realec je bil dal učencema za lobanjo celih 50 fenikov, ki sta jih ta dva naglo zapravila za cigarete in slaščice.
* Boj z vlomilcem. Dne 16. t. m. ponoči sta opazila policijska stražnika Scbenk in Lubovsky v Poljski Ostravi moža, ki je skušal vlomiti v hišo. Ko sta ga vprašala, kaj išče,, jima je odgovoril, da stanuje v hiši. Eden izmed stražnikov je hotel v hišo, da se uveri o resničnosti moževih podatkov. Komaj pa je stopil stražnik Lubovsky v hišo, se je neznanec spustil v beg. Schenk je hitel za njim in je	bil	še samo	za meter oddaljen	od	njega. Tu
pa	se	begunec	okrene in sproži na Scbenka iz
brovvninga, da je obležal mrtev. Medtem je prihitel stražnik Lubovsky in posrečilo se mu je, da je vlomilca prijel, ki pa se je z vsemi močmi branil. Med bojem je vlomilec zgrabil za	revolver in	je trikrat ustrelil	na	stražnika,
da	je	obležal težko ranjen. Nato	je	naglo po-
begnil. Stražnik je imel še toliko moči, da se je splazil do prve hiše, kjer so bili že zaslišali šum. Več oseb je takoj odhitelo zasledovat zločinca, drugi pa so objavili ves dogodljaj policijskemu komisariatu. S pomočjo policijskega psa so sledili vlomilcu do Annaberga, tu pa se je sled popolnoma izgubila in so morali zasledovanje opustiti. Stražnika Lubovvskega so pre nesli v bolnico, kjer pa je kmalu izdihnil.
* Drzen roparskem napad. V berolin-skem poštnem uradr št. 30 se je zgodil drzen napad. Neka kontoristinja je hotela pri okencu vplačati denarni znesek, tu je stopil k njej neznan človek in ji je iztrgal iz rok 200 mark. Ropar se je nameraval naglo odpeljati z avtomobilom, toda šoferju se je zdela moževa naglica sumljiva in ga je zgrabil. Občinstvo je tata preteplo in ga izročilo stražniku. Ropar je imel pomagača, ki se je pripeljal z avtomo bilom do poštnega urada. Pomagaču se je posrečilo uiti.
* Samomor zrakoplovca. Zrakoplovec E W. Mix se je usmrtil na poštnem parniku »Pas de Galais“, ki vozi med Galaisom in Dov rom. Našli so njegova pisma, eno je bilo naslovljeno na ladjinega kapitana. Mix je v tem pismu izjavil, da se je usmrtit zategadelj, ker strahomu čuti, kako ga zapuščajo duševne zmožnosti in mu je ljubša smrt kakor pa tako življenje.
* Blodnja po morja. V petek dne 10 t. m. je dospel v Buenos Aires parnik »Ikaria ki je rešil v Karajbskem morju venesvelskega ribiča Ivana Rodrigueza strahovitih muk in grozne smrti. Rodriguez je odplul 26. sept. 1.1 pri La Guayri v morje s ribiškim čolnom, pre-
senetil pa ga je vihar, ki je čolnu raztrgal jadra, Nesrečni ribič je nato blodil 30 dni v odprtem čolnu po svetovnem morju brez ermila, „Imel sem samo nekaj vode, 4 funte crompirja, 2 funta kruha, sira in sirovega masla, čez nekaj dni je pričela v čoln siliti voda, jaz pa sem ležal v slani vodi pod žgočimi solnčnimi žarki, živila so mi pohajala, s trnkom sem lovil ribe in sem se borno preživljal s sirovim ribjim mesom. Bilo je grozno o telesu so se mi spustile bule in mehurji, pod čolnom so plavali morski volkovi in ponoči se mi je zdelo, da čutim skozi tanke deske e pošasti pod s abo; ko meje po 30 dnevih rešila »Ikaria* dne 26. oktobra, sem bil dotlej že popolnoma obupal." Rodriguez je blodil okolo 400 morskih milj daleč po morju.
Naš novi roman.
Zadnjič je bil v listu konec Gorkijevega romana »Mati*. Prihodnji teden pričnemo z objavljenjem novega romana in sicer smo sklenili podati svojim čitateljem v slovenskem prevodu krasno delo
»Rim*
glasovitega francoskega pisatelja, znamenitega zastopnika modernega naturalizma
Emila Zole.
»Rim* je del velike trilogije, ki obsega tri knjige z naslovi treh mest: Lurd, Rim, Pariz. Vse tri veže osebnost abbeja(duhovnika) Pierra, čigar duševni razvoj, poln gigantičnih oojev, se vije skozi celo delo. Vendar je „Rim“ tako zaokrožen, da tvori sam zase celoto.
V Rim prihaja abbč Pierre, ker je prišla njegova knjiga „Novi Rim“, plod silnih dušnih dvomov in muk, socialnih opazovanj in študij, na indeks. Mladi duhovnik, ki je čital vse papeževe enc klike o socialnem vprašanju, misli, da so njegove ideje o pomladitvi katoliške cerkve in o njenih novih nalogah ideje papeža samega. Le veliko nesporažumljenje je moglo biti, da je sveta kongregacija prepovedala njegovo knjigo, ki jo je bil pisal s svojo frčno krvjo. Zato je pohitel v Rim, da se vrže papežu pred noge in mu pove, kakšna velikanska zmota se je zgodila. Branil bo knjigo s svojim živim prepričanjem in papež bo moral spoznati, da je v njej pravo krščanstvo, uajčistejši nauk ljubezni do bližnjega. In blagoslovil bo knjigo, on pa bo s podvojeno vnemo, s čistim plamenom ljubezni nadaljeval svoje socialno delo, ki je delo krščanstva.
Ali do papeža se ne pride tako lahko, kakor si je mladi francoski duhovnik domišljal. Dolgo mora čakati in čakati. Med tem pa se ogleduje po Rimu in mojstrsko pero Zolovo opisuje njegove doživljaje v večnem mestu s tako umetniško silo, da mora čitateljevo zanimanje ostati napeto od konca do kraja.
