ji rj0 risen Umikov PROSVETA glasilo slovenske NARODN e podporne jednote Issued daily except Sunders end Holidays tftoveab x. T. i^fS^'fiSUTfSZ CHICAGO, ILL., PONDELJEK 8. OKTOBRA (OCTOBER) 1917 STEV.- NUMBER 216. jajzer "posodil" miljone dolarjev vohunu Bolo-paši. lernstorffov podkupnimki sklad v new- URUGVAJ IN PERU V vorskih bankah znašal $50,000.000. lovi dokazi, da je bil Bernstorff v zvezi i Bolo-pašo. Vlada je obelodanila pet telegramov. ■ i inkir Morgan se je osebno zanimal za Bolove mahinacije. Stroga preiskava. PRELOMU 2 NEMČIJO. --- I Dve južnoameriški republiki ste ! pretrgali stike s kajserjem in poslali njegove poslanike domov LUXBURG ODPOTOVAL v Španijo KONGRES ZAKLJUČIL ZBOROVANJE. Itradno zasedanje končano. La. Pollette se mora samovar jat i zaradi proti vojnega sta liiča WILSON PODPISAL VAŽNE ZAKONI ZAČASNI PARLA- NEMCI SOJSE PRI MENT V RUSU). CELI UMIRATI, Ljudski kongres je končan in iz- Angleške dete so okupirale glaeo voljen je zatesni parlament, ki bo zboroval do skup Mina KOMPROMIS S ICE RENSKI fuhington, 8. okt. ~ Zvesna * bo posedla v preiskavo fl -Bteih mahinacij Bolo-paie v gorskih bankah. Uradniki dr-MP in juatičnega departmen-prično s preiskavo denarnih bnem&ke banke (Deutaohe ,ki menda snašajo do $50,-). giedili bodo vaem denar-,transakcijam in skušali a tem ■ii ljudi, ki so v službi Nem- ■uhington, D. 0. — Kujzerje-rlida je bila pri volji potrošiti 100,000, |K)tem $2,250,000 in idnje $8,000,000, du kupi v lc-1$16 mir v Franciji. Zu kajzcr-»rlsdo jc me.HCtnril in,govoril iJiRow, minister zunanjih del. b Jurowu se je zdela vsota mijkiia, dn se kupi z njo mir niji 'n Jagow ni hotel dati $1,-P00, da hc kupi mir v Italiji, an m ni /delo vredno, da se a potrosi v Italiji, toda S* jo pfc kupiti niir v Franciji, te- uj ropotajo nemške marke. i«vo korupeijsko metodo kaj-jer vlade je odkril državni lik Lansing, ko je objavil broke bivitega nemškega posla-I Bernstorff u. Brzojavke do-igtjo, da je bil grof Bernstorff i plemenitaž, ki sc jc gotovo m svojimi plcmeniti(t) »i, pravi mojster v korum-■ju in podkupovanju . ljudi. B je Bolo-pašo, francoskega iilnika, ki je sedaj v Parizu ključem radi spijonaže v prid ■fiji Bernstorff jc bil kot iikiposlanik glavni.spletkar v ■fcnih državah in posredoval f Berlinu, da Bolo-paši ni Jfttlo potrebnega drobiža za >vanj«> in korumpiranje in 3*nj<* umetne "opozicije, i Bernsl orffovo posredova-priporočilo j,, kajzerjeva »v Združenih državah odprto^ za $2,500,000. Denar je J« Bolo-paši kot posojilo. ki jih jc obelodanil ptajnik Lansing, dokazuje-kot beti »|«n, kakšnih U-P sredstev se je poaluževa-F^erjeva tajna' diplomacija, •jMje v,alo na kajzerjev mlin F™' deželah. Bernstorff TOkan km spreten iptri-k*1 * pripravlja, da izvrši p Man* v korist kajzerja. J**"* za posojilo Bolo-pn-V«'niila od 2«. februarja do ■J* WW m Bo I o-p ami je pre »munj $1,700.000. ko so se vršila pogajanja zn denar in se je potem vrnil v Francijo, da pricno s podkupovanjem francoskih listov. Ce je bilo kaj denarja iz korup-cijskega sklada potrošenega v Združenih državah, ni znano. Dokazano je toliko, da jc Bolo-paša prejel $8,000,000, da jih potroši v tujin iv korist kajzerjove vlade. Spletkar Bernstorff jc bil po sestanku z Bolo-pašo prepričan, da je francoski odpadnik najpri-pravnejša oseba za mirovno propagando v Franciji, kajti v prvem telegramu je zahteval od Jagowa $1,700.000. Jagow mu je odgovoril, da se strinja /. zahtevo. Na neki tajni način je Bernstorff obvestil Jagowa,' da bo Bolo-paša Hjpletkaril na Francoskem, in potem je vprašal šc za nadaljnih $2,-250.000, ki naj jih nakaže na kredit Hugo Schmidta, zastopnika nemške banke (Deutsche Bank) v New Yorku. Denar je bil točno nakazan. w.......... - Ko^je bilo vso ]»ripravljeno, da Bolo-paša prične s podkupovanjem in korompiranjem, mu jc Bernstorff dal geslo "Sanct He-gis," da lahko občuje z nemškim poslanikom v Švici. Bolo-paša jc najbrž delal počasi, kajti Jagow je dne 31. muja vprašal Bernstorffa, "čc imn novice od Bola." Poizvedbe so dognale, da je Bo-lo-paša imel "prijatelja" v ftvi-ci, ki mu je povedal pod kakšnimi pogoji, je Nemčija pri volji skleniti separaten mir. Bolo je dejai, da Nemčija sklene mir, če Francija odstopi Nemčiji gotove kolonije v Franciji, Nemčija zanje zamenja del Alza-cije in Loreua in umakne čete iz severne Francije. Nekaj Sc ni odkritega , v spletkah Bolo paše. In ta nekaj jc vprašanje, če jc Bolo-paša skušal pridobiti tudi klere Američane za splet karijc. Prva brzojavka Jagowu. 26. februarja. — (1916) - Pre- jel sem informacije iz popolnoma zanesljivega vira z ozirom na politično akcijo v neki sovražni deželi, ki prinese inir. Neka vodilna politična oseba v deželi, za ktero gre, išče v New Yorku posojilo, $1,700,000, za ktero se položi poroštvo. Prepovedali so mi, da zapišem njegovo ime. Afera se mi zdi največje mogoče važnosti. Ali ae lahko denar takoj pripravi v Now Torku? Mcšetarji zanesljivo obdrže stvsr tajno. Tatineno po-ročilo sledi, ko sc nsjde zaupna o-eeha, da g« ponese v Nemčijo. Bernstorff. Lima, 7. okt. J Peruvanski 'senat in poslanska zbornica sta na skupni seji glasovala za di-\ plomatičjii prelom z Nemčijo s 105 glasovi proti šestim. Buenos Aires, 7. okt. — Ar gen-tinaka, policijo je v petek skrivaj odvedla odelovljcnega nemškega poslanika grofa Luxburgu v Tigre, kjer se jc vkrcal na Čoln, ki ga je odpeljal v Tolonio, Urugvaj. Od tam jc šel /. vlakom v Montevideo, kjer «u jc čakal španski parnik in odplnl z njlni proti Španiji, i Republika Urugvaj je tudi prekinila stike. Montovideo, 7. okt. —. Trugvaj-ska zbornica je po dolgi seji, ki je trajala vso noč, danes zjutraj glasovala za diplomatični prelom z Nemčijo. Predsednik j« takoj izvršil sklep in pretrgal stike. V uradnih krogih javljajo, da izroči Urugvaj pristanišče Montevideo na razpolago zavezniškemu bro • dovju. i •Lima, Peruvlju, 7, okt. — Poroča se, da vi »da še danes izroči potni list nemškemu poslaniku dr. Peelu. Njegove sadeve prevzame špansko poslaništvo. RUDARJI DOBE POVIŠANO MEZDO. Washington, D. C. — Med zastopniki rudarjev in zastopniki o-peratorjev iz centralnega polja za mehki premog je prišlo do sporazuma. Pogodba je veljavna za čas vojne, če vojna nc traja dalj kot dve leti. Po novi pogodbi dobe rudarji povišano mezdo za deset centov pri toni, čc ae delo vrši s pikom ali strojem. Za delavec, ki deli. || Washington, D. C. - Zaseda-ihje petinšestdesetega kongresa je j zaključeno. (tovorniki so v zadnjih urad kongresnega zasedanja povedali, da demokratičen svet ue more biti varen, dokler ni zdrobljena moč pruskega milita -risma. ♦Seuator lm. Follette je zagovarjal svoje stališče v vojni. Olgo-varjal mu je senator Robins iz Arkansasa, ki mu je pri)H)ix)čil, naj resignira in vpraša kajzerja za sedi«* v nemškem zveznem svetu. (tovoril jc tudi senator Kel-lOgg, ki je v daljšem govoru podal zgodovino vojne. Dejal jc, da je prepričan, da so Anglija, Francija iu Kusija storile vse, kar jo bilo v njih močeh, da odvrnejo to noarečo od sveto. Povedal je, kako jc oflcijelna Nemčija pogazila mednarodne pogodbe, kl so bile Veljavne in obvezne za vea clvi-li/iran svet. Potapljala je trgovsko ladje, kar jc v protislovju z mednarodnim pravom. Morilu je nebojevnikc, nedolžne žene in o-troke. Podžigala jc sosedne na • rode, ki žive z Združenimi drža -vami v miru, da naipovedo Zdru • ženim državam vojno. Zlorabila je gostoljubnost, ker so njeni vohuni, konzuli in pOsUiiik živeli v Združenih državah in rovali proti miru. < tovoru i k je omenil, kako so nemške potapljače pogreznile "LtaUtanijo" in "Sussex", dva potniška parnika. Id nista bila o-blažena in nisto lotilo muuielje. Dotaknil sc je obljube, ki jo je podala kajzarjevu vludu po 4. mulju, da ne bo potapljala trgovskih ladij, čc ne bodo posvarjene. Tu-'di ta obljuba je .bilu le kos papirja, kajti Žc v januarju HM7 jc kajzerjeva vlada izrekla, da prične brezobziren boj s potapljačoinl na morju. 