Razmišljanje ob novem uradniškem zakonu. Upravljanje naše države je bilo spočetka otežkočeno zlasti zbog šestih različnih ustav« nih in upravnih sistemov. Vidovdanska usta« va iz leta 1921. (sedaj razveljavljena) in vsi poslej izdani zakoni imajo med drugim na« men izenačenja pravnih odnošajev in razme« rij. Ta zakonodaja je zlasti plodovita izza 6. januarja 1929. leta, tako da so razne uprav« ne panoge domala že urejene z enotnimi, za celo državo veljavnimi zakoni. Tudi v uradniškem pravu že veljajo sko« ro brez izjeme le naši zakoni, predvsem urad« niška pragmatika iz leta 1923., ki bo v krat« kem novelirana. V pravu državnih nameščen« cev pa opažamo, da se sicer izdajajo enotne, za vse državno ozemlje veljavne določbe, ki pa so v marsičem za posamezne upravne pa« noge različne, diferencirane. Tako so osebne in gmotne razmere prizadetih uslužbencev različno urejene z zakonom o sodnikih redinh sodišč, z zakonom o notranji upravi, o finan« čni upravi, o srednjih šolah, o prometnem osobju. Taka ureditev ni v interesu niti medsr« bojnega razmerja med uslužbenci -aznih upravnih panog, niti v interesu hitrega pošlo« vanja v osebnih, disciplinskih in gmotnih razmerah drž. nameščencev. Kompliciranost se pokaže pri prvem po« gledu na kategorije (tri), položajne skupine in stopnje osnovne plače pri vsaki kategoriji. Poleg teh kategoriziranih uslužbencev pa ima« mo še druge uslužbence: zvaničnike, služite« lje, ki so tudi razporejeni na skupine in stop« nje, da ne govorim o dnevničarjih. Brezhibno upravljanje osebnih in materialnih razmer uradništva pri takih določbah zares ni eno« stavno in lahko. Njp poznamo sicer tendenc današnje vla« de, ki hoče v vsem napraviti red in izvesti poenostavljenje, glede revizije uradniškega prava. 'Menim pa, da je tudi v tem poglavitni cilj: poenotenje in normaliziranje. Ako bo re« vizijska komisija in nadaljnje delo pri nove« Branju starega uradniškega zakona, oziroma določb uradniškega prava šlo za tem smo« trom, potem je potrebno postaviti predvsem vidike in temelje, na katerih naj bo zgrajen novi uradn ški zakon. Zato tu nekaj misli: Moremo odpraviti kategoriziranje uradni« štva in ustanoviti zgolj razredni sistem. Po tem poznamo le primerno število razredov, v katerih so prejemki v naprej določeni. Vse nameščenstvo pa se razporeja v razrede pred« vsem po službeni dobi in izobrazbi (visoko« šolska, srednje«strokovna, osnovnošolska). Poleg tega bi bilo upoštevati le še kvalifika« cijo v službi in event. glede družinskih do« klad še število rodbinskih članov. Položajem na visokih in najvišjih mestih pa naj bi ustre« zali le prejemki dotičnega razreda tako, da bi zavrgli popolnoma sistem specialnih do» klad. Pri takem enotnem razrednem sistemu bi bila vrsta službovanja: ali v politično« upravni, sodni, finančno«upravni, profesorski stroki itd. postranska stvar, ker bi odločevala le službena doba, stopnja izobrazbe in event. službena kvalifikacija. Ob takem sistemu bi se tudi lahko izvajalo enotno časovno napre« dovanje, pri katerem bi bile težnje posamez« nih najvišjih upravnih resorov, priboriti svo« jim nameščencev kak specifični priboljšek ali specialno doklado, izključene. Nihče torej naj bi ne prejemal nobenih drugih rednih prejemkov (posebne odškodni« ne, oziroma nagrade za komisije ali kaka spe« cialna dela so izvzete), kakor jih nudi dotični razred, v katerega je uslužbenec uvrščen. Če bi hoteli priznati kako izjemo, naj bi to bilo le za nočno opravljanje prometne službe. Da« lje bi bilo priznati uradnim starejšinam, zlasti v raznih upravnih panogah, posebno nagrado za vodstvo, oziroma reprezentacijo. Doslej sta