Po mnogih težavah pride Pierre nazadnje vendar pred papeža. Ali tam se zgodi vse drugače, nego je pričakoval. Papež govori z njim, ali ne blagoslavlja njegove knjige, temveč ga pozivlje, naj prekliče — zmoto. Ne, tega, kar je pisal Pierre, ni nikdar mislil papež. Tako ni poslanstvo cerkve in cerkev sploh ni to, kar je menil mladi Francoz. In duhovnik strmi, kakor da bi gledal v noč; gleda, gleda in zjasni se mu, pa — prekliče knjigo. Kajti zdaj ve, da je bila njegova knjiga res zmota. Ne tako, kakor pravi papež, ali vendar velikanska zmota. V Rimu nima iskati svojih idealov, od papeža nima pričakovati rešitve. Novega Rima m!
Prekliče pa odide. V Rimu nima iskati ničesar več . . .
Zolov »Rim* je delo, spisano za vse čase. Ko že davno ne bo več vsega, kar knjiga opisuje, ko bo človeštvo živelo telesno in duševno v novi, kulturnejši, srečnejši družbi, bo »Rim* še vedno zanimiv dokument naše dobe, naših socialnih in kulturnih razmer.
Idrijske demonstrancije pred deželnim sodiščem v Ljubljani.
Dne 17. septembra je bil v Idriji mnogo-brojno obiskan ljudski shod proti draginji, o katerem je „Zarja“ poročala. Po shodu je bil naznanjen obhod po mestu. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo je shod iz neumevnih vzrokov prepovedalo. Ta prepoved je neznansko razburila idrijsko prebivalstvo, češ takrat, ko hočemo povedati, da smo lačni, pridejo in prepovedo to 1 Na shodu je prebral prepoved župan sodrug I. Štravs, pred zaključkom shoda pa je še sodrug A. Kristan pozval zborovalce, naj gredo domov ; prepoved je prepoved. Zborovalci bi bili najbrze tudi mirno odšli domov, ali pred občinsko hišo^ se je postavil kordon žandarmerije in policije pod načelstvom nekega stražmojstra B a l o g a , ki je vse ljudi zavračal; caruk, caruk, prepovedano je. Ljudje radovedni, kaj ta »caruk* pomeni so se zbrali pred občinsko hišo. Nato so predrli kordon in se formulirali v sprevod, ki je mirno in dostojno korakal mimo c. kr. ljudske šole po okrajni cesti. Kar ga je v najožji ulici pred c. kr. Čipkarsko* šolo ustavil orož
niški kordon. Nervozni stražmojster Balog je bil čisto iz sebe, vpil je, kričal, skakal — nazaj, nazaj!
Sodrug Anton Kristan, župan sodrug Štravs in občinski tajnik Novak so mu dopovedovali, ba je tu »ausein-ander gehen* (raziti se) nemogoče, ker ni od-lodov, doli pri kovačiji pa bodo poskrbeli, da se razide sprevod. Nazadnje se jim je to tudi posrečilo, orožniki in policaji so se pomaknili do kovačije, tam pa je Anton Kristan nagovoril množico na razhod, kar se je tudi zgodilo.
Sredi oktobra je dobil sodrug Anton Kristan obtožbo c. kr. drž. pravdništva iz Ljubljane, češ da je 17. septembra v Idriji spodbujal množico, da se udeleži oblastveno prepovedanega obhoda, da je več judi poživljal na upor zoper povelje svojo službo opravljajočih orožnikov, daje uprizoril kljub oblastveni prepovedi javen obhod skozi mesto Idrija indaje vodil obhod. S tem da je zakrivil pregrešek rabuke v zmistu § 279. k. z. in prestopek po § 3, odst. 3. zakona z dne 15. februarja 1867, za kar naj se kaznuje pod § 279. in 262. kaz. zak.
Sodruga Antona Kristana niso nič zaslišali, nič — kar obtožba se mu je dostavila. Sicer so bili razlogi precej umetni. N. pr. Kristanu se je posrečilo »neopaženo izmuzniti se skozi kordon*. Za njim je smuknilo, oziroma neopaženo (!) prekoračilo kordon kakih 30 ljudi, ki so kmalu narasli na 300 ! Itd. Obtožba se je dostavila tudi še rudarju Janezu Erženu in občinskemu tajniku Novaku, češ da sta s klici »naprej, le naprej* ljudi navajala na demonstracijo. Novak da se je celo pro-tivil orožnikom in dejal: »Obhod ni prepovedan, le dovoljen ni!“
Razprava se je vršila v Ljubljani pred kr. deželnem sodišču v Ljubljani v soboto 18. nov. Senatu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, votanti so bili gg. Vedernjak, Kaiser, Ravnihar. Državni pravdnik je bil g. Neuber-ger. Obtoženci so zauikavali vsako krivdo. Orožniški stražmojster Balog je potrdil obtožbo ter jo z izrodki svoje fantazije še olepšal. Stražmojster Valenčič prav tako. Znamenito je bilo izvajanje g. Baloga, zakaj da je g. Julij Novak, občinski tajnik, ščuval ljudi na demonstracijo. G. Balog je dejal : Zato ker so bili demonstrantje soc. demokratje, tajnik Novak je nasprotnik soc. demokratov, pa si je mislil: orožniki bodo pobodli nekaj teh sovražnih soc. demokratov, da jih bo manj! Splošen smeh je nastal v sodni dvorani. Priči župan sodrug Štravs in dež. posl. Gangl sta objasnila logično, kako je bilo tisti u=oini dan.
Državni pravdnik je utemeljeval obtožbo ter zahteval obsodbo vseh treh obtožencev. Dr. Tekavčič kot zagovornik sodruga Kristana in Eržena je v krasnem govoru izpodbil obtožbo ter zahteval osvoboditev svojih klientov. Dr. Fran Novak je zagovarjal tajnika Julija Novaka. Po daljšem posvetovanju je senat oprostil sodruga A. Kristana in Ivana Eržena vsake krivde in kazni, Julija Novaka pa obsodilo na 20 kron globe . . . Gospoda orožniška stražmojstra sta odhajala poparjena iz sodne dvorane, pričakovala sta najbrže najmanj »gavge" za obtožence.
Ljubljana in Kranjsko.