9 m •* • VOJAŠKA ZAVAROVALNA -PRBDLOOA PODPISANA Waahington, D. O. P raised-nik Wilson je pintpwal zavaroval-no predlogo tn vojake iu mor-na rje. Zavarovalna predloga je veli - * j j i I I WinnnMuiim |>• > urin« j« .... jo za dnevno mezdo, dobe dnevno ^ /fl vojnkj> jf| m|>fw mezdo i>ovišano za $1.40 Za de «||mrjl pohahijrn|, odstotkov. Dečki, ki zapenjajo vo 1 zove in jim pravijo "traperji, i so rrpravlčcni do. dosmrtne od- - _r , " ikmlnliie. Ce vojak pade v vojni, be mezdo povišano za 7»e na dan., ^ { ^^ ^ jn Drugem dečkom se mezda povišaj^ 4o odškodnine. za en dolar na dan. . Operatorji šc vedno zahtevajo, Do *edaj so Združene države da je treba ceno za premog po- prvo uvedle obširno oskrbo za podražiti «5 do 50c pH toni jliahljeno vojške in svojee ubitih ------------vojakov. DNI NA _ ! HEFLIN MORA DOKAZATI OBTOŽBO Petrograd, 7. okt. — V Molihe vu je aaitrajkalo 8000 vojakov. Nočejo iti aa fronto. PoveljniAtvo je poalalo koaaka, da obkolijo itrajkarja. Petrogra novo vlada šc nadalje sestavljena ia zastopnikov vseh političnih strank v Kuni ji. Začssua lista novih tulnl* etrov, kl j Uli je Kerensklj že Iz-bral, vsebujejo. zaaiuiko buržo-azlje in socialistov, todn večino tvorijo socialisti. Nieo pa zastopa« ni socialni rovoluelonarei vsled lastne krivde, ker se je med njimi pojavil razdor. Hodna obravnava proti puntar-skemu generalu Kornllovu sc bliža ln zagovarjali ga Imdo odvet • niki M a k Is kov, Tcsllnko In AnJe-tiHiv. Vsi trije so iistiiml demokrat je. DVAINDVAJSET OTOKU. Cody, Wyo. — PodAerif Walter, WMhilMrt0llf d. o. Kongrea-Barber je našel David r.rootsha | ^ JIcflln ^ v Ua44,t j(. na majhnem otoku reke j f kritiko apravll nHme - ne. Povedal je, ksko jc žive! -~hlovan<, kongresnikc v zvezo z dni sam na otoku in ob vodi, du- IWfcrjl„torffoV|m siravno se jc ob obrežju vila ce-kateri jc šlo v*ski dan f ptMi'kupnliiakim sts, po mnogo ljudi mimo. V začetku jc klical na pomoč, seveda zastonj. Končno je tsko oslabel, da je mislil, da je prišla njegova zadnja ura. Plavati ne zna, voda je pn |m»glnbok;., ds hi jo bredel do Kongresni «sisek kritizira llef-lina oatro ra
  • okrflJl-uo pred uopodmn pehote ln zaaubt malone vae jame z nemškim voja-At vom. Obrambne jame ao se Izkazale /a Nemec prava pust, v katero sc je ujelo iui tisoče mož lil taui so poginili, nc d« hI sc mogli brs> niti. Ko jc angleška pehota kon* čno sledila ognju kritja, jc naihi vse polno teh jam — napolnjenih z mrliči. Angleži imenujejo te js me "pilI boxes", primerno luie za pasti, katere no al Nemci aaml na* stavili. Maršal llaig javlja, da so avstralske Me našle v eni jami voč kot tisoč trupel iu v bližini jc bila drugo jama, v kateri je hllo nastt tih okrog sedemsto mrličev. Včeraj ju hllo ujetih umlaljtilh Nemcev In število ujetnikov v treh dneh bitke Je naraslo nu #272 Pozicije, katere ao Nemci že ostavlli, ae vlečejo ml glasovi, tih hribo\ do kraja vzhodno ml Vpreaa. V angleških rokah m» po /.letje Broodseindc, lleulel, Noor-denhoek, Poldertaook, Molensarat* hoi«k ln OravarMta/el. Polovica vasi Poeleappelle Je tudi v rokah veznice drugega posojila svobode. A'ngležev. Nemci se Ae drže v Zrl-Jedro njegovega govora je bl*'meliekn, tlheliiveldu in v delu go lot "Vaak mož lu vsaka žena mo- j zda Polygon; Mm pad«Jo še te po rata storiti svoje, vaak otrok I« • 'atojanke, tedsj bodo Nemei vrže hko stori svoje, da ue bodo iedsll, nI na ravnino, kjer nimajo vee kl skiwl dolga Ha žive v tem na- nobene naturae zaalombe, rodu, razpršeni od brezobzirnega 1 Nemško povHjnlštvo Je posta . sovražnika. - vilo v bran enajst divizij voja * Al va (Atiri nemške divizije šte V Imenu predalnika va« vprs Sam, du |s«stsnete finančni drugi Združenih držav. Vprašam vim., da vsak do 1st, ki g s lahko pogre šite, naložite v obveznici avo - To va« vprašam % imenu pred-, aedmka, ki je aam v Bell hiši, da rešuj,- ml dneva do dneva vpraša-|lwk)lj uk(i ^^ „j. o vodetvn največjega dogod-|^ Znr Jni«. videli v ^a ka, v k«teregs je zapleten ta ns- ^ J m šrap nsl. On je iuojati*r svetovne ml« ln'' •li; Oil je vodja liberalne misli vsega avet s. Dajte nrn nuoč, da n« t h. k d, M-«* Stavka traja ze me •iraže stoj« šariti K» jUHfsrf 11 sprejeti kajzerje-|tl toliko densrja r^'goje. Saj njegova M februarja to j ,fi tovori o '^»olitič.1 ln sprašuje Jagowa A Ui, v Jftgos VREME. U J^^m V |S'ude|jek jMno in mrzlo v Tretja brzojavka Javowu ^ ^rkejše Hevernosapadni ft. marca. — (»tev. 696 ) — Pw»-J tflrfrj »premeti* v /afnozapa •im inštruirajte '!>enti«he Bank, ^ p(frpr«^na tea^eratur« t Cincinnati, Ohio, Zvezni u- • adniki imi preUksli uredniMvo m udhega lista 'Cineumatl Voik« Malta*. Zspletijeue so bile knjige, piama In druge U^tirie, ds Jih pre. iržavno pravdnimi vo živilski upravitelj BO nadzoroval konzer virano mleko . Waahington, D * O. Produk» eija konzerviranega mleka pride Hevnotako ae uvedli preiskavo\pU nadzoi*tvo živilake m»rave Cena za konzervirano m tek o ho pri o«mih osebah, ki «o na sumu, 'ia so podpirale kajzerjevo vlado, Jejo okrog 75,000 Angleški poveljnik llaig Je moral I meti.nsj manj 250,Ono ,„ož v boju lu n« |L NOČe topo*. Največjo Izgubo st* imele čete takoavatie "pnMik« straže", kl »o ponos kajzerja In gove armade. Nemški ujetnl pripovedujejo, dn je Mio kritje tUke«ra o j nega, ^esar Ou K mojatar svetovne ml* U ^ pH|J1,rjjUi l)(lI,V(1> Un<1, 'ae utrga «»l»lak 1'Jetulkl so slino ' poparjeni J Izgubili «<• vaako vero v ' nepremagljivost nemške froa* !te, ker so vUb ll z lastnimi očmi, kako M' lomi in trg« njlho* zid jekla ,in eementa. Berlin čez London, 7. okt) .Vojni sten jieroča, da so Angleži j včeraj zofn 1 jsmovlll topniški O* kl ie lili silno Ijot ua val pravi svet varen za demakrsHjo znižan* gen J, Ki J« (Dslje ns 3 etr.,,1. kol) M $ prosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Irhaju dnevno razen nedelj ln praznikov * LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cene oglasov po dogovoru. kokoohrf ae ne vračajo. Naročnina i Zcdinjene drinv* (IzVen Chieago) in Canada %'A na leto, 11.50 za pol leta in 76c za tri ueaeee; Chicagu in inoi«matvo $4.00 na leto, Vi.2G tu pol leta, IlU za tri maaece._» Naalov sa vm, kar ima »tik • liat oni t "PROSVETA" Subscription: United State* (except Chieago) and Canada 93 per year; Chicago and foreign countries, |4.B0 per year. --1 , Addreas: "PROSVETA" 2087 So. Lawadalo Avenue, Chicago, IllinoU. Tolefon LawndaU 4035. St morejo in ne bodo nikdar spoznali, da je bila sedanja vojna neizogibna in da je potreben poraz cehtralnih držav, preden je mogoče misliti na