bila časih šef in prvi uradnik na istem po« ložaju glede prejemkov, dasi je imel prven« stveno odgovornost in skrb prvi. Starejšine nekaterih uradov so pa posebe še primorani trošiti za izdatke (n. pr. za reprezentacijo), ki jih pri drugih uradih ni. Ob dosledno izvedenem razrednem siste« mu bi moglo biti razvrščeno v razrede tudi najnižje državno uslužbenstvo. Ako pa naj bi ostali n. pr. zvaničniki, služitelji izven raz« reda, potem bo plačo in gmotno napredovanje teh posebe urediti. Tako bi prišli zopet do pojmov: 1. uradniki, 2. pisarniško pomožno osobje. Novi uradniški zakon pa naj bi ne imel za vse upravne panoge enotnih določb le gle« de gmotnega stanja in napredovanja držav« nih nameščencev, ampak tudi enotne določbe o vsem, kar naj je skupno vsem državnim nameščencem: pogoji za sprejem v državno službo, letne ocene, disciplinski postopek itd. Ker so sedanji službeni prejemki služite« ljev in zvaničnikov, uradnikov Ml. in II. ka« tegorije ter I. kategorije gori do 4. skupine nezadostni — to je obče priznano tudi na me» rodajnih mestih — pričakuje državno name« ščenstvo, da mu prinese novi uradniški za« kon tudi izboljšanje gmotnega položaja. Zla« sti pa goje to trdno nado naši upokojenci, ki pričakujejo tudi popolno izenačenje svojih pokojninskih prejemkov brez ozira na čas, v katerem je bil kdo upokojen. Kakor čujemo, je, oziroma bo sedanja vlada ustavila tudi potrebne vsote za izbolj« šanje uradniških prejemkov v novi državni proračun za leto 1930./31. Delo, ki čaka postavljeno komisijo in strokovne organizacije, katerim bo — po ofi« cioznih vesteh — osnutek novega uradniškega zakona vposlan na upogled in da stavijo svoje predloge, bo tedaj ogromno in težko. Dr. Fran Ogrin — »Naš Glas«. Sploine vesti. — Ob SOletnici T. G. Masaryka. 7. marca mine 80 let, ko je zagledal svet v moravskem mestu Hodonin sedanji predsednik republike Čehoslovaške T. G. Masaryk, kot sin graj« ščinskega kočijaža. Težka je bila njegova živ« ljenska pot. premagal pa je iz železno voljo vse ovire in končno zmagal s svojimi idejami. Po končani osnovni šoli je dovršil dva raz« reda realke; hotel je postati učitelj, a ker je bil premlad za sprejem na učiteljišče, se je šel, na željo staršev učit za kovača. Toda že« lja po študiju ga je gnala v šolo. Bil je nekaj časa učiteljski praktikant, nato pa je vstopil v gimnazijo v Brnu, a dokončal je gimnazij» ske študije na Dunaju. Tam je dokončal tudi visokošolske študije in postal leta 1882. iz« redni profesor na češki univerzi v Pragi. Tu je pridobil kaj kmalu mladino in mlajše to» variše pritegnil k delu na znanstvenem polju. Spisal je mnogo znanstvenih knjig, a vse oli» cialne avtoritete na Češkem so se postavile proti njemu — cerkev, državne oblasti in na« rodni predstavitelji. Vsi so ga odklanjali, a on se ni uklonil in končno je bil leta 1907. in ponovno leta 1911. izvoljen v valaškem okraju za državnega poslanca. V decembru leta 1914. je zbežal v tujino in njegovo medvojno delo« vanje proti Avstriji — organizacija čehoslo« vaških legionarjev in končna zmaga njegovih idej s propadom Avstrije — vse to mu je ustvarilo toliko slave, da je bil izvoljen za dosmrtnega predsednika republike Čehoslo« vaške. — Obširnejšo razpravo o njegovem delovanju priobčimo v prihodnji številki »Uč teljskega Tovariša«, danes pa se pridru« LISTEK. „Duševna rast otroka in mladostnika". (Napisal univ. prof. dr. K. O z v "a 1 d. Založila Slov. Šol. Matica. Ostali dve knjigi, ki jih še obsega letošnji knjižni dar SŠM, izideta v kratkem.) Ljudje menda še nikoli, kar svet stoji, niso toliko skrbeli za mladi rod, kakor sedaj. Naš vek je bil celo proglašen