— Šušteršičev govor o ustavnosti, ki
ga je imel v proračunskem odseku, bi bil zelo simpatičen, če bi smel človek verjeti, da je bil porojen iz konstitucionaluega prepričanja klerikalnega voditelja, ne pa iz momentano neugodne politične situaeije. Meščanske stranke, ki se pripravljajo popolnoma očitno, da se vdi-njajo grofu Sttirgkhu, nemški nacionalci, ki že zdaj zatajujejo svoje lastne predloge, mladočehi in Poljaki, ki so s StUrgkhom že popolnoma zadovoljni, ker jim je dal par ministrskih port-feljev, se s svojim obešanjem za Stiirgkhov frak le prostituirajo. Ali križ je, da je težko verjeti v Susteršičevo ustavno mišljenje, ker nima prav nobenih tradicij. Mladočehi so zadovoljni, ker so dobili dva ministra, slovenski klerikalci pa so videti nezadovoljni, ker — niso dobili nobenega ministra: Taka opozicija ni mnogo vredna in nanjo se ni zanašati. Ali naši klerikalci bi imeli lepo priliko, da bi dejanjsko pokazali, koliko imajo ustavnega duha. Na Dunaju se lahko izgovarjajo, da so manjšina. Ali na Kranjskem so gospodarji. In če polože roko na srce, si morajo prizuati, da je bilo njih dosedanje gospodstvo v deželi vse prej kakor ustavno. V deželnem dvorcu so se postavili na stališče: »Tukaj smo gospodje, tukaj ukazujemo!* Prav zato, ker so gospodje, bi pa lahko tukaj tako ravnali, kakor je dr. Šušteršič na Dunaju — govoril. Ce bi z dejanji izpričali svojo objektivnost in demokratičnost, tedaj bi se tudi njihovim besedam lahko verjelo. Ali dejanj ni, pa ni. In zato je križ. Na Dunaju ustavno, v Ljubljani pa absolutistično — to se ne vjema. Tako tudi najlepši Šušteršičev! govori ne morejo zbuditi vere.
—• Draginj« pritiska v delavske družine. Na trgu se kar vidi zdraževanje. N. pr. eno jajce stane 14 vin. Kakšno ceno pa bo imelo o Božiču? Ubogi delavec, ubogi konzument." — Tako nam piše čitateljica našega lista. Mi odkazujerau vse cenjene čitatelje in čitateljice na poročila o državnem zboru, kjer se razpravlja o pripomočkih proti draginji. Ta poročila so nad vse zanimiva 1
— Iz Spodnje Šiške nam pišejo: Naše ceste in”pota potrebujejo korenitega negovanja. Sedaj ko par dni dežuje, se vidi, da se bo občina pač morala pričeti korenito brigati za popravo in ureditev naših cest in potov. Plačujemo davke in doklade, — kaj pa imamo od občine ? Dolžnost obč. odbora, sedaj g. gerenta je, da skrbi za dobre ceste in udobne poti, ter seveda za primerno razsvetljavo. Kanalizacije tako Šiška nima; brez kanalizacije, obilo dežja in zanemarjena pota, no, to je res ide-alično! Kakšui izgovori, da je škoda denarja, da ga. ni, da se ne more itd. — so jalovi in ničevi. Poprava cesta in potov je nujna in se mora izvršiti.
— Konzumno društvo za Ljubljano in okolico je končalo svoje tretje zadružno leto. O prekrasnem razvoju tega kouz. društva prinesemo vkratkem obširno poročilo. Društvo samo izda svoje letno poročilo v posebnem zadružnem koledarju, ki izide konec tekočega meseca.
— Umrli so v Ljubljani ; Bogomir Bos-kowitz, čevljar; 60 let. — Josip Justin, mestni ubožec, 43 let. — Luka Šabec, občinski ubožec, 65 let. — Anton Omota, sin licejskega sluge, 17 dni.
— Jesenice. Vendar enkrat! Občinske volitve so razpisane na 3. decembra. Soc. dem. stranka sklicuje zato na dan 26 t. m. popoldne na Savo k Jelenu ljudski shod z dnevnim redom: Predstoječe volitve v občin ski odbor. Na tem shodu se že nominirajo kandidatje. Sodrugi, agitirajte za kar najobil-nejšo udeležbo.
— Jesenice—Fužine. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico sklicuje redno člansko zborovanje na nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne v gostilno k Jelenu. Člani, udeležite se tega zborovanja polnoštevilno.
— Na Jesenico. V soboto 25. t. m. zvečer bo v gostilni pri Peklarju redno občno zborovanje članov konzumnega društva za prodajalno Jesenice. Pridite vsi!
— Smrtna nezgoda. Kurjač papirnice v Goričanih, Jožef Gaber, doma iz Zgornje Senice pri Medvodah, je dne 16. t. m. čistil s tovarišem kotel. Pri delu sta morala zlesti oba-dva v kotel. Proti 10. zvečer sta delo končala in Gabrov tovariš je odšel iz kotla, Gaber pa je ostal v njem. Drugi dan so ga našli nezavestnega in je umrl ponoči, ne da bi se bil zavedel.
— Uboj. V Srednji vasi pri Poljanah so imeli v gostilni ples. Iz ljubosumnosti sta se spria dninarja Ivan Jeraša in Ivan Ozebek. Kmalu sta se dejansko spopadla in se obdela-vala z noži. Ozebka je njegov nasprotnik v pretepu sedemkrat zabodel in je umrl drugi dan, Jeraša pa je dobil štiri zelo nevarne rane.
— Mrtvo so našli. V Lukovici pri Logu so našli dne 18. t. m. posestnikovo ženo Ivano Gregorinovo doma mrtvo na tleh. Da doženo vzrok smrti, so uvedli sodno preiskavo.
— Dre železniški nezgodi. Na Javorniku je priletel železniškemu delavcu Valentinu Krtu v desno oko ostro obrobljenv kamen. Krt ima oko močno poškodovano. — Železniški delavec Andrej Bečaj je delal dne 14. t. m. na ra-keški postaji. Naenkrat omahne na tlainzajde z roko pod premikajoči se železniški voz, ki mu jo je pod komolcem odtrgal.