resničen mir. Fanatiki so za rpir za vsako ceno, ker ne vedo, da bi bil mir brez poraza pruske avtokracije le premirje med sedanjo in novo vojno. Toda med navadnimi protivojnimi in mirzavsakocenskimi fanatiki — Nemcev ne štejemo zraven — in ljudmi Hear-stove vrste je razlika. Prvi so proti vsaki vojni in za vsak mir, zadnji so pa za vojno z Mehiko in s komurkoli, samo z Nemčijo ne. Razburjene duljove je ke' bolj IZMENJAVE ruztlrazil nagovor nemškega ce- buhnstorptomT W0M DOPISI Datum v oblapaju n pr (September 30-17) polog vaioga imena »n naslova pomanl, da vam je • tam dnevom potakla naročina. Ponovita jo pravočaano, da aa vam na uatavi Uat. = Bernstorffova vreča zlata. ^ Kakor izgleda stvar, nima Bernstorffova karijera korupcije nobene meje. Mož je bil glavni kolovodja vseh germanskih zarotnikov, sleparjev, podkupovalcev in za-vratnih morilcev ne samo v Ameriki, temveč tudi zunaj zapadnega sveta. Komaj je svet izvedel, da je hotel grof Bemstorff v sporazumu z Berlinom porabiti $50.000 za pridobitev poslancev v kongresu, že je vlada v Washingtonu obelodanila nove dokaze, ki pokazuje jo. visokorod-nega grofa kot glavnega plačnika zarotnikov in vohunov na Francoskem. s V Parizu je bil aretiran neki Bolo pasa, ki je bil na sumu, da je v službi Nemčije. Pred vojno je bil Bolo brez centa, danes je miljonar. Preiskava je odkrila, da je hotel spraviti pod svoj vpliv gotove francoske časopise; hotel je, da bi listi zagnali velik krik za mir ravno ob času, ko je stala vsa vojna sila Francije na braniku Verduna. Bilo je odkrito, da ima Bolo velike svote denarja v New Yorku in franeoska vlada je naprosila državno pravdništvo države New York, da poizve, kakšne zveze je imel Bolo v Ameriki in odkod je prišel denar. In kaj so poizvedli v New Yorku? Dognali so, da je poslanik Bernstorffv sporazumu z ministrstvom za zunanje zadeve v Berlinu plačal Bolo pasi deset miljonov frankov za mirovno propagando v Franciji. Državni tajnik Lansing je pa podkrepil evidenco newyorškega državnega pravdnika z objavo peterih telegramov, ki so bili izmenjani v februarju in marcu 1916 med Bernstorffom in tedanjim nemškim ministrom za zunanje zadeve Jago- Collinwood, O. — Pri mizi so igrali štiri možje izmučenih obrazov na karte. Videti je bilo,»kot da jih svet popolnoma nič ne zanima. Pa se oglasi eden iz med njih: — "Dvakrat sem ie povedal da, je rudeče srce" trumf" Pri tem ae je povoljno nasmehnil. ' Podal sem se v bližnjo trgovino in kupil karte, da z njih sprevi dim, kOj pomeni boseda "trumf". Telegrami, ki jih priobčujemo na drugem mestu, I ****** doi?°\ H0 vl?že™ "a Indianapolis, Ind. — Dasiravno jc naša nasslbinu precej velika, se lc malokdaj kdo oglasi. Mendu se drug na drugega zana-samo. Well, bom pa jaz nekoliko opisul tukajšnje ruzmerc. Imamo enajst podpornih društev, eno je samostojno, dva pri-padatu a N. P. J. (štev. 34 m 105) in ostala k raznim jednotnm in zvezam. Društvo France Prešeren, štev. 34 izvrstno napreduje. Pri vsaki seji imamo gotovo število novih kandidatov. Za to gre zasluga odbornikom m v prv^ vrsti tajniku in predsedniku, ki sc neumorno trudijo za napredek društva. Od tukaj je bilo pozvanih do sedaj sedem Slovencev, med njimi Luka Bačič, član & N. P. J., k vojakom. Mnogi pričakujejo pozivu v kratkem. Delnvske razmere so povoljne. Livarji v tukajšnjih livarnah so večinoma organizirani. So še mnogi, ki ne verifjejo v organizacijo, češ, da jim ne koristi. Ko bi tuki ljudje pomislili na edino dejstvo, da se v vsakem strajku družbe branijo pripoznanja uifije in žrtvujejo miljone, da porazijo to za htevo, bi ne govorili tako. Priporočam rojakom, naj razširjajo dnevnik "Prosveto" in ga tudi Čitajo. Srbsko društvo sv. Juraj št. 258 S. S. S. se zahvaljuje Jdoven-skira društvom za darove in udeležbo pri slavnostnem razvitji! za stave. Val.«Milharčič. jezičnosti; opljuje in opsuje vsakega, ki ji ni po volji. Kar sc me« ne tiče, ti povem še tO: Vse kar si videl, polja tovarne in drugo bogastvo, bi lahko bila moja last, oko bi imela več bojevnikov." 'Prisegam, da bom odslej vedno tvoj bojevnik, da bom sledil tvojim — in mojim ciljem,«--- Mu, da pride nekdo mu da geslo "Sauet II,,, U ustanoviti zvt nanje zade rmzuriuloJ valed tega ljuba moja milu ruku pruži! Ja ču ..." ne tuži, worn. ----0------, ... j.-. .-------------------------------, , . . ^ „ . -- r» i .. steljo, v roke karte in jih študi- jasno govore, da je grof Bemstorff priporočil Bola svoji ^ ' Barve H0 KC ppiJelc Bpre vladi v službo in izposloval zanj potrebni denar. Fran- minjati, iz ene podobe postaneta coska vlada ima zdaj ^aželjene dokaze. Bernstorffov podkupninski sklad je bil naložen v Morganovih bankah. Morganovi bankirji seveda "nič ne vedo" v kakšne svrho je bil denar porabljen; Hugo Schmidt, zastopnik berlinske banke v New Yorku, tudi "nič ne ve", komu je bil denar namenjen. On je le izvrševal, kar mu je bilo naročena, kakor je izjavil pri svojem pričanju. Nemškega denarja je bilo na kupe, miljoni so bili in marsikdo si je smolil prate z njim, toda danes nihče ne ve, čigavi so bili groši in kdo se je opomogel z njimi! $ Prišle so na dan še druge, zelo neprijetne reči za nekatere gospode v Ameriki. Tako na primer pravi državni pravdnik Lewis, da je Hearst, izdajatelj najmanj šesterih dve, tri . . . vae polno. Vse štiri dame z znamenji na prsih sc v živi obliki prikažejo pred menoj, skušajoč dobiti mojo naklonjenost. Moje oči so obstale na eni, ki je bila najmanj usiljiva. Oblečena je bila v čisti šrlat, oči jasne kot nebo. Ko vidi, da sem postal pozoren nanjo — ko vidi moje v-prašajoče oči, pristopi bližje k meri in mc nagovori: — "Ubožec, koliko trpiš. Povej mi, kaj teži tvoje srce!" "Trumf, tmmf," sem ponav ljal venomer. Prijela me je zu roko in me vodila na vrt, kjer inc je vonj evet- vadopiaov v Združenih državah piroval z Bolo pašo pri; '^ki/po^I^t neki pojedini v New Yorku. Hearst tudi pravi, da ne vej v daljavi so se videli sivi zidovi nič, kdo jc bil Bolo. Do danes še ni dokazov, da je imel tovani — ječe ljudi Hearst kakšno drugo zvezo z Bolom kot samo družabni sestanek, pri katerem po bili navzoči tudi drugi žurmilisti in nemški agent Pavenstedt. Ali nekaj se ne sme prezreti. Hearst je silno zrojil, ko je bila zadnji teden obelodanjena nedolžna vest, da je on sedel pri eni mizi z Bolom. Kriči kakor obseden, grozi s tožbami in vpije, da ga hočejo konkurenčni listi uničiti. Dalje očita M organu, da je on tudi nekaj kriv, ker je hranil Bernstorffov denar, ne da bi se prej prepričal, v kakšne svrhe služi. Prezreti se tudi ne sme, da so bili Hearstovi listi proti j>o&iljanju ameriških čet v Francijo, proti posojilu denarja zaveznikom in vedno ao trdili, da zavezniki ne bodo nikdar Tirala." premagali Nemčije. Enkrat mo tudi čitali v Hearetovem "Kdo bilc tri »p™1* Dospela sva do male koč ice ir. ustopivn. Oprava je bila borna, i. moja apremljevalka tako lepa in kraann. In vendar je bil to njen dom. "Kdo ate vi!" jp vprašam, ali ie mi je bilo žal moje nestrpno-nosti. "Moje ime je Organ »sanja." "l'rosira, povej mi, ksj pomeni jo Iteaede "rudeče srce trumf." /.a rude In je nekoliko, ko sest ji stavil to vprašsnjr. "To aem ja*. Pri »edanjih volitvah v Clevelandu bom ja/. t rium "... Plačaj, kAi' si dolžan na najemnini, potem se poberi! Vso noč delaš tak ropot, da ni mogoče spati živini, ne ljudem." Pred menoj je stala gospodinja z metlo v roki. Juz pa si manem oči, gledam okli sebe , , . ležal sera zraven poatelje, objemal blazino, okoli pa jc ležalo vse polno kart. ' Vstal sem in se napotil proti tovarni, da med enakomernim ropotom koles pozabim na jezično gospodinjo in — sanje. Tabrov France. sarja na župana mesta Straosbnr-ga meaeca maja 1910, ki je med drugim dejal: u J . ____ | "Cnjtel Do sedaj ste rae pozna-.