LEOPOLD KRETZENBACHER, Jonas, »Prophet« wider seinen Willen, ruht aus unter einer Rizinus-Staude. Zur Wandmalerei in der »Alten Apotheke« in Olimje bei Podčetrtek (ehemals Windisch-Landsberg) in der historischen Untersteiermark, v: Österreichische Zeitschrift für Volkskunde, Bd. 54/103, Wien 2000, str. 37-54
Avtor, ki je v mnogih svojih delih upošteval slovensko narodopisno izročilo in Slovenijo dobro pozna, je tudi tokrat segel po temo za svojo razpravo na slovensko območje. Kakor pove na začetku, ga je v 80. letih pot zanesla v Olimje in mu tam v stari lekarni zbudila zanimanje Lerchingerjeva freska, ki predstavlja preroka Jona, počivajočega (ali spečega?) v senci »nenavadnega drevesa«. Za bralce avstrijskega narodopisnega časopisa se je avtorju zdelo potrebno pojasniti, kje je Olimlje, da je bil tam najprej pavlinski samostan, pod Jožefom II. razpuščen, dolgo obdobje zapuščen, zdaj pa obnovljen in v posesti minoritov. V opombi navaja literaturo o samostanu vse do najnovejših del. Za tiste, ki jim je sv. pismo tuj svet, pa povzame svetopisemsko zgodbo o preroku Jonu, poslanem oznanjat pokoro v mesto Ninive.
V Jonovi zgodbi je zanimiva podrobnost, ki je delala preglavice prevajalcem sv. pisma, namreč kako imenovati rastlino, ki jo Septuaginta (grški prevod Stare zaveze) imenuje »to keetos«. V zgodbi je to nekaj hitro rastočega, da more že po eni noči delati senco, enako hitro pa tudi usahne, ko ji čiv spodje korenino. Tu avtor navaja razne poskuse poimenovanja. Luter je v svojem prevodu biblije rastlino imenoval »Kürbis« (= buča), Zwingli se je odločil za ricinus in to je ostalo tudi v najnovejših izdajah nemške biblije. Dalmatin je bil za slovenski prevod v zadregi in si je skušal pomagati tako, da je ob glasovni naslonitvi na nem. Busch (= grm) uporabil slov. buča, kar ustreza Lutrovemu »Kürbis«.
Avtor upošteva tudi razne upodobitve Jona v senci in tu je spet nova težava, katero rastlino predstavlja upodobitev. Na nekaterih primerih, npr. na mozaiku v Ogleju, je res neke vrste buča, na sliki iz 4. stol. v Rimu pa naj bi Jona ležal v senci ricinusovega grma. Na Lerchingerjevi sliki v Olimju, ki jo avtor navaja na 39- strani svoje razprave, dela Jonu senco neka rastlina z velikimi listi in okroglimi sadeži, podobna upodobitvi v srednjeveškem rokopisnem kodeksu in predstavlja vrsto melon iz Indije in Palestine. Obiskovalcu Olimja, ki ogleduje slike znamenitih zdravnikov iz antike in srednjega veka, se vsiljuje vprašanje, zakaj je slikar uvrstil mednje tudi Jona in od kod mu tista melona. Rešitev vprašanja se še naprej zastavlja raziskovalcem.
Zmaga Kumer