— Vlak povozil je včeraj 9 letnega šol. učenca AntonaZerovnika z Viča. Deček je šel čez železniško progo na Viču in ga je zadel tovorni vlak tako, da je odletel v kup železniških tramov ter se težko telesno poškodoval. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico.
— Kravo Je povozil vlak* v Žirovnici je gnal trinastleten pastir dne 6. t. m. troje krav posestnice Marije Čopove s paše. Pri že-lezničnem prehodu v Mostah so se splazile krave pod železnično zavoro in so prišle na
/mrtVitem hipu’ '£0 j® Privoz*l osebni vlak. 400 kron vredna krava je prišla pod vlak in je bila takoj mrtva.
— Nepreviden strelec. V Drulovki pri Kranju je sedelo dne 11. t. m. zvečer več gostov v Udirjevi gostilni, čez nekaj časa so slišali, da meče nekdo kamenja proti hiši. Sli so pogledat, a opazili niso nikogar. Krojaški pomočnik Andrej Bozman je prišel z nabasano puško. Ob hlevu je opazil moža, ki ga je sumil, da je lučal kamenje. Sprožil je puško in ves svinčeni naboj je zadel pri hlevu stoječega moža, ki so ga pozneje spoznali za posestnika Jožefo Vidmarja. Bozman je zadel Vidmarja na obftb nogah v kolena in so ga morali prepeljati te^ko poškodovanega v ljubljansko bolnico.
Idrtyk
— Zahteva po draginj»ki dokladi spi spaaja, pravičnega. Treba bo vendar povedati delavstva, kje je vzrok? Ljudje neprenehoma
vprašujejo po rešitvi. Seveda gospoda na Dunaju tega ne sliši, ker ima vsega dovolj. Sploh pa smo delavci prepričani, da nas bi naše ministrstvo, ki odločuje v idrijskem gradu, moralo in moglo razumeti.
— Starišem in učiteljstvu je nujno priporočati, naj posvare šolsko mladež 'pred vzpenjanjem na cestne vozove, posebno pa na avtomobile. V petek 17. t. m. je padel neki šolar s tako silo z eraričnega avtomobila, ki se je nanj od zadej obesil, da se je onesvestil in si preklal glavo.
— Vojaški naborniki v Idriji za leto 1912 se morajo tekom meseca decembra zglasiti pri mestnem županstvu.
— Odgovor jamskim voznikom na resolucijo shoda z dne 15. oziroma 22. oktobra t. 1. je lokalni delavski odbor že dobil od rudniškega ravnateljstva. Zahtevam je ravnateljstvo po večini ugodilo. Treba je zopet shoda, da se odgovor prečita. Doslovno ga priobčimo v strokovnem listu „Budarju“.
— Občinske volitve v Sp. Idriji bodo v nedeljo dne 3. decembra t. 1. od 8. dopoldan do 3. popoldan. Kaplan že pobira med kmečkimi volilci za te volitve bero in glasovnice vse obenem.
— Pustite male k meni! . .. V Sp. Idriji imamo kaplana, katerega slavno ime do danes če ne vemo. Mož spada med italijanske kulturonosce tripolitanske puščave. Krvoločnosti, ki jih to človeče počenja z učenci v šoli, se malo ali pa nič ne razlikujejo od onih, ki jih trpe Arabci pred italijansko vojno. V dokaz naj služi sledeči slučaj. Gostač Tušar iz Bozovika ima 7 let starega sina, kateri hodi prvo leto v šolo v Spodnjo Idrijo. Otrok je bil vprašan iz krščanskega nauka v šoli, ker pa ni prav gladko znal, zgrabi ga kaplan za ušesa s tako silo, da mu je spodnji del uhlja natrgal. Otroku se je vlila kri s tako silo, da ga je moral božji namestnik na svojo sramoto iz šole odstraniti. Deček je bil po tem dejanju tri tedne iz šole odpuščen, da se je ozdravil. Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo in okrajni šolski svet, kaj so k temu slučaju ukrenili? Ali se res sme z otroci tako živinsko postopati ? I
— Propodcni vlomilci. Dne 7. t. m.
so skušali nezuani tatovi vlomiti v skladišče trgovca Štefana Lapajneta v Spodnji Idriji. V skladišče so hoteli priti pri izložuem oknu, a se jim ni posrečilo. Odstranili so bili že žabico in železni drog. Nato so pri drugem oknu dvignili omrežje. Kljub temu pa vlomilci niso nič odnesli ker so bili še pravočasno prepo-deni.
— Početje županstva v Črnem vrhu
presega že vse meje postavnosti in dostojnosti. Na reklamacijo izpuščenih volilcev v Podroteji iz volilnega imenika za občinske volitve je odgovorilo to županstvo, da ni dokazano, da stanujejo ti volilci tri leta v občini. Povemo županu in njegovemu laži-tajniku, da bomo mi, ki tej občini davek plačujemo, dokazali, da je to, kar si upata moža tajiti, že davno dokazano. Gospod tajnik, ali niste pred državnozborskimi volitvami imeli pred pričami v rokah kopirano pismo »Občnega konzumnega društva v Idriji“, katero je že leta 1906. naznanilo stranke v Podroteji županstvu v črni vrh ? Pa vzlic temu pri vsacih volitvah take komedije! Dolžnost nas veže, da bomo proti takim očitnim lumparijam na pristojnem mestu nastopili.
Štajersko.
— Rudniška nezgoda. V hrastniški jami je zadel rudarja Franceta Strahovnika med delom kos premoga na desnem očesu in ga težko poškodoval.
— Jožef Kaiser je priznal umor. Jožef Kaiser, ki je dolgo tajil, da bi bil nmo-ril pri Grofl-Kleinu živinskega trgovca Zetza in ga oropal, je slednjič priznal umor. Dne 18. novembra 1.1. so Kaiserja tekom dne večkrat zaslišali in končno je pred preiskovalnim sodnikom in državnim pravdnikom priznal umor. Obenem je tudi priznal, da je bil dne 18. avgusta oropal nekega kajžarja.