\ I--— li samo od moje dobre strani. 6fl, . luKu ^aiiltii s» se bo neprenesljiva situacija nn- oblWWoča. Ih^ " daljevala, vam bomo vzeli avto- M0,tl !Vn.st! mi j o in vas popolnoma priklopili Četrta brzoi.uv r k 20. marca ^ Ta govor je bil štiri dui pozne- IW brzojavko M' Aa1 je povod burni debati, v nemškem; naročite našemu 'T ,HVJr državnem zboru, kjer se je od|nu, da pride nIl!T >1 strani socialističnih poslancev mn rin .JL.iL .... * 11N protestiralo proti cesarjevih) be- soilflin, min jo ^Hcldvi \j * "' "Mi razumemo cesarjev govor, j«e porabi vpliv .z>H,,t* du to namerava in njegova gosto-1 da gre prek mu "U "I"' "a besedffost je izdala te nnmene. A g, p^čnega S'"1 ' ko se to zgodi, bo za Alzačane huj-|z molkom, tako rl-.u-V sa kazen, kot da se obsodi člo-jgoft, tako da t • veka na trdo delo z izeubo vseh I * nemškim .,1!!,? v državljanskih pravic." 1 P"«iaigeui. Ko je socialistični poslanec kon-j ^riisi čal ta govor, so kancelar Ht osta-! brzojavka Berstoi li ministri demonstrativno zapu- 31. maia - .... . 1. i . .. naju stili zbornico. * nrzojavki 6&2 *z duc. »q Alzuško časopisje so tlačili po- se še ni tglasila v poslu« tom izjemnih zakonov k tlom z l^mu. Ali imate nc kaj i železno roko. Ako hoče kak list;**olu?' sploh uspevati, mora biti popol* , Preiskava proti Mor New York, 7. okt. - noma v soglasju z berlinsko vlado. Alzačanje so zrli s strahom ne. i bodočnost. Njih edini up je bil v Franciji. Niso si drznili upati, da Francija vsled njih napove vojno Nemčiji, toda ta je prišla, in Alzačanje so prepričani, da jc sedaj prišla ura združitve s Francijo. DRZEN TOLOVAJSKI ClN. liatu, da je "kulturna Nemčija straža zapadne civilizacije;^;^ Tj^rmi: on. a proti ruskim in azijatskim barbarom". O Rusiji sploh so kocki podobnim znamenjem pre-Hearstovi uredniki in poročevalci lagali tako nearamno, biva v palačah in flvi v najve*. kakor niso mogli niti uredniki nemških listov. Ko je papež itra N<> podpir* nika razpoalal svojo mirovno noto, st> HeanOovi listi Ukoj zagnali knk, da morajo Združene države brez odloga .»janem znaku Druga, ki ima ma iskati miru Z nemškim kajzerjem brez ozira na zaveznike, menje, mojemu podoSno, ie da je Nikakor noiemo trditi — in bila bi absurdnost — da ,Vnw« > dlr*k,M i^niagalka prvi so vsi listi podkupljeni z nemškim denarjem, namreč an- ^TVSfc . I ____.■ .. . . .... e" TrctJ« ima .».»j min n« St. _ J, „mm.lm,„ „,vni winnw ur tcleiki liati, lu so prot; vojni >n ru mir. M nop fanatiki ne.cwr kjj J. .ui RoK j«-'«., d« k.r j. i.«nik.g. « j. Zakaj je Alzacija-Loren za Francijo. Diplomatični krogt v Washingtonu pazno študirajo zgodovino in mišljenje ljudstva v Alzaciji in Lore ni. Preteklost teh dežel je bila burna. Alzacija in Lorena je bila predmet mnogih Nporov v evropskih homatijah. Sedaj je to vprašanje buknilo z vso silo zopet na dan. Francija si tc pokrajine lasti zase in francosko časopjsje pov-darja, da ni govora o miru, dokler se Alzacija in Lorena ne po-, vrne nazaj Franciji. Prebivalstvo v njih je ostalo protinemško, kljub zatiranju in ponemčevalnim metodam od strani Nemčije in želi združenje p Francijo. Nad Nemčijo jo uapaku, ki jo je naredila Prusija z okupiranjem alzaških pokrajin, sedaj bridko maščuje, in jo plačuje s krvjo tisoče v svojih vojakov. Poleg tega si je nakopala sovraštvo vsega francoskega naroda. Ko se je leta 1872 formulirala zveza nemških držav, so Ingnori-rali Alzacrjo in Lorena in jo smatrali kot vojni plen. Pruskemu kralju se je dalu absolutna moč, da upravlja te dežele. Sicer so ji dali pravico do zastopstva v državnem zboru, nis» ji pa dali pravice do zastopstvu v nemškem zveznem svetu, ki repre-zentira mnogo večjo avtoritivno moč kot državni zbor. Ko sta Rismarck in Moltke a-nektirala te dežele, sta brez dvoma imela namen za* i gu rat i Nemčiji varnostno inejo proti more-bHni francoski invaziji. Z Alzacijo in Loreno je Nemčija dobila kon trolo nad dolino ob Reni in gorovjem Vogezi. Pruske oblasti so z vsemi sredstvi pričelo potujčevalni sistem, ki so pa ali i ohnesel. Bilo je naravnost nespametno misliti, da bodo iz ljudi, ki so jim vzeli skoro vse državljanske pruviee in jih prisilili plačevati nemške davke, napravili patrijotične Nemce. Leta 1910 no pruske oblasti prepovedale rabo francoskega jefcikn na nagrobnih s|Hiiuenikiht v šolah in vseh krajih, ki iranjo javni zna- V zasedene pokrajine so naseljevali nemške kmete z velikimi družinami, da bi z njih pomočjo prej dosegli razna rodi tov domačega prebivalstva. Ta akcija je pa imela ravne nasproten uspeh. Ti ljudje so se nabrali francoskih idej in skupno z njimi zahtevali enakopravnost v zvezi nemških držav. Tc trn hteve no bile včaaih tako glasne,, »mn M. imajo podpis trch črk pravdnik Lewis je včeraj danil dokumente, ki „ fla, na fuiančue zveze iniWjJ gana s francoskim spijonoa lom. V svojih prejšnjih jo Lewis prezrl Mor*na,l najnovejše odkritje pokanj .)<• Morgan vsekakor v«-M love transakcije, katere jel bril. Vsled tega l,0 morda Chieago, IU. - Drzen roparoki- llj?Sm. ,rlm,.en'! P"**«'«, čin so izvršili trije roparji, ki spo-J. dokumenti min j a na koepenikiado v Nemčiji, f n kl so hi!» * Okoli šeste ure zvečer so prišli na 1; 1 na stanovanje Abrahama Hack- inov® b«ul|fo ■m Bolo piv., ki stona, ki trži na debelo s cunja-;^l1 V. Dalje mi, steklom, staranami itd., trijc "vlj?Iu ^ Ha. • • • i . •>• i \ * .U'organove bančne ixk roparji in se predstavili kot po- ' „ : .. ^ i • , , a v Parizu, ki noka7uie licaji, ki imajo nalog, da areti .. ' 1 rajo Blackstona, ker je kupovul! «""»« «. ukradene reči. • Jfmancne operacje. .VkateJ Doma so bili njegova žena in 171etna nečakinja Ruth Rhrt-lcsto-ne. . Bolo je imel zveze b papei Komaj so bili roparji v sobi, sc bratom, potegnili samokrese in porinili j Him, 7. okt.. V vutik; ženi v spalnico, kjer so ju zveza-,krogih so zelo vznemirjeni li in jim usta zamašili z nogovica-' odkritja špijonskih intrig mi. Kn tolovaj jc ostal na straži, paSe, ki jc do^ro znan tudi druga dva sta pa plenila po .hiši. Straža io prisilila ženo in nečakinjo, da sc obrneta proti zidu, ker je ropar opazil, da ga žena o-pazuje. Pokril si je obraz tudi z masko. Roparji so bili na delu pol ure, ko hc jc oglasil liišni zvonec. "Moj soprog jc," je dejala že-iedon glavnih voditeljev kle na. "On jc precej trmoglav in ne'ne stranke, storite mu nič žalega." Roparji so hc odločili, da morn soproga odpreti vrata. "Če napravite ropot," je dejal eden tolovajev, "vnn ubijem," in pomolil ji jc saniokren pred nos. Ko je vstopil Hlaekstone, so ga, prijeli in zvezali. Vzeli »o mu din- i mantni prstan, vreden $1,100 in kravatno iglo, vredno *2-r>. V žepul . , je imel m in ko je prosil, da naj J* P"*' '><™>>{»* mu pilite nekaj dennrjn, so mu da-i 'J™ dolarjev) od »..le I'll $15. . "Zdaj mi vrnite še kravatno J.'Journal . glo," je prosil Bluest one. , ii..