za »stoletje otroka«. Kaj vse se dandanašnji ne govori in piše, oziroma tiska pa tudi dela za telesni in duševni blagor mladine, ki da je up in nada boljše bodočnosti. In vendar najbrž še nik« dar mladi rod ni tako brez ovinkov, skoraj bi dejal da neusmiljeno odklanjal vsega tega, kar mu ponujajo odrasleci. Saj smo poleg drugih široko zasnovanih pokretov vseh dob celo dobili — to in onstran oceana, še m 1 a« dinsko gibanje (Jugendbewegung, youth movement). To se pravi, fant in dekle vedno odločneje izjavljata, da ne marata več dose« danjega, po »starokopitnih« načelih in tradi« cijah ukrojenega varuštva, ampak da hočeta samostojno, po lastni pameti preživljati mla« dost ter se po svojih nazorih in vzorih pri« pravljata za bodočnost. Ali ni tudi ta trpka istina očividen znak hude »K r i z e«? Ta pojav pa nikar ni, kakor radi modru« jemo, le posledica svetovne vojne, ampak mu stržen sega globlje in tudi dalje nazaj v prejš« nje stoletje. Vse to ima namreč prave kore« nine v tistem »novem življenju«, ki ga je za« padni Evropi in pa severni Ameriki prinesel — stroj, tisti stroj, ki je z brezdušnimi si« lami samo mehanskega obratovanja do tal žujemo klicu bratske države: »Naj živi pred« sednik T. G. Masaryk!« — Materialni položaj in objavljanje pod« nešenih ukrepov za izboljšanje istega. SUO 5e sprejel na seji dne 22. februarja 1930. predlog, naj se v bodoče ne objavlja korakov in uspe« hov, ki jih je organizacija podvzela in dosegla za izboljšanje našega gmotnega položaja, ker take objave več škodujejo kot koristijo. Član« stvo naj se seznanja o takem delu na rednih zborovanjih, dokler ni zadeva končnoveljavno urejena. — Razdelitev učnih ur na učiteljišču. V Beogradu izdelujejo za učiteljišča nove učne načrte, ki bodo odgovarjali novemu zakonu o učiteljiščih. Razdelitev učnih ur je predvi« dena za vseh pet letnikov naslednje: Število učnih ur po letnikih. I. II. III. IV. V. zrahljal veliko tega, kar je v starem življenju trdno stalo. Zlasti pa je stroj človeku zmeha« niziral dušo ter vanjo zanesel »duha praznote.« In kolo časa se ne da več obračati nazaj. Poizkuševati kaj takega, bi se reklo grizti v skalo! A ker tehniških temeljev, na katerih sloni današnja civilizacija, ne moremo in tudi ne smemo iti rušit — zato bo treba na drugem koncu prijeti: v novih, vse do tal izpremenje« nih življenskih razmerah izpočetega, roje« nega pa živečega otroka in mladostnika bo treba primerno, to je tako uvajati v sno« vanje in miselnost tvarne pa duhovne kul« ture, da bo ko doraste, sam s seboj zadovo« ljen tef tudi drugim v prid. Ta cilj pa se ne da kar tako zlahka do« seči. V ta namen bi namreč brezpogojno tre» balo, da odrasli ljudje predvsem kar najbolj poznamo otroka in mladostnika v vsem njegovem dejanju in nehanju, bitju in žitju. In ta globoko vkopana vera j® po« klicala v življenje spis »Duševna rast otroka in mladostnika«. Pričujoča knjiga bi namreč, kakor pravi pisatelj uvo« doma, čitatelju hotela biti,za vodnico pri mo» trenju ter presojanju mladosti. — To se pra« vi, hotela bi mu kar se le da pojasnjevati du« ševno genezo ali rast mlade duše: začetek in posamna mesta, zlasti pa gonilne sile, pospe« šujoče okolščine in ovire ter smisel in cilj poti, ki jo prehodi otrok in mladostnik v svo« jem razvoju od rojstva pa tam do 20ih let mladega življenja. Otroka in zlasti še mla« dostnika pa mladostnico dandanes ni več mo« goče uspešno vzgajati brez globljega razume« vanja njegove duševnosti. Knjiga bo v razprodaji po knjigarnah, ko izidejo vse knjige Slov. Šol. Matice za leto 1929., torej ne prej, kakor je bilo pomotoma citati zadnje dni v nekaterih naših