— Zanikam podjetnik. V Št. Tomažu pri Ormožu so zidali pod vodstvom 51letnega posestnika Franceta Drobnika vodnjak. Drobnik je uporabljal za dviganje in spuščanje delavcev in materiala preslabo vrv, ki se je dne 12. septembra t. I. pretrgala in je padel v vedru stoječi delavec Tomaž Plohl v globočino. Mož je imel srčno napako in je prišel pri tej nezgodi ob življenje bolj vsled strahu kakor dob-jenih poškodb. Drobnik se je moral zaradi te lahkomiselnosti zagovarjati pred mariborskim sodiščem. Pred sodiščem je izpovedoval, da se je spustilo prejšnji dan troje (!) mož na tisti vrvi v vodnjak, pa se ni utrgala; zategadelj je smatral vrv za dovolj močno. Sodišče je Drobnika oprostilo; državni pravdnik se je proti oprostitvi pritožil.
— Urina verižica mu j« rešila življenje. Dne 17. septembra so se stepli v Piv-šli pri Mariboru fantje dveh sosednih vasi ob polnočni uri. 261etni posestnikov sin Jožef Pintar se je spustil v beg. Več fantov je hitelo za beguncem, ko pa so mu bili že precej za petami, se je Pintar naglo okrenil in ustrelil na svoje zasledovalce iz revolverja. Krogla je
zadela Avgusta Kovačiča, ali je obtičala v Členu urine verižice in ni Kovačiča prav nič poškodovala. Kljub temu je obsodilo mariborsko sodišče Pintarja na šest mesecev težke ječe zaradi nameravane težke telesne poškodbe.
Goriško.
— Iz Senč. Vsak dan se vračajo naši sodrugi zidarji iz tujine in samo v naši občini jih je nad 280. Med njimi jih je pač precej še neorganiziranih. Treba bo, da si napravimo tudi doma središče in zbirališče, da si ustanovimo socialistično društvo.
— Pretep v Bukovici ali klerikalne sirovine. 12. t. m. je šel zidar Franc Gatnik po zaslužek k Andreju Pzuluju, ki ga je izplačal in ga povabil na liter vina h Kuharju. Pzuluj je Gatniku očital, da mu pušča streha, na kar mu je zidar odgovoril, da brez materiala ni mogoče popravljati. V tem trenotku plane nanj od sosedne mize 6 fantov in ga začno obdelavati z nožem. Mladeniču so pri-zadjali veliko rano na glavi, da je moral takoj v zdravniško oskrbo, in vso obleko so mu razrezali. Ta dogodek, o katerem bo govorila še sodnija, kaže, kaj je vredno ..katoliško izobraževalno" delo po deželi!
— Smrtna nesreča ali umor na železniški progi? Dne 12. t. m. so našli na železniški progi pri Gorenjah truplo železniškega delavca Ivana Grželja iz Gorenj. Prerezan je bil na dvoje, lokomotiva mu je šla namreč ravno čez trebuh in truplo razdelila v dva kosa. Stroj ga je usmrtil ob 3. zjutraj, našli pa so ga ob 5. zjutraj. O vzroku te nesreče se govori mnogo. Nekateri so mnenja, da je Grželj ponesrečil. Drugi izključujejo to, ker ako bi bil ponesrečil, bi se bilo to zgodilo na onem delu železnice, kjer se križa s cesto, ne pa na onem mestu, oddaljenem 15 m od tega prostora. Bazun tega ima pokojnik par ran na glavi, ki so bile prizadjane s kakšnim topim orodjem. Umor z ropom pa je izključen, ker so našli pri pokojniku še okolo 20 K in uro. Pač pa se največ razširja mnenje, da je to čin ljubosumnosti pokojnikovega rivala. Petero osumljencev so že zaprli v zapore sežanske sodnije, kjer se vodi preiskava.
Trst.
— Občni shod konzumnih zadrug za
II skladišče (ul. Belvedere), ki se je im 1 vršiti pretečeno soboto, bo v četrtek 23. t. m. ob 8. zvečer v gostilni „International“ ulica Boccaccio 25. Zadružniki so naprošeni, da se ga udeleže polnoštevilno.
Draginja.
(Piše dr. H. Tuma.)
(Konec.)
Tako nam kaže izvoz živil nižje gospodarsko in kulturno stanje. Dežele, kjer periodično še decimira' malega kmeta lakota, kakor Bu-sija in vzhodna Indija, so imenitne izvozne dežele žita. V deželah nasprotno, kjer je vsled najrazvitejše industrije prebivalstvo pregosto naseljeno in tvorijo poljedelci kakor na Angleškem 5 odstotkov in v Belgiji 21 odstotkov, lakota ni poznana, zavlada pa draginja, ko postane razmerje industrialnega in poljedelskega delavca preneenako in obenem prestane izvoz iz tujine.
Smemo torej sklepati, da je splošna draginja v kulturnih državah le posledica nezdravega razmerja med industrialnimi delavci in poljedelci t. j. vsled višanja števila delavstva po velikih podjetjih svobodne konkurence: vsled višanja življenskega obraza prebivalstva i n v s 1 e d z a n e m ar-jenja strokovne izobrazbe poljedelca.
V Avstriji, kjer se vrši isti proces kakor v drugih državah in zadnje 201etje intenzivnejše nego drugod, je morala poleg splošne draginje nastopiti 1906 posebno akutna lokalna draginja vsled sklenitve trgovskih pogodb in pogodbe z Ogrsko. Ta akutna draginja je vidna na glavnih treh živilih: cena žita je poskočila od leta 1906. od K 16-30 do 1910. na K 31-50; cena mesa nižje kvalitete na drobno za 52%, cena glavnega sočivja krompirja od leta 1901. od K 3-50 za metrski stot v 1. 1901. na K 10 za mestrski stot v 1. 1910.
Glede krompirja je interna gospodarska politika v Avstriji ta, da se gališkim grofom dajejo visoke premije za produkcijo alkokola, ki se vari iz milijonov stotov najpotrebnejšega živila za siromašno ljudstvo, krompirja.