„.h»rt M »Ti Khuvrt p,w," m- je «-!»• .p'«' klmil tolovaj in n... vzel rtene, do-i j'k«^" mu. Papežev brat markiz Cbiesa, kateri jc že mrtev,, z njim finančne, zveze, h pa, da je papež prizadet, hotel ustanoviti v Kitmi kat italijansko-špansko banko, papež preprečil. finančni z Rolom je bil tudi neki Cav Francoski poslanec aretu Paria, 7. okt. - Poslan*' mel, ki je prejemal velike denarja i/. Švice, jc bil v če retiran. Tunnel je že jsta naporu, ki jc na sumu, »U j opraviti /. glasovnim ^i paso. Senator Humbert prizna« katero svoto je kupil li»t toda sklicuje tem listu, ki jili / jatel larjev od petnajstih. Na to so pur ji vse tri zaprli v shrambo ^(ffu^c.zAvstnj in u/n« , J 1 » 'tje.^ri Humlicrtu, je Im pr« jedila in se odstranili hladnokrvno. m frno m, «80 LOKOMOTIV V VOJNE HA-'. MENE Waahington, D. C. — Združene drŽave se nn vseh poljih resno pripravljajo, da zdrobe moč kajzerja. Tako »e je n. pr. izvedelo Oo vojnega depart menta, da je v delu vol i ko železniška oprema, ki Ho služila v vojne namene. Naročenih jf «R0 lokomotiv za vojaško železnico in S,000 železniških voz posebnega sistema. Lokomotive niso tako močne, kot jih kaj dnevi aretiran v Svin tožbo, da je ncmškhšpij™- splošno povišanje j NA VELIKIH JEZE* Chieago, 111 — rom je povišana me/< ecm na pumi k i h, prvim la >i*l ki r* 7#»rih I" blago na Velikih je/enn " dobe čolnarji ^ • karji na ladjah 4/**» več $1.KI, natskaru n« Indjsh ikllV An**1«* i navadni nataksrji ^». i in čistilci m mornarji pn ^nt,nn rabijo na večjih ameriških želez- ^j ^.rji *.» ' ; ' nicah, tos Seville __ Zeljs Alzačanov po enakopravno- volto. V Adamasu je zbral H00 če «*»ite sti in jezikovni svobodi ni bila taaev, ki ae nahajo 150 milj zapsd Vojaki V^ar. nikdar reano upoštevana in med no od AlaUmorasa U seboj ^^ tM narodom ne je razširjalo so v m železniški promet iz Matamorn naa aaolo^ .dete v režban«* 11461091 :$TI I BOJIŠČA, MOIVKTA ,.„;. • Pr« * * nan ^oje petuisestdcseto zasedauej, zaslu-krogih. [. . , , ... ... . . . zl zahvalo od ameriškega ljud* Irepoved izvoza v Spanyo, ^ kahreftll vo|J| ln UMIm,m( jf liolaudijo ui skandinavske drža- s|(ljm XVesto ve iz Amerike je povzročila kri Mnlo 1)rC(l drUK„ v ,0,Mllo zo v omenjenih državah iu kriza [popoldne je. šel predsednik v Ka- pitol, da podpiše postave in pred- Veati z ostalih bojišč. pttrograd, 7. okt. - V okolišu ic nemška četa skušala nft-Zn severu o (»d ceste, ki vodi v in vzhodno od Limberga. luski ogenj jč odbil napadalec. ^ ostalih krajih fronte je navaja, streljanje. Naši avijatiki ho *tali bouibe na Galatz v Ruhiu-liji in naredili precej škode. Berlin čez London, 7. okt. — Iraške fronte ni nič novega, gi«, 7. okt. — V dolini Daonc i Tirolskem so bili včeraj odbiti teBjii avatrijski napadi. Nfl jjnjsici, severno od Vipave in lih Ira,ii ko bili topniški dvoboji. Ju-no od l'oillake je bilo v spopadih »nI stražami ujetih nekaj Av -»trijcev. Z balkanskega bojišča ni nič po-•ebaega. Švedska bo imela kurirje. Washington, 7. okt. — Švedsko poslau&tvo v Wasliingtonu je poslalo |K»sebncga kurirja v osebi barona Akerhielnia v Stockholm, ki ima izročiti depeše švedski via* di. Poslaništvo sc več ne zanaša na brzojavne depeše, ko ve, da so bili kabli pod cenzuro ameriške in angleške vlade. loge, ki jih je sprejel sedanji kon- je že prišla v štadij, ko se bodo morale neutraine države pridni- -i---*- žiti eni ali drugi skupini vojsko- j greš. Med temi predlogami so voj-val cev. Omenjene drŽave so do | ni krediti zn #7,738,124,000, zakon zdaj dobile veliko blagu iz Ame- trgovini s sovružnikom iu posta- rike, ki so ga potem zumenjalo s premogom in drugimi potrebščinami v Nemčiji. Centralne driave so na ta način vtihotapile o-gromno muožino blaga, ki ga krvavo potrebujejo. Zdaj jc tega konca in prava blokada Nemčije va za zavarovanje mornarjev. ^ vojakov in DVA NASPROTNIKA VOJA -SKO OBVEZNEGE ZAKO NA MRTVA. . Ban Antonio, Tex, — Okrajni Nemci kriče, da so napadi na me- so se zaCM'nJa. uradniki ao odšli, dn aretirajo ne- sta 4'barbarski." i N(>nežku> J>atwka in ILolaud* katere Mane mehiltanske družine --------- Vmsterdam Zračni napadi I'Bkm N° izT)oatav,jenp takojšnji o* ii0tt„f ki uim> Rjavili k ni. bo . UREDNIŠTVO 'TBOKVRTK . ' • i . j > j ' .', kupaviji zavezniških sil; Norvež- i nt. Prišlo je do boja, v katerem so vmr hphavniAkk ntv francoskih letalcev na nemška . . , ' , kh o» -/<> indirpkt iu» novo ni 11 /n> Ki I. nlnti <(niin«t/ Vv, inm . hihkh mesta so izzvali veliko ogorčenje v Nemčiji. Uradno poročilo iz Berlina, ki omenja zračne napade na "neutralna mesto/ , dolži Francoze, *da so vrgli mnogo bomb na bolnišnice, v katerih se nahajajo ranjenci. Mesta Baden-Baden, Tueringcn in Kastapp ni Washington, 7. okt. — Mornariški tajnik Daniels je v soboto ijivil podrobno poročilo o bitki itd ameriškimi rnznišcvalci, Hi g spremljali flotilo trgovskih parnikov in nemšikmi submarin-kimi, katerih je bilo šest. Hazru- atei m ndpodili submarinke in 1 nikov. nn uničili. Lenški razniševaloi v boju s po- J« niilitamtičnih -skladišč ,-tapljačami. iah E«p*db in vsled w*li HO Mapn' "di na ta mesta barbarsko tlelo"'. J Medtem ko nemška vlada opravičuje (J) zračne napade svojih u-vijatikov na London in rnznn francoska mesta, pravi, da bombardiranje belgijskih mest mora še bolj odtujiti Belgijo od zavez- kenka pripravljena za morsko ofenzivo. Wwhiugton, D. C. — Mornarici uradniki pričakujejo veliko »rcko ofenzivo proti Nemčiji, i kateri bo sodelovala ameriška omarica. Misija admirala Maya v London. - Vojni svet jc odobril maščevalne polete v Nemčijo v zameno zn napade na London. Poletov se bodo vdeležili po-sebnicnvijatiki, ki niso v direktni zvezi z armado in mornarico. Revolta v Turkestanu končana. Petrograd. — Uradno juvJjnjo, Angleško je menda v zvezi si . , - A m i,_„xori ^ . . , t da jc punt v Turkestanu končan pripravami za ofenzivo, v krat-!. , ... ......,/wia,.air4, i . , , , . , in predstavniki mohamedunske- kiu bo obelodanjeno uradno j i.^uit Mtfilo o Mayovi misiji. Admiral Majo je bil poslan v | aglijo pred nekim časom z na- ga prebivalstva so izrekli zvestobo provizorični vladi v Pctrogra du. » ka je že indirektno povabila znebili ubiti deputy William .lames vezni k e, da naj stopijo na njeno in dva Losova sinova. Oče je bil ozemlje, ako mora biti vojna., nevarno ranjen. Danska se nagibi je k Nemčiji, to- ------ da podala se bo prvemu, ki iuvu-1 NASPROTNIKI VOJAŠKEGA dira njeno ozemlje. Nizozemska ZAKONA OBSOJENI V J*0O.. se še vedno bori dijilomutiČuiui MABB^MHL potom za ohrnuo svoje neutral-, laid» 0k**- « " ^m obtožen- ____ noati neičakovsti U ie da se u. je bilo obsojenih na šest let • Prosvata piše ss blagosUnjs d wave il jc('c iu tisoč dolarjev denarne glo- Uuditvi. Ako ss jtrinjsl a njsni- da zaveznikom. > kfr so M ,Ml.^tilif (la )n.opi,,. mi Idejami podpiraj trgovce kl Švedska ima precej dobičkom.