listih« dnevnikih. Psihologija Splošna pegagogika Zgodovina pedagogike Metodika Šolsko delo Filozofija Šolska organizacija in administracija-Narodna ekonomija v zvezi s sociologijo Veronauk Slovenščina Živi jezik (francoščina ali nemščina) Zgodovina splošna in na« rodna Zemljepis Prirodopis Kemija s tehnologijo Fizika Matematika Higiena Kmetijstvo (Gospodinj« stvo) Risanje Lepopis Petje Goslanje Ročno delo Telovadba Srbohrvaščina — 4 — 4 — - 3 2 3 4 6 3 2 2 2 2 • 2 • 4 4 3 3 3 4 3 3 2 2 3 3 3 2 1 3 2 2 — 1 2 2 2 2 2 2 2 — — — _ 2 2 2 — 3 3 3 2 2 _ 2 - 2 — > T 2 t 2 ) 2 ^ 2 — 1 1 1 1 2 _ 2 2 1 1 — 2 2 2 1 —• 2 "2 2 1 — 1 1 1 1 1 34 35 35 35 31 Skupno število ur — Radio v naše šole! Kraljevska banska uprava Dravske banovine je izdala na sreske načelnike okrožnico z naročilom, naj pripo« ročajo krajevnim šolskim odborom nabavo radio aparatov, ki bi se jih posluževali šolski otroci, posebno ob nedeljskih popoldnevih, ko se izvajajo mladinski programi. Kjer je le mogoče — pravi nadalje okrožnica — naj bi si nabavile občine večje aparate, po katerih bi odrasli poslušali razna znanstvena, oziro» ma strokovno kmetijska predavanja. — Zbirka razglednic iz Dravske banovine. Podmladkarji obmejne šole v Lokavcu raz« pošiljajo razglednice svoje šole in kraja na vse šole v naši banovini s prošnjo, da jim na« slovljeni razredi odgovorijo z razglednico dotične šole ali kraja. Naša manjšinska deca hoče na ta način napraviti zbirko vseh krajev Dravske banovine. Podpisani prosi vse tova« riše(ice), da blagohotno podpirajo to akcijo Podmladkarjev te obmejne postojanke ter poskrbe, da naslovljenci čimpreje odgovore. Pomagajte nam ustvarjati trdna nacionalna tla ob najsevernejših točkah naše države. — Mirko Cujnik, šolski upravitelj v Lokavcu. — Poslovilni večer. Okrožna skupina dr« žavnih nameščencev in upokojencev v Mari« boru je priredila svojemu dolgoletnemu pred» sedniku dr. Pečovniku poslovilni večer, ker je odšel na svoje novo službeno mesto kot in« spektor za srednje in meščanske šole v Ljub« ljano. V lepo prenovljenih prostorih hotela »Orel« se je zbralo zelo veliko število držav« nih nameščencev vseh panog, med temi skoro polnoštevilno učiteljstvo srednjih in meščan« skih šol in celotni odbor Nabavljalne zadruge. V imenu okrožne skupine se je poslovil šolski upravitelj g. Alt. V izbranih besedah je opisal plodonosno delovanje g. inšpektorja dr. Pe* čovnika za organizacijo drž. nameščencev in pri ustanovitvi naših zadrug. Od prevrata sem je bil odbornik okr. skupine in zadnjih devet let njen predsednik. Z vsakim je bil enako vljuden in vsakomur je pomagal s svojim na« svetom ali na drug način. Odlikoval se je po svoji nepr stranosti in po svojem odkritem, čistem značaju. V spomin mu je izročil go« vornik malo darilo. V imenu pododbora pro« fesorskega društva se je oglasil sedanji pred« sednik prof. dr. A. Dolar, ki je v šegavih be» sedah orisal delovanje dr. Pečovnika v tem društvu. Nadalje so govorili ravnatelj dr. To« minšek, kot bivši ravnatelj prof. dr. Pečov« nika. g. Rehar za Nabavljalno zadrugo, rav* natelj Humek za učiteljstvo meščanskih šol, prof. Škof za bivše obiskovalce meščansko« šolskega tečaja, dr. Žgeč za bivše njegove učence na gimnaziji v Mariboru, nadzornik v pok. Senkovič kot njegov bivši tovariš na pro« svetnem oddelku velikega županstva in prof. Cot č v imenu vseh prijateljev in znancev. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju, h kateremu je znatno pripomogel tudi impro» vizirani pevski zbor. Vse je pokazalo, kako čislan in spoštovan je bil slavljenec pri vseh državnih nameščencih in upokojencih in še posebno pri svojih stanovskih tovariših, ki ga bodo težko pogrešali. »Naš Glas«. — Odtegljaje za vzdrževanje samouprave nih cest je te dni ljubljanska fin. direkcija vrnila vsem aktivnim uslužbencem, katerim so bili prošlo poletje odtegnjeni. Vsem upo» kojencem, katerim se je ta cestni davek (od» kupnina na osebno delo »kuluk«) odbil od po« kojnin, ga bo finančna direkcija vrnila ob» enem s pokojnino za mesec april t. 1. O tem obveščamo upokojene tovariše, da ne bo ne» potrebnih reklamacij. »Naš Glas«, — Državnim upokojencem v inozemstvu! Z odločbo predsednika ministrskega sveta od 22. januarja 1930., št. 1747/L, s katero je bila Ljubljana uvrščena v prvi draginjski razred, je bila tudi omiljena in omejena določba, da se vsem jugoslovanskim državnim upokojen« cem. ki žive v inozemstvu, odbija 30% dra« ginjskih doklad. Odslej bodo v inozemstvu živeči naši upokojenci prejemali polne dra« ginjske doklade, če 1. žive izven Jugoslavije v skupnem gospodinjstvu s svojimi otroki, ki imajo tam stalno bivališče (redni domicil), ali pa, če 2. so stari več nego 60 let. S to določbo bo, premnogim našim ljudem, ki so zaradi družinskih razmer primorani živeti izven dr» žave, storjena velika ugodnost. — Podrobno« sti o tej važni določbi priobčimo prihodnjič. »Naš Glas«. — Redni občni zbor Učiteljskega doma v Mariboru se bo vršil v torek dne 25. marca 1930., in sicer ob 9. uri v deški meščanski šoli v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funcionarjev upravnega odbora in nadzorstva. 2. Volitve. 3. Določitev članarine. 4. Slučajnosti. — Za sklepčnost občnega zbo« ra zahtevajo društvena pravila navzočnosti četrtine vseh rednih članov. Če pa te ni, po» tem se pa sklepa po preteku ene ure pravo« močno pri vsakem številu navzočih. — V Ma« riboru, dne 2. marca 1930. — Načelstvo. — Učiteljska gospodarska poslovalnica ponovno prosi vse posameznike kakor tudi društva, da urede svoje včlanjenje pri njej v smislu sklepa lanske skupščine in tozadevnih navodil, ki so jih prejeli od UGP. Če potre« bujete kake informacije v tem oziru, obrnite se naravnost na UGP! — Tovariše člane litijskega učiteljskega društva UJU prosim, da mi nakažejo zaosta« lo članarino vštevši tudi marec. Kdor želi, bo oddal lahko tudi v soboto 8. marca na zboro« vanju v Ljubljani. — Blagajnik D. R. DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA . MIKLOŠIČEVA CESTA |4>/!L * En gros. En detail. Izdelava in prodaja damske in moike konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno * Določi prosvetni svet. Pošljite z naročilnico za „Naš Rod" takoj tudi denar. Naročila brez vplačila se ne upoštevajo. Preko naročil se list ne tiska. t rtAntirvo In uprava: L/ubl/ana, Franilikanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem -.e tprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din. za inozemstvo 80 Din. Člani por.. UJU Plačalo Ust s čla-.arino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3113. Učiie Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. — Knjige Slovenske Matice za leto 1930. Zaradi tehničnih zaprek, ki onemogočujejo pravočasno izdajo Cankarjeve Zgodovine li* kovne umetnosti II. del, bodo dobili letos člani namesto te knjige III. del romana »Kmetje«. Letošnji knjižni dar za članarino 50 Din je torej naslednji: Prevodi iz svetovne književnosti, in sicer: 1. XI. zvezek: Revmont* Glonar, Kmetje, II. del: Zima (ca. 17 tisk. pol). 2. XII. zvezek: Reymont*Glonar, Kmetje, III. del: Pomlad (ca. 20 tisk. pol). XIII. zve* zek, to je VI. — zaključni — del tega romana: Poletje, bo izšel v letu 1931). 3. XIV. Calde* ron de la Barca — Oton Zupančič, Sodnik za* lamejski. Igrokaz v treh dejanjih (ca. 6 tisk. pol). 