Drug dasi manjši vzgled notranje premo-dre gospodarske politike najdemo na Goriškem in Alpskih deželah. Tam je vlada ustavila kozjerejo, dasi je edini vir življenja planincev. Vsled tega so planine prazDe tudi druge živine. Planinski mali posestnik ne more držati pastirja za maloštevilno govedo samo. Prepoved ga je zadela tako, da je moral opustiti glavni vir dohodka, koze, ppleg njih tudi ovce — ljudstvo pa se izseljuje v Bensko provinco. Bazvaline hiš po Bovškem so sled za njimi. Po Koroškem, Štajerskem vojvodi in. kralji na-kupavajo kmečka posestva in stiskajo planinske pašnike po gozdnih prepovedih — da je spre-
minjajo v lovske obore. Na trgu manjka mesa, ljudstvo pomnožuje proletariat po mestih in v tujini, visoka gospoda pa hodi na lov v zapuščenih krajih!
V Avstriji je torej kriva akutne draginje vlada in politične stranke, veleposestnikov in klerikalcev, ki to vlado vzdržujejo in ji narekujejo gospodarsko smer.
Splošna draginja mora nastopiti v kulturnih državah, ko je nastopilo nesorazmerje med industrijo in poljedelstvom. To nesorazmerje je nakopičila neizmernega bogastva v rokah malega števila oseb, milijone delavcev je zaposlenih, da producirajo za človeštvo malo potrebnih ali nepotrebnih stvari, glavni del njih truda pa se skuplja v brezplodnih milijardah. Po drugi strani mora draginja nastopati vsled stremljenja kulturnega človeka, da viša obraz življenja, ako istočasno ne nastopa izboljšanje tehnike, višanje intelckta procentov vsakdanjih potrebščin. Dve sta torej poti, katere je socializem že davno jasno zarisal, da odpomore bedi človeštva; ena: soglasje konzuma s produktom, ki je doseči le s tem, da delavsko ljudstvo, t. j. konzument postane izključni lastnik proizvajalnih sredstev, t. j. strojev in zemlje. Stroj za industrijalnega delavca, zemlja za poljedelca delevca! Tako stopita v dotiko industrialni in poljski delavec in konzum se krije s produktom; druga: zvišanje produktivne sile, tehnike. Človeški inte-lekt je vpregel v svojo službo parno in električno silo ter išče in zasleduje novih, še močnejših virov prirodne sile, da si viša obraz življenja: Manj težkega telesnega truda, boljše potrebne hrane, obleke in stanovanja, več šolstva, več omike!
Sila življenja že danes goni državne uprave na pot socializma, sila pomanjkanja goni že velik del meščanskih slojev med čete proletarcev. V teh znamenjih vidimo lahko v socializmu in v zavednem proletariatu edino smer in sredstvo za izvedbo kulturnemu človeku spodobnega obraza življenja, in ta smer ne more priznavati mej dežel in narodov!
Gospodarski pregled.
** Proti draginji. Osrednja zveza avstrijskih konz. društev je izdelala memorandum o draginji in ga je predložila c. kr. vladi. Izide tudi te dni v posebni brošuri, tako da bo pristopna kar najširšim krogom v svrho agitacije. Zveza tudi namerava v prvem tednu meseca decembra aranžirati po vsej Avstriji zadružni teden, to se pravi, prvi teden v decembru se pojde z letaki in brošurami od hiše do hiše ter se bodo pridobivali novi člani konzumnim društvom. V dobi sedanje draginje velja veliko bolj kot kdaj po-prejei Vsi v konzumna društva! — 10 decembra pa bo na Duuaju izredni občni zbor Zveze, kjer bost« aodr, dr, K- Ben-ner ib dr. B. Karpeles poročala o novem za-konu proti konzumnim društvom. Na ta zbor so povabljeni vsi c, kr. avstrijski ministri, da čujejo težnje organiziranih konzumentov.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Italijansku poročilo Izpred Tripolisa.
B i m , 20. nov. Izpred Tripolisa poročajo: V sovražnem taboru pričakujejo iz Tunisa karavano 600 velblodov, ki prineso živila. Sploh dobivajo Turki živila od najrazličnejših strani. Vjet Arabec je pripovedoval, da imajo Arabci mnogo ranjencev in mrtvih izza zadnjih bojev. Furhal beg, poslanec v Cavji, je izdal izdal oklic, kjer poziva Arabce, naj puste poljska dela jn gredo v boj, drugače bo dal njih živino pomoriti in žito zapleniti. Med Arabci vlada velika nezadovoljnost (?). Vreme je lopo. Sovražnik vedno obstreljava italijanske pozicije. Dne 18. t. m. je preiskal okolico zrakoplovov in je dognal, da je razvrstitev sovražnih čet v okolici tista kakor preje. Poveljnik turških čet je sklenil z Arabci pogodbo, ki jim omogoča, da se menjaje vračajo domov obdelovat polja. Pred Tobrukom in D e r n o je prišlo do hudih bojev, kjer je ' imel sovražnik velike izgube.
Italijanska ojačenja.
Milan, 20. nov. Danes odide iz Sos-sana 34. pešpolk na bojišče. V Tripolitanijo odide tudi četrta divizija pod poveljstvom generalnega poročnika grofa Trombija. V vojaški lazaret na otoku P o -v i g 1 i a pri Benetkah so pripeljali 500 vje-tih Arabcev.
Italijani najemajo grške kapitane.
Atene, 20. nov. „Patrie“ poroča, da je najel italijanski poslanik v Atenah po vladnem naročilu šest grških kapitanov s trgovskih ladij, ki naj, bi služili Italijanom na Egejskem morju za vodnike. Kapitani so dobili naročilo, naj se pripravijo še za prihodnji teden.
Italijanske bojne ladje na Rdečem morja.
Carigrad, 21. nov. Vojno ministrstvo je dobilo vest, da je predvčeranjem dvoje italijanskih ladij bombardiralo A k a b o na Bdečem morju.
Turške priprave na Egejs kem morju.
Dunaj, 21. novembra. Iz vnanjega orada je prišlo po kablu iz Carigrada poročilo, da je Turčija storila vse potrebno za brambo arhipla do skrajnosti in da bo vsled tega oviran tudi mednarodni pomorski promet.
Italijani pred Tasom.