- L.jo i/V(H,cuje voju4kp|ril ,.akona. ofl^J® ▼ Prosveti. V aalogl - sno trgovino z Nemčijo, v-sled če- ta llovo obravnavo je vsa za vsakdanja potr^lčl- sift- ježo davno prišla v slabo lučj^j odklonjen nt 0•1"• Q LAVNI 8TAN1 26aT- 59 HO. LAWN DALI A V K., UPRAVNI ODBOR: PraUaadaik; Julia VagrW, boa 500, Ls Suite, 111. I. PadpfSduaUulk: J. lira l kav If, It. Y. \\ 4, baa SO, Ulrar«l, Kaaa II. I'oJyrriUrtluik: Joiff Kabrlj,*»40S F.wiug Ava., Ho. fklrac«, III. Tajniki Joha Varderhar, 270S H«. LawmluU Ava., t'klcago, III. Hlaaajnlk: Aatoa J. Tarbova«-, P. O. Boa 1, iMravo, lit. Zaplaidkar: Jokn M«lvk, tooa W. aim Ht., Chlear*. HI. NADZORNI ODSBX: Jutt> Asibrollf, aft t boa, Canoiiaburg, Pa. Paul llcrfrr, 741 — 1st Ht., ].a Hall«*, 111. P. H. Taurhor, U74 Ak«y Avi>., K»« kt|iriiiaa, Wyo. POROTNI ODaEXI Autou Hrsat, Mil — UMIi Ava., Nrw Duluth, Mlaa. Joio HadUok, bos 4*3, Swltlitoa, Pa. lluituir PlPtrri«k, 4U6 box, Brldgavllla, Pa. Jakob Mlklavt If. 1.. Has 8, Wlllork. Ps. U. Patrovleli, 14*1« Mule Av«., CSillluwood, O. ^ UREDNIK "PR08V«T1,,I Jot* Zavartulk. VRHOVNI ZD&AVNtSl P, J. K era, kl. 1>., U-U2 Ht. Clair A vr., Clevilaud, Oklo. VHK DKNAKNK ZADKVK IN HTVAKI, ki aa tlt«J° S1* spravnega odbora in H. N. P. J. uaj uu po«UjaJo aa uaalov t a JOHN VKKDKKBAH, Ho. Uwudala Ava., OkUago, 111. l'KITOZHK OLMDK UKNKHALNEQA POSLOVANJA a« poAlljajo na uaalov t t JOŽ K AMHROilO, Uoi IS1, Caaoaaburg, Pa. ZADKVM PHKPIKlJ1VK VHKH1NE, ki its Jib reltU prva In n In atauoa, aa pollljajo na unalovi ANTON H KART, 311 — Sfltk Ava., Naw Pulutk, Mian. VH1 DoplHI, ratprava, «lknkl, naaaaalla. ltd. sa ••Proivatn" aa pollljajo ua uaalov t , '2067—50 So. Lawadala Ava., Thlrago, Tlllnnla. VHK UPRAVNIK*: HTVAKI, tiarofalna, oglaal, aa pallljajo na itiialnvi UPKAVNlATVO "PltOHVKTK", Sflft7--flt> Ho. lawaiUla Ava., IMilcsa«, 111. V koreapondeii«! a tajailtvom M. N. P. J., uradaiitvum iu upravulltvoiu 11 Proa vet a" na rabita iaien uradnikov, narva« aaplAlta aaalav, ko ja tu navaden ako telita, da bo vaaka atvur kitro ralaaa. Heje glavnega upravnega odbora aa vrtijo vaako prvo arado in traljl Mrtrk v maaccu. Zafatek ob aui uri popoldna. KADITE TILLMAN OIOARE. Uliijakn izdelane Ibykus Oigare ...........10c "La Oaasra" Oigare......lOo TILLMAN 0IQAR OO. AURORA, MINN. pri zaveznikih in Združenih dr ______ zavali. Za Švedsko sploh ni upa- yojNI T&OftKI SB ZNIŽAJO V njo, du bi pretrgala stike s kaj- PRIHODNJEM LETU. zerjem. ....... Špani.ia jHistaue republika, ali Washington, D. O. V prihod-i pa oatane v političnem koasu «lo;»U* «»i fikkalncin letu se znižajo konca vojne, vsled česar ne bo dosti koristila zaveznikom no Nemčiji. Kralj Alfonzo je aicer netitralcn oficijeJno, toda znano je, da gorko simpatizirn s svojo krvno /.lah t o llabsburžauov. ANTON S0EIVXE Esnninla, Pa. , lw», ds se poavstajg /. anglc-1»sdmiraliteto. Mayo jc na seniku zastopal splošno mnenje •strKkil) vodilnih mornariških "i vojnih krogov, da pride konec 'utaariiiftke nevar/ioSti le tedaj, združene mornarice napadejo Špansko ljudstvo zahteva demo-; njPg0Vem mnenju ue boi treba v kratične reforme, katerih pa prihodnjem letu dovoliti več zn kralj ne more dsti, ako se ne od*1 vojne troške kot 11,000,000,000. reče kroni. ——— — —■— — Zastopniki zaveznikov v Waahingtonu pričakujejo prvi prevrat nu Severnem morju vsb*d drastičnega ernbaiga proti Nem • čiji in vsem tistim državam, ki trgujejo z njo. Nemčija/ je U namignila, da bo i uiu ril a po prvi neutralni državi, ^ obrne pro-ti nji in ki ne bo služila njenim zahtevani. Holamlija hoče obdržati prijateljstvo s Nemčijo s tem, da boiNaalovi poklala lastno živino in poslala mollwobr medicine oo meso v Nemčijo, ko ne dobi več mesa iz Amerike, llolandika vlada zahteva, du Združene dražev PRODAJA POSESTEV. Nlskl pogoji. / Za 16800 M dobi hiša sa dve vojni troškl. Kongifsylk Rherley družini na Virginia Ht, pravi, dg IM«» .a gradnjo trgovskih ladij Po |ol |,j;M ,m w. st AUla, Vse podrobnosti se poizve pri i LOUIS HARMS, 42 National Ave., Milwauke, WU. Možje. Piiatlte, da vaui (tokatnuin, Ua aa «iub«« Uvea, lagubijn-ni» moi>, dolao >.|vlji va* uvtili'ti o 1'iiilcioii i urndiift nurorlte tu adravllo, poli to pn plilti< pn vMirv« In hnjigo, katvru opb Niije van to. Nitalovi JUVITO LABORATORY, South Hill Branch a, Plttahnrgh, Pa. lam —.....-.........— r nnjbnljMa ailrnvllo uu,avi«tii JlfVlTO TAHLKTH. Mi'I Zasloni 0AJ NA POSKUŠNJO lft ČUDOVITIH fcBLXAO vaebak alo vita adravttsa iniajdba, PATHBR MOLLINOERJEVEOA SLOVITEGA zelišcnboa čaja. <"> imata trgn nja, raprtje, iialiato kri, t««ludfno n»»-red n on t, glavobfd, Jetrno all MvWno bolest, nam poiljita val naalov na do pUuici in pr.jmH« brrrpla^no «avlt«-k. Dezertacije Bolgarov. Washington, I). ('. — Dr. Vo-jcslav M. .lovanovič iz Belgrada, ki tukaj zastopa srbski tiskovni biro, izjavlja, da vsak dan dezer-tira «0 do HO bolgarskih vojakov ■"■Iks obrežna pristanišča, kjer! v Macedoniji. Deaerterji uhajajo knakajzer svoje glavne baze. k zaveznikom. Jovonovič pravi . .dalje, da so bolgarski kmetje v fcoplam potopili dve submarinki armndi še le zdaj začeli spozna-kmlon Adiniraliteta j.oio- vati. kskšen namen ima vojna. v, angleški avijatiki, ki so Avstralcev pod orožjem.. olajšajo embargo, toda ameriška -r ^r i« ss^r —- /- • Pr« Holer "Plin* nn krov subniarinkc. P1"1 ____ 1 j,,,. \ WMhlnHtOM • 'I""1' imii — SMRT—ZAKAJ NE BI VSTAVILI DATUMA llul^.iri Uv«« iloign. Ti navadno vikajo du loo |»|no atarsat, N|ll» domala uaravua *rll4/a Jlli olwarujrjn sred »aatruplir ojam, oi»vnru|i- prrrgodaa NtaroKti in bolsani. Ilolguti ao moibil * ljudja. N pli biatre o^l, rodila lira, vsratvo peas glavobolom, trga n i««in, u» prabavs, /aprtnli'0, j»« dovoil njih narava* f«» mule. Ju u ud 2<»0,000, kl vlivajo Ilolgurakl Krvni /"uj \ Ano liki iu au hvalijo, kot rflobrn Hrudatvo m powdlgu III ad rs v je životu, mnl, len in otrok. Ku velik /avoj Uolgaraki ga Krvmigu < »Ju. Ui. n »adoatu J«« ra iM-t mraeoav, alnut« 11.00, leat rsvoji-v imi ttt Sft.lMl po»IJi> um ua vm* kraje »u prejeto vaotn ali pn pluMlo p« pS&tnam pov/^tju. Naalov i MARVEL PRODUCTS COMPANY, • M.rv.l B«*U41n«, Pllt.burBk, Pa. Ako li-lltii m varovati »avoj, polljllf »O,, v ci. 94 Mailing ar Building 14 Boat Pack Way. (V. ■.) PITTIBUBOH. PA krov submarinke, » j" obrnila in pogreznila. V '.iu je bomba naredi- ' iukhjo v sovražni PKi, i/, katere je kmalu švig- 1'lllieii, ton« iz inozemstva Belgijsko mesto kaznovano. Havre, Francija. — Nemške oblasti so naložile belgijskemu mestu Zele v vzehodni Flandriji 100.000 frankov globe, ker so nekateri prebivalci dajali hrano in cigarete angleškim ujetnikom, ki so korakali čez mesto. Nemci so kujejo, da bo Nemčija naredila z Nizozemsko tako, kakor je naredila z Belgijo, čim ungleikc ar* made poženejo Nemce z belgijskega obrežja. Kajzer bo okupiral liolaudijo z namenom, ds porabi njeno obrežje za aabmarin* nka oporišča, kadar jih IzgnM v mr«iAf. i so Koranau it« ........ — — - ^ ■»»ki sociaJiati napadajo jun- tudi zapovedali mestu, da mora- Belgiji. Zavezniki hočejo to na- kerje. » j0 biti ob šestih zvečer vse hlše|rAVno pnpreeiti in bodo /uhteva- I A ^rdatn, 7. okt. — Iz Berli- zaprte in nihn roko in ga obdržal. - To jo bil pni znak, ki gu je opazil Gorski Duh nn Pavletu, ki je izviral od onega usodepol-neg a padca. Pa tudi zdaj se Pavel ni spomnil po|K»lnoma nič druzega, kot bnl se jc pasti v prepad. "Ali se ne počutiš dobro V' gn je vprašal Indijanec v skrbeh. "O da," je odgovoril Pavel, "toda nekako čudno hc počutim ob govorjenju, »ln kdo pade. Tegn ne morem razumeti." Gorski I)uh se je tajinstveno nasmehnil, to-da rekel ni nič. "Zdaj pa k pravemu vhodu," je rekel ko ae je Pavel zopet normalno počutil. "Stori kot ti volim, in v nokaj minutah bod ova pri zlatu. Poj-d Iva nekoliko nazaj, potem skozi ozko razpoko na levi, kotero zakriva mali, nato se bodeva plazila po trebuhu skozi teson predor; več kot ena oseba nuenkrat ne more plezati skozi. Ko zagle-daš zopet svetlobo, si blizu cilja; prišcdši iz oz-kega rova, se lahko vzravnaš — in takrat si nn mestu, kjer je že nekaj zlstn toda v bogati votlini še nisi." Gorski Duh jc nato pričel zopet previdno na-d* I je vat i svojo pot, Pavel niti je opreano sledil. Ko sta hc priplazila ns mesto, ki ga je Gorski Duh prej omenil, je Pavel vskliknil začudenja, ko sc je ozrl okrog sebe. Videl je bogastvo, ki sc še ni nudilo očem I**-lega človeka . . . ksr bodemo npiaali v naslednjem poglavju. 12. Velika in razprostrana votlina, razsvetljena oil solnčnih žarkov, ki so prihajali skozi prej o-inenjeno razpoko in deloma razsvetljevali kraso to tegs naravnega zaklada. Na Jleh so ležali veli-ki kosi bogate rude in vnenaokrog *o bile bogate žile. Sauio čisto z 1 s t o ne jc lesketnlo, kamorkoli se je ozrlo oko! Zlata zadosti, da je v vrednosti nndkriljevu-lo bogastvo najbogatejše gn finančnika na svetu' Zlata zadosti, dn so r njim Inhko nadzorovali svet . . ' Ns tone in tone rumene kovine, ki je nestrpno pričakovala pridnega delavca, da jo izkoplje' Zavedel se je ropet, ko račutll toplo roko v svoje j. Gorski Duh je stal |>oleg njega. "Pojdi zs menoj," je rek"', "to je še le za-eetrk So sicer mlljonl pred nama, toda to M dalo veliko truda prej kot bi rudo irknpal. spravil na površje In Icčintil. tVlstrsniti bi moral prst in skalovje nsd nama, predno bi rmnogel u«i>ešno izkoristiti to rudo; in tudi če bi ne lotil tegs, bi potreboval velike stroje, ki jih imajo ns rarpol«. va btedoličniki. Sledi mi," je ponovil, "in pokažem i i bogastvo desetkrat večje kot to tukoj, po-leg tega pa brer. truda razpcčljivo — ker je čisto riuto To je spodnja votlin«, ena je še tn malo n»tprej.M - " Pavel sr je dal voditi st«re»nu Indijancu Zo-P« t -in plezala vkozi temno rstpoko, ki pa ni bils tako dolg« in te«na, kot je bila prva. Konftp* •»'j prišla v drugo votlino, ki j« hila dokaj več. »s < d prve. ter tudi bolje razsvetljena. Te votlina j«* imele več razpok in tudi dvi umetno naprav-Jjeii.i okna, katere ao izklesali Indijanci v skal- nati steni, do katerih se od zunaj ob prepadu sploh ni moglo priti. Gorski Duh mu je razjaaujeval, kako so njegovi predniki najdli te votline po naklučju, sledeči srn jam v to goro. Prepričevalni »e je izrazil, da ui bilo ua tej gori še nobenega drugega človeka kot rdečekožea; radi tega ni bilo nevarnosti, da kdo izsledil te zaklrde. Kna stvar je Pavleta posebno presenetila* Precej dolg in navpičen do površja zemlje držeč hodnik, ki je bil rnojstersko zavarovan k hrastovim lesom, da se ni zemlja posula v njega. Pavel je to napravo ves presenečen opazoval; Indijanec videč njegovo radovednont, mu je pojasni). "Ta predor," je rekel, "je pravu ilustracija ženijelnosti miših starih očetov. Ako začneš premišljevati, koliko truda so imeli naši Ijndje, predno so vse to naredili, lahko sprevidiš, da se niso bali tr^o delati, dasiravno nas imajo bledo ličniki za lene. To je bilo napravljeno v varstvo jame, da bi ae je nihče ne mogel polastiti. Na površju zemlje . te*e precej velik potok; isti, ki si ga videl tam zunaj, predno sva šla v notranjščino zemlje. Ali vidli gori ob koncu hodnika debelo vrv, ki jt pritrjena na močno hrastovo zatvoro? Ono deb lo, ki je naslonjeno čez skalnati rob, služi za zvod; s tem se lahko zatvora dvigne — in ves potok se vlfje skozi ta predor v jamo in jo v nekaj urah popolnoma zalije . . % Nn nasprotni strani sc voda iztegu skozi umetno napravljeno luknjo, katero so naši vojniki izklesali v svrho, da lahko, v slučaju, du kdaj zalijejo, rudnik, vodo zopet izpuste. Ta luknja je toliko manjša, da ne more vsa voda sproti odtekati, kur jo pride skozi ta predor tu zgoraj. v Ako bi bili slučajno primorani spustiti vodo v jamo, jo lahko pustimo tu skozi teči leto in dan, ne da bi bilo kaj škode. In če želimo priti zopet do zlata, kar enostavno zapremo zu tvoro tam zgoraj, pn sc voda kmalu izteče ven iz vseh prostorov — in jama je zopet dostopno... Tako jo je žalil takrat naš bivši medicinec, ko je pretila za nas nevarnost od struni bledoličnikov: in to bi storil danes jaz, uko bi se pripetilo kaj sličnega. Tako zdaj sem ti razložil! Ali ni vse to čudovito napravljeno, sin moj*" Pavel ni mogel več minut odgovoriti. Vse, kar je videl in kar mu je pojasnil stari Indijanec, se mu je zdelo tako čudovito očarljivo, da je kot zamaknjen gledal to naravno krasoto in bogastvo. Končno je vprašal: "Toda, oče, rekel si, da se ta zatvora ne vidi od zunaj, da jo zakriva visoka pečina in gosto grmovje. Kako nc za-more potem zatvora odpreti od zunaj?" , "Močna vrv je pritrjenu na zvod, iu skii-w la med mahom in grmičevjem visi preko pečine d M . ! nja r »o«, naoMk« in ai \ JuUJ*> CENZURA V PAELAMl!, * i V onahiab* ut itnti lr a a/k H amau i rosne oči. | "In koliko hočete za to?" S povcšeniini glavami smo stali 'N ene ruške stranke so danes po- ; vrsti odbile državni svet iz načelnih razlogov.' Jugoslovanski ____A * .__, 'klub sc je istotako izrazil proti. pred njo, kakor pred Bogom vse ... * . . ., , K /m. _ • ... Mi ne potrebujemo nikakih par- mogočnim. Govorila je sauio Pol- , ' . " " " nuu- P"toihe a r/:„i, . i ix » i lamentarnih korporocij, ker ima cenzuriranja govorov v da; Zinka 111 jaz sva molčala in „__, f v j ^ . •> . v ,rwv N . -i • . . i?! , mo tu parlament, ki se zaveda mentu. Preložim« bo h, zrla v tla, ker naju je bilo moč- . , X , . . . ... , H) svoje dolžnosti. Zelo potrebna pe terpclaeija vseh strank JKoUKo SJ, d vseli struni pritožbe j Kakoršne so danes razmere, b sestavila vlada ta svet na Duna jo, kakor da je Dunaj cela drža va, in zopet bi imeli Nemci velike večino. Predsednik Jugoslovanskegr kluba je bil danes popoldan pr' ministrskem predsedniku ter mr razložil mišljenje Jugoslovanom proti državnemu svetu. Objednen olje nima mama doma . . . Pro [sira, če bi hoteli vzeti ..." Gospa je uprla roke ob bok, na gnila glavo in ogledovala s paz-nim očesom rdeče, okusne jagode. Nenadoma je zmajala nejevoljno 7. glavo. "Ali ste vendar sitni! . . . Knj pa naj počnem s teni drobižem ?! To šc črešnje niso . . . Nesite raj- ši karu drugam... zalega beraška. j mu je poda, pozitivno nasvete, ka da nikdar ne du miru!" ;ko je treba umliti notranjf polj Pa pravijo, da kupujete jago nHtavne in državnopravm cl<* • * • od noša je v monarhiji." "Kdo to pravi?" (Slovence, 9. julija..)' "Začet "Ljudje . . j kom tega tedna se bodo sestal "Kaj šc! . . . Časih sem kupo-iparlamentarni zastopniki Čefik« vala, da, ampak zdaj ne več; izpu j yjVt^ .Jugoslovanskega kluba metovala sem se . . . ljubemu Bo-(Latinske uaije in Ukrajincev, d gu za to hvala na vekomaj ... ."'lazmotrivajo o nadaljnjem edin Polda si je otrla solzo iz oči. ,«tveneni delovanju z oziroin n/ "Samo za zdaj še prosim ... da izpremembo ustave." ne bo ravno pot zastonj ..." ^ '"Z berači se ne bom prereka- DR. ŠUSTARfilČ IN DELEOA Ih!'' jo je zavrnila tedaj gospa o- OLJE. sorno. "Čc je ljubi Bog naklonil -— denar meni, je ta denar moj in ne t Slovenec je priobčil 10. juliji vaš, razumete? .. . Ali mislite, da|članek'Slovenskega Naroda o vo morajo imeti denar vsi ljudjefljlitvi članov v delegacije in pri . . . Nikakor ne, dragi otroei mo-:stavijo: "To smo priobčili radi . ji ... Je Žc čisto prav urejeno ua!obvestilo iu presojo članom Slo tem svetu, da je dvoje vrst liiulivenske ljudske stranke. Mi ne mo bogati in revni; kajti če bi dobili i venio reči, v koliko so resniČn. revni denar v svoje roke, bi po dejstva med izvrševal nih odbe stali ošabni ... to je pa grda|roni in poslanci Slovenske ljudsk lastnost Nikar torej misliti, da i stranke na Kranjskem, ker nan moja dolžnost, podpirati reveže!...:to zabranjuje strankina discipli Oe ste revni, ste pač revni, in če;na. Toliko pa vemo, da se je prvi nimate denarja, gn pač nimate... krat v zgodovini kranjske Slo Tako je in bo . . . Lahko greste."' venske stranke vzela v pretre "Gospa!" jc jccljala Polda. 'njenu popolnoma notranja zade Meni je silila vsa kri v lica, tre-jva v glasilu liberalne stranke. Ke sel sem se in oči so se mj orosilejdo je to storil?" sam nisem dobro vedel, nli od sr i Volitev delegacij je odložena da, ali od žalosti. i kakor smo že poročali, na poanej V tem so se odprlu vrata no ** čas." hodnik in prizibala se je drsajo ši-! Slovenski Narod piše o tem 11 rokoboka kuharica s kavo in s pi l "Neeemo preiskovati, za Škoti, zanjo pa čokat, tolstobederMi prinaša .Slovenec 10. julija na gospod v belem telovniku, dišečo)«5 informacije od 3. julija in kak portoriko v ustih. Kuharico je i-'ino namero ima s scnzacijonalnin raela vrat razgaljen, debelo, men-jnwlovom "Kam??? npte lakti gole in 'oluzo močno j . , _ _ __ izrezano, tako, da se je lesket a jc »INClČEVA INTERPELACI posvetil prosojni sneg njenih moč- JA GLEDE ITALIJANSKE nih prsi, ki so rahlo sopla. Mi-| 0A J^Z^A mogrede je pomežiknil gospod gosnej in odcapljal nato okonn /zela vodstvo v tej zadevi. Jugoslovanski klub. (Slovenec, 14. julijra. !arek svetlobe «c pojavlja /a i znud gora. Dolgo smo tavali 'enei in Jugoslovsni v trmi illja, brez poti, nismo vedeli,] tečemo. Danes je pot za Slovi n Jugoslovane prost«, naš asen. Jugoslovanska .l^klai a nam pokazuje por. kakor la vodnica. Danes vemo, kajl •emo. tTngealovanakl poslan] »ovedali takoj prvi dan ?.a> »ja državnega zbora Avstriji •elenru svetil: Jugoslovani v triji nočejo biti še nadalje epljeni na razne delo, ton ločejo biti ena aama celota, ►odna nidl svobodnimi narc kvirju monarhije. Nnš Jugoslovanski kjubj aojstrsko skrpuean kakor Nj lalverband. Klub deluje sm< o, sistematično, točno po naj Danes .se čudijo držnnju .l( lovanskegu kluba vae s» 'rijatelji in nasprotniki moj »riznati: Jugoslovanski klnt lanes važen faktor v parlar u. Večino Jugoslovanskega k| vorijo poslanci Vseslovci judske stranke, ki jc poki 'alies svoje zdravo življenj larlamentu. Ponosni smo i j voje poslance, prav posebn« mo ponosni na poslanca Vs^ enske ljudske stranko, »lr. ošca in dr. Kreka, ki stojit irvi vrsti celega na&ega naroJ ! za kuharico skozi d rti ga vrata. I "Ah. naj pa bo!" se je omočila naenkrat gospa. Segla je v žep. 1 dala vsakomur izmed nas po eno ! srebrno desetieo, vzela jagode iu I odšla težko zibaje tudi sama v so-: bo . . . (Hrvatski Dnevnik, 18. julijah "Pri seji poslanske zbornice dm 14. julija je stavil poslanec ftpin čič interpolacijo glede "rabe ita lijanščine v Tstri pri vojaških ir. mestnih oblasteh." Opozoril je nr to, ds sc v vojnih šolah in pri vse! javnih uradih poslužujejo itali _ ... janščine, dn morajo celo pri vojn: Zunaj ua cesti je solnce tople i m<>pnapici položiti rekruti prise sijalo, ali nam trem jc bilo do jo- I go v italijanskem jeziku, dasi jf ka-. kakor poparjeni smo bili. Ne, kaj takega nismo bili pričakovali nikdar od gospe graščakinje!... Hitro smo šli iz trga, ker jc bila pot do vasi še dolga. Že nismo bili več dalo«": od do- I^rnju." ma, ko je Polda obstala, začeli - iskati po svojem žepu in naenkrat DR. KREK ZA REOUNOE. zavzdihnila: - Desetieo sem izgubila . . Ni- (Slovence, 18, in 1«. julija.) jezik prebivalstva in sploh oboe-valni jezik v deželi hrvatski. Dru-ga interpelaeijs sc istotako tiče jezikovnega vprašanja v morna ričnih šolah v Istri in na Malem spremembe v Bosni in Here vini. (Slovenski Narod, 12. jnli 'Iz Dunaja poročajo: "Vi ntervencije "Jugoslovaiwl luba sc pričakujejo v najk em času važne politiene i;' iembe v Bosni in Hereof )dpravljeno bo obsedno *U n dosedanje vojaška uprava eret, s katerim jc bil v zn<:6 vojne razpnščeu sabor, bo flašen neveljavnim in ho «i :opet sklican k rednemu zrtM iju." »em vedela, da njo . . ." ima Žep luk- TATOVI IN PONAREJALCI NARJA V ENEM BRLOGI Chicago, 111. — Detektivi ireiskali hišo štev. 260 nl ZiJ ii štiri in dvajseti trli«-*- Pri niso le našli za $.r>,0 Vskih lieguncev, na stotis»»čeu- "Desetieo, praviš?! . . . Kaj ho krajinskih, Židov iz Galicije in pa zdaj? Niti za olje ne bo imeln Bukovinc, Slovencev in Hrvatov zdaj mama doeti ." iz Istre in Goriškega, veliko'šte- Polda si je zakrila obraz. 1 vilo poljskili beguncev -i* flff da "Pojdimo nazaj in iščimo! Mor- j« zgodovina teh beguncev piss-da jo pa le še najdemo!" na s krvjo in solzami. "Pojdimo!" sva rekla tudi Zin videl aem Srbe ln Tkrajinec, ka in ;zz. kateri niso smeli povedati, ikaj ; Obrnili smo se in šli nazaj proti i HOf i* atrahn, da ne bi prišli v trgu. Ali smo počasi In omabova- zapor ali nra vešal«. (Tako je!) cje, preobračali kamne ne cesti in1 Poglavje o begunih je najžalost-hrakali z rokami po prahu. Ali ,)Cj*t v tej vojni. Izgubljenke nikjer, pa naj smo se: poleg vse bede pa me je tešila i še toliko mudili z iskanjem. 'krasna zavest, katero «em si pri- Blizn trga smo obstnli. dobil pri teh beguncih, namreč, če bi ji sin, k" p<»* •< ""Je ne bomo nallif" je menila j da ti hedui, nesrečni ljudje tako (govoril nagrofcni u" " Zin k a. je do zdaj nismo, jel/^o ljubijo svoj dom. (Zlvo o- _ poslej tudi ne bomo ..." dobravanje.) Tu je izvor nade , Že je podrhtevala Pold« v rab !n«še bodočnosti. Poleg ljubezni i Župnik: -lem jokn. - do domovine se izraža pri njih poročiti, pn «tr tr "Rea je, ni? ni a Iskanjem . . tudi ljubezen do svobode. V tež- ročenl. kar vrnimo ee!M kih razmersh so ee povzdignili. | Mol: - | Tudi meni eo zalivale solze oči. niao štndlreli filozofije, toda ko . ^ ^ da "U potolaži ae, Polda, sej ne so sami ne «ebi spoznali, kej po Val ao^ prfjl bo mama zato nič huda . . ." !meni biti brez svobode, biti po dnevnik ' Pr<*vA.tJltf|jih OH o potrti, litfčno reau*njen, ao se zbudile j ljeo prl avojih Chicago. 111. — N"v» ki sestoji iz socialistične, pr«S šovske, prohibieioniike skup privrženec v dohodninskega 'I«* in neodvisnih je dobil« "»«• rod nn stranke. Pmlla^a«;' l« različna imen«, ki p« bila večine. Strank« bo imela dvs stana. Z« z«p«d 1» gbr "« Chicagu, za vzhod pa v N-« kn ali v Washingtonu. Posebna želj« Nek« mati je dejsls. d.. | reči bi ne <|oži^ el« raji«. ' («J Vračali amo ee globoko Polda po jo ihtela, ihtele . njihove sile( obvzel jih je ^ut, d« rito ga*