4. Literarno delovanje Slovenske Matice od začetka do leta 1930. B bliografski pregled. Sestavil dr. Janko Šlebinger. 5. Po izberi eno od naslednjih knjig (ozir. ad h) dve): a) Lon* čar Drag., Politično življenje Slovencev (od 1. 1797,—1919.) ali b) Kovačič Fr„ Slovenska Štajerska in Prekmurje. Zgodovinski opis. c) Mencinger I., Izbrani spisi, III. zvezek: Po* vesti, satire in članki, č) isti. IV. zvezek: Aba* don. d) Knezova knjižnica, XXII. zv„ Juš Ko* zak: Razori: Rado Murnik: Tujec itd. e) Ler* montov, dr. Vlad. Borštnik, Junak našega časa f) Jerajeva Vida, Iz Ljubljane čez poljane, g) Lah Iv., Češka antologija, h) Golia Pavel, Pesmi o zlatolaskah in Večerna pesmarica. Glede izbere pete knjige naj služi vsem pO' verjenikom in članom v vednost dejstvo, da ni nobene teh knjig v tolikem številu v za* logi, da bi si mogli izbrati vsi člani ali njih velika večina eno in isto knjigo. Iz tega vzro* ka se mora omejiti izbera le na obvestilo, katere navedenih knjig posamezni člani ne žele oziroma katero knjigo pred vsem žele. V tem primeru pa je treba navesti vsaj tri knjige, da je upravi dana možnost odločitve po razpoložljivosti. Priporoča se, da sporoče člani svoje želje poverjenikom, poverjeniki pa izpolnijo priloženo vprašalno polo. Člani izven poverjen štev morejo sporočiti svoje želje glede izbere pete knjige naravnost dru* štvu po dopisnici ali pa na zadnji strani po* ložnice. Za letos pristopivše člane prihaja v poštev pred vsem v letu 1929. izdani I. del romana »Kmetje« (Jesen). Cena 50 Din se zniža za te člane na 20 Din. Izvirna vezava vsake ¡knjige ,'v najfinejše 'platno 'stane 12 Din. Kdor želi imeti vezane knjige, naj to naznani poverjeniku ali pa društvu. Vežejo se knjige pod 1., 2., 3. in -5. ^Članarina mora biti poravnana najkasneje ob sprejemu knjig. Knjige iz dejo o veliki noči. Gg. poverjeniki se naprošajo, da pošljejo seznam članov in izpolnjeno vprašalno polo najkasneje do 1. aprila t. 1. Vabimo k pristopu, ki ga je ja* viti ali poverjenikom, ali društvu po dopis* niči, nakar se pošlje položnica za poravnavo članarine. — Slovenska Matica. — Univerzalna šolska klop! V mnogih slučajih so naročali naši šolski zavodi klopi v inozemstvu, ker se pri nas ni nihče potrudil, da bi izdeloval moderne, higienične klopi, ki bi odgovarjale današnj h zahtevam. Pred le* tom dni pa je predložil oblasti mizarski moj* ster R. Kompara v Mariboru model univer* žalne šolske klopi ter prijavil zanjo patent. Najvažnejše prednosti izuma našega doma* čega mojstra so: 1. miza in sedež se poljubno dvigneta ali znižata, kakor je telesni velikosti učenca primerno; 2. sedež sam se avtomatski dvigne, ko učenec vstane; 3. naslonjalo je ob* liki hrbtenice primerno upognjeno, učenec sedi udobno in ima dosti prostora; 4. zaradi enostavne konstrukcije spodnjih delov klopi ne ovirajo snaženja šolskih prostorov. Pri* pomnim še, da so klopi iz suhega, parjenega bukovega lesa, ki se prepleska z lanenim ol* jem, da ohrani lepo naravno barvo. Mize, ki so iz mehkega lesa, se prepleskajo zeleno. Najbolj se priporočajo dvosedežne, a na za* htevo se izdelujejo tudi trosedežne klopi, ki pa n'so tako praktične kakor prve. Ogledal sem si jih na trg. akademiji v Mariboru in priznati moram, da niso le krasne za oko, marveč tudi zelo pripravne, komodne in prak* t:čne. Želim, da bi si jih ogledali vsi oni tova* riši, ki potrebujejo klopi, da se sami prepri* čajo o njih uporabljivosti. Čemu bi nosili de* nar v tujino, če mamo doma vsaj tako dobro blago, ako ne celo boljše. — T. K. Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna JOS. REICH. RISALNA ORODJA kupite najbolje pri Fr.P.Ml, optik LJubljana, Stari trg 9. LJUBLJANA, JURČIČEV TRG ŠTEV. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. .,NaS rod." —nr. Poverjenike »Našega roda« napro* šamo, da se točno držijo terminov, ki so bili označeni v prilogi k zadnji številki lista. Ako se ne bodo poverjeniki točno držali teh ter* minov, bodo sami zakrivili eventuelne zakas* nit ve! ! —nr. Reklamacije, Vse poverjenike na* prošamo, da ne reklamirajo lista takoj ko iz* ide, kajti pri tako velikem številu pošiljk se zgodi, da katera zaide na napačno pošto in je dostavljena na pravi naslov šele z zakas* nitvijo. Oni pa, ki do danes še niso prejeli 3. številke »Našega roda«, a so ga pravilno naročili in vplačali naročnino, naj to sporoče upravi, da ga jim naknadno vpošlje, kajti se* daj morajo že biti vse pošiljke na svojem mestu. —nr. Samo vplačana naročila se bodo upoštevala pri določitvi naklade 4. številke »Našega roda«. Oni poverjeniki, ki so poslali naročilo, a niso istočasno tudi vplačali naroč* nine, najjto store takoj, kajti uprava ne more določati večje naklade, nego jo izkazujejo vplačana naročila. List je kljub visoki nakladi, zaradi izredno nizke cene komaj krit in je nemogoče tiskati večje število izvodov nego je vplačanih. Prosimo vse poverjenike, da to upoštevajo. List bo izšel ta mesec okoli pet* najstega. j * pfi Učifteiiski pravnik. —§ Izpremembe in dopolnitve odločb mi* nistrskega sveta D< R. br. 42.300 z dne 17. apri* la 1924. o draginjski dokladah civilnih urad* nikov in ostalih državnih uslužbencev in D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924. o draginj» skih dokladah državnih upokojencev.* Na podstavi členov 1. in 2. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora na* rodne skupščine, z dne 27. januarja 1929., čle* na 46. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31, julija 1923. in člena 51. zakona o draginjsk.h dokladah ci* vilnih in vojaških državnih uslužbencev, upo* kojenčev in upokojenk z dne 28. februarja 1922. je izdal predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance po zaslišanju ministra pravde, ministra brez portfelja in ministra za šume in rudnike pod št. 1747/1. z dne 22. januarja 1930. nastopno odločbo: 1. Drugi odstavek člena 2. odločbe minijtr* skega sveta o draginjskih dokladah civilnih uradnikov in ostal h državnih uslužbencev D. R. br. 42.300 z dne 17. aprila 1924. in drugi odstavek člena 2. odločbe ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih upokojencev in upokojenk D. R. br. 107.201 z dne 8. okto* bra 1924. se izpreminjata ter se glasita: »I. raz* red: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Split in Sušak.« 2. Odredbi člena 23. odločbe ministrskega sveta o draginjskih dokladah dr* žavnih upokojencev in upokojenk D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924. se dodaja nov — drugi odstavek, ki se glasi: »Izjemoma ni zniževati teh doklad upokojencem in upo* kojenkam, živečim v inozemstvu skupno z njih otroki, ki imajo tam svoj domicil, kakor tudi ne upokojencem in upokojenkam, ki jim je več nego 60 let.