Carigrad, 21. novembra. Taški kaj-makam poroča, da je italijansko brodovje pred-snočnjem razsvetljevalo otok z reflektorji.
Nemiri y Alžiriji.
Pariz, 20. novembra. V mestu Bob-g i e so bili predvčeranjem pocestni boji med Italijani in Arabci; več Arabcev je težko ranjenih, trije so mrtvi. Prav tako je dobilo tudi več Italijanov težke poškodbe. Oblasti so ukrenile obsedne varnostne odredbe.
Crna gora proti Italijanom.
Bero lin, 20. nov. „Voss. Ztg.“ brzo-javljajo iz Cetinja: Poluradni »Cetinjski Vjastnik“ ostro kritizira v uvodniku ravnanje Italije napram Turčiji, kar je tembolj presenetljivo, ker sta si rimski in cetinjski dvor v tesni rodbinski zvezi.
Itallia proti nemškemu časopisju.
Milan, 21. novembra. Hujskanje
Fr oti n e mškim listom se nada-j n j e. Na milanskem kolodvoru so prenehali 8 prodajo *S i m p 1 i c i s s i m a“ in „L u -s t i g e Blatter". Milanski prefekt je zapretil korespondentu berolinskega liBta z izgonom.
B e r o 1 i n , 21. novembra. Italijanska vlada je skušala, da bi listi ublažili nenavadno ostro pisavo proti Italiji, kar se ji ni posrečilo. Italijanska vlada je zato sklenila, da bo oskrbovala časopise z bolj pogostimi poročili kakor doslej.
Italijani na turškem ozemlju.
C a r i g r a d , 21. novembra. 2 0 0 11 a-1 i j a n o v , ki žive v Turčiji, je sprejelo turško državljanstvo. IzSmirne so izgnali italijanska uradnike tobačne r e i i j e.
Proti vojni.
Rim, 21. nov. Ko so odhajale v Palermu in Trevizi čete na bojišče, bo socialisti protestirali proti vojni. Vzklikali so : „Proč z vojno 1“ Prišlo je do pretepov. Varstveni organi so prijeli več demonstrantov.
Turški vojni zdravniki pred vojnim sodiščem.
Carigrad, 21. nov. V Carigrad so se vrnili iz italijanskega vjetništva turški zdravniki, ki so jih takoj postavili pred vojno sodišče. Turški povelnik Rešad beg je namreč Bporočil, da so ostali v Tripolisu in se dali od Italijanov vjeti, namesto da bi bili sledili vojni.	•,
Gosposka zbornica.
Dunaj, 21. nov. Gosposka zbornica se sestane 28. t. m. na plenarno sejo, da reši tri državne pogodbe s Srbijo, ki stopijo v veljavo ia z novim letom. Pred koncem leta jih mora odobriti še posl. zbornica.
Prošnja za češko šolo na Dunaju odbita
Dunaj, 21. nov Naučno ministrstvo je odbilo rekurz društva ..Komenskega", da dovoli ministrstvo češko zasebno šolo v 12. okraju.	*
Pogreb Holzknechtovih otrok.
Dunaj, 20. nov. Danes popoldne ob 4. je bil ob ogromni udeležbi pogreb umorjenih otrok sekcijskega načelnika Holzkneohta. Pogreba se Je med drugimi udeležil tudi pravosodni minister Hocheuburger.
Demonstracije zoper trldentskega knezoSkofa.
B ol c a n , 21. nov. Dunajska poročila, da so bile zoper tridentskega knezoškofa E n • d r i z z i j a velike demonstracije, ker je škof. prispeval k zbirki za svojce v Tripolitaniji padlih vojakov, je v toliko popraviti, da so bile demonstracije neznatne in so demonstrantje prepevali „Die Wacht am Rhein“ in Hofer-jevo pesen.
Atentat na profesorja.
Zagreb, 20. nov. Na trgovski akademiji je streljal dijak Milivoj Ščesvak na profesorja dr. Schneiderja iz samokresa, ne da bi ga zadel. Nato je učenec ustrelil samega sebe in se zgrudil mrtev na licu mesta.
»Zedinjenje ali smrt“.
Belgrad, 21. novembra. Belgrajska „Politika“ objavlja podrobnosti tajne organiza-
cije »Zedinjenje ali smrt", ki je — zasnovana pred nekaj meseci — štela 2500 članov, zlasti mlajših častnikov in je zasledovala smoter, da združi vse Srbe.
Župan žrtev političnega umora.
Belgrad, 21. nov. Iz Valjeva poročajo, da sta narodnjaškega župana v Gorenji Toplici Stojanoviča ustrelila dva preoblečena in našemljena kmeta.
Deželnozborske volitve na Bavarskem.
Monakovo, 21. nov. Deželnozborske volitve so razpisane na 12. febr. 1912.
Pastirsko pismo bavarskih škofov.
P a s s a u, 20. nov. Bavarski škofje pripravljajo skupen pastirski list o deželnozborskih volitvah. Pastirski list bo s cerkveno avtoriteto strašil katoliške volilce pred socialnimi demokrati, svobodomisleci in naprednjaki. Volilni dogovor med socialnimi demokrati, svobodomiselnimi strankami označuje pastirski list za »hudo nevarnost trona in altarja", in poziva duhovščino, da povsod krepko nastopi za cen-trumove kandidate. V Vatikanu pričakujejo izid bavarskih volitev z napeto nestrpnostjo, zakaj poraz centruma na klerikalnem Bavarskem bi v živo žadela katoličanstvo sploh.
Razgaljeno plesalko Villany so zaprli.
" Monakovo, 21. nov. Plesalko Villany ki je pri snočni predstavi v gledališču plesala popolnoma razgaljena, so zaprli, dasi so navzoči umetniki priznali umetniški značaj njene produkcije. Ravnatelja dr. Evg. Roberta so zaslišali; proti njemu uvedejo kazensko preiskavo in najbrž mu odvzamejo tudi gledališko koncesijo.
Duhovski zelotje.
Berlin, 21. nov. V Eichstattu so ho-vprizoriti SchOnherrjevo. »bero in dom“. protest genaralnega vikar-Krollerja pa je predstava stala.
teli N a
j a
i z o
Noblova mirovna nagrada.
Christiania, 21. nov. Mirovno nagrado je Noblov komite priznal za letošnje leto Leonu Bourgroisu, ki se trudi predvsem za mednarodna razsodišča.
Ognjenik Stromboli.
C a t a n i a , ^0. nov Ognjenik Stromboli je začel bljuvati; gosti temni oblaki dima se vale iz njega in po okolici dežuje pepel. Ognjenik izmetava žareče kamenje.
Ukradena slika.
F 1 o r e n c a, 21. nov. Iz samostana San Marco so tatje odnesli dragoceno Madonno della Stellata, ki je visela v t, zv. delavnici Fra Angtlika. 5 služabnikov-čuvajev so zaprli.
Monarhistični nemiri na Portugalskem.
Lizbona, 20. nov. Portugalski monarhisti so kupili dve bojni ladji, ki ploveta pod‘ čilensko zastavo iz neke nemške luke na Portugalsko. Moštvo, sestavljeno večinoma iz severnih Amerikancev in Braziljancev je bilo nalašč v ta namen najeto. Monarhisti pripravljajo s tem poslednji naskok na republiko. Poleg orožja in topov razpolagajo z velikim številom dinamitnih bomb.
Predsednik dominikanske republike — umorjen.
San Domingo, 21. novembra. Predsednika dominikanske republike so zarotniki umorili.
Rudniška nezgoda.
Novi J or k, 21. nov. V premogovniku Botton Creek v Viržiniji je strašna eksplozija ubila 14 rudarjev in 4 rudniške inženirje. Doslej so izvlekli izpod razvalin 16 mrličev.
Homatije v Perziji.
London, 21. novembra. »Morning-Post“ poroča, da je bivši šah došel v Semnau indajelešetri dni oddaljenod Teherana.
Revolucija na Kitajskem.
Rusija mobilizira.
London, 21. nov. Iz Pekinga poročajo, da Rusija mobilizira svoje vzhodne sibirske čete, ker anarhija na Kitajskem narašča od dne do dne in kliče po intervenciji tujih velevlasti.
Manifest kitajske repnblike?
London, 20. nov. „New Jork American" objavlja manifest bivšega kitajskega poslanika v Waschingtonu Vutingfanga, ki gaje izdal kot republikanski minister vnanjih zadev. Manifest se glasi:
»Z revolucijskim delom prerojeni kitajski narod pozdravlja kot kitajska republika ves
svet. Republika želi in upa, da jo civilizirane velevlasti kmalu pripoznajo in jo s svojo podporo in prijaznim sodelovanjem usposobijo, da ustanovi srečno bodočnost na podlagi prijaznega trgovskega občevanja z vsemi prijateljskimi narodi".
Pri napravljanju kave igra važno vlogo tudi kavni pridatek, kajti dober kavni pridatek napravi kavo okusno, slab kavni pridatek pa ji da slab okus. Brezdvomno je, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek za vsakega, ki jo je le enkrat poizkusil, kajti ona daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
3E
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
se priporoča.
3E
J Laška in dunajska J I - - kuhinja - - B
B Šelenburgova ul. 7 |
nasproti glavne pošte.
B
Q Vsak čas se dobe mrzla in go;ka je- n dila, zmiraj sveže morske ribe in iz- ■ I prstno in ravno došlo vino „Brioni“. B
■ Fina polenovka. Kuhinjo vodi staro-znani kuhar gospod Sornato. Sprejema |
Ise abonente na hrano in deklice v ■ pouk. Na novo urejeni prostori. — ■
■ Slavnemu občinstvu se najvljudneje ■ priporoča	J	■
|	Marija	Petrigoj.	|
za slabokrvne in prebolele je
zdravniško priporočeuo črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo, 5 kg franko K 4 50.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. najfinejšiB oSiek za gospode „	2000	najSnejšiS	površnikov,	šport-
nih in zimskih sukenj „	8000	„ pelerin
Solidna postrežba I
nad" 2000 kom. posamezn. hlae in telovnikoo „ 8000 „ oBlek za deeke in otroke IS000 „ najmodernejše konfekcije za dame in dekliee.
Priznano nizke cene l
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAR. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitja stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ Ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine sa zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija" Je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko'narodno upravo. Življenske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljlve. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispevt k narodnim dobrodelnim namenpm in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K M.OOO.OOO1— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življenskega oddelka f( 2,495.719'—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-8ftl*—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE*
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
Konzumno društvo za Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi tem potom svoje člane na redna članska zborovanja, ki se bodo vršila:
25. nov ob 8. zvečer na Jesenicah pri Peklarju.
26. nov. pop. ob 3. na Savi pri Jelenu.
27. zvečer oD 8 v Ljubljani za trnovsko-krakovsko okrožje pri K r a k o v č a n u.
28. nov. zvečer ob 8. v Ljubljani za vod-matski okraj pri Pavšku.
30. nov. zvečer ob 8. v Ljubljani za kolodvorski okraj pri Kovaču v Kolodvorski ulici. št. 27.
1. dec. zvečer ob 8. v Spodnji Šiški pri Anžoku.
2. dec. zvečer ob 8. na Glincah v gostilni pri Traunu.
3. dec. popoldne ob 3. v Tržiču na Gorenjskem pri Pelarju.
Dnevni red vseh zborovanj:
1. Poročilo o delovanju konzumnega društva, predložitev letnih računov.
2. Volitev delegatov za glavni občni zbor.
3. Raznoterosti.
Poroča povsod ravnatelj Anton Kristan.
Glavni občni zbor
se bo pa vršil
8. dec. v Ljubljani v salonu restavracije „pri Levu“
z dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika zadnjega obč. zbora ;
2. Poročilo računov;
3. Poročilo nadzorstva;
4. Poročilo o reviziji;
5. Volitev načelstva (2 članov);
6. Volitev nadzorstva (6 članov);
7. Predlogi in nasveti.
Eventualne predloge je vložiti v smislu
| pravil pravočasno v pisarni pri načelstvu.
V Ljubljani, due 18. novembra 1911.
Nadzorstvo »konzumnega društva za Ljubljano in okolico".
Josip Udovč, 1. r. predsednik.
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.