« >— Iz ministrstva za fi* nance — občega oddelka — v Beogradu, dne 12. februarja 1930.; št. 1747/1. —§ Uvrstitev Ljubljane v I. draginjski razred. Z odločbo predsednika ministrskega sveta od 22. januarja 1930., štev. 1747/1.. je bila uvrščena poleg Beograda, Zagreba, Sara* jeva, Splita., Sušaka in Zemuna tudi Ljubljana v prvi razred draginjskih doklad. Te pripadajo ljubljanskim državnim uslužbencem torej že od 1. februarja t. 1. da* lje. Likvidacija in izplačilo višjih draginjskih doklad se izvrši čimprej. Da bo pa mogel vsak državni namešče* nec sam izračunati, za koliko se mu zvišajo vsled tega celokupni prejemki, smo sestavili spodnji pregled. Opozarjamo, da je za upoko* jence zelo težko sestaviti kratek in točen tabelarični pregled, ker se morajo pri njih upoštevati nele službena doba, katera tvori podlago odmeri pokojnine, temveč tudi raz* ne določbe še naprej veljavne odločbe min. sveta št. 107.201 od 8. oktobra 1924. in davčni odtegljaji. UČITELJSKI DOM, REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI Vabilo na II. REDNI OBČNI ZBOR Učiteljskega doma v Ljubljani, reg. zadruge z o. z, ki se bo vršil dne 25. marca 19B0. v risalnici drž. učiteljišča v Ljubljani. Začetek ob 9. uri. DNEVNI RED: 1. Poročilo podnačelnika. 2. Poročilo tajnice. 3. Računski zaključek za II. poslovno leto. 4. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ne bil sklepčen 6b napovedani uri, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število zastopanih članov. V smislu § 16. zadružnih pravil je računski zaključek s prilogami razpoložen v pisarni UJU vsem članom na vpogled 14 dni po razglasitvi tega vabila. Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani, dne 2. marca 1930. Štravs Karel s. r. podnačelnik. Malenšek Marija s. r. tajnica. Izpisek iz računskega zaključka. Celokupni promet je znašal....................Din l,628.619-34 Vsega aktivnega premoženja je bilo ob koncu leta 1929 : Gotovina v blagajni.......................Din 206 74 Blago v zalogi je bilo vredno.........'...................„ 26.929'50 Hranilne vloge ...................................................„ 498.390 12 V poštni hranilnici je bilo........................................„ 176'51 Na zemljevidih in igricah imamo terjati............................„ 3.432'95 Vrednostni papirji...........................„ 28.220'— Deleži pri Zvezi in drugje ........................................„ 887'50 Inventar je vreden....................... • _560'- Skupno aktivno premoženje torej znaša Din 558.803 32 Ako primerjamo to vsoto z ono iz računskega zaključka za I. poslovno leto v znesku....................... ■ , 490.301 73 vidimo, da je premoženje naraslo za................Din 68.501 59 Jos. Kobal s. r. blagajnik. Tablica I. velja za vse aktivne nameščen* ce. V razpredelku B so zneski nezmanjšanih doklad, določeni z odločbo št. 42.300 od 17. aprila 1924., v tabeli D pa doklade po izvrše* nem odbitku. Višino odbitka (nekdanji od* tegljaji za poplavljence, ki so bili kesneje vzakonjeni) kaže razpredelek C. Razlika na dokladah, to je: povišek, je razvidna iz stolp* ca E, kjer pa uslužbenski davek še ni upo* števan, in seveda tudi še ni odtegnjen. A B C D E Uradniki Oseb drag. doklada Oseb. drag. doklada « I kat. II. kat. III kat. I. II. " x> -3 I. II. SO skupine razreda O po odbitku as 3 1300 1100 15% 1105 935 170 4 1 — 1300 1100 10% 1170 990 180 j I 5 in 6 2 — 12C0 1(00 10% 1080 900 180 7, 8, 9 3, 4, 5 1 11C0 900 6% 1034 846 188 — — 2, 3, 4 1U00 800 6% 940 752 188 zvaničniki 700 600 3% 679 582 97 služitelji 540 500 3% 532 80 485 38 80 Za upokojence velja sledeče: A. Za nove upokojence: a) Po sedaj veljavnem uradniškem za* konu iz leta 1923. s polnimi službenimi leti upokojeni uslužbenci in njih rodbine preje* majo doklade po tabeli L, enako kakor aktiv* ni uslužbenci. b) Po zakonu iz leta 1923. upokojeni uslužbenci in njih rodbine prejemajo doklade iz tabele I., toda po procentih (%), ki so jim bili priznani za pokojnine z omejitvijo po čl. 7. uredbe D. iR. št. 107.201 ex 1924., ki do* loča minimum draginjskih doklad, katerega upokojenec mora prejemati. B. Za staroupokojence: Tablica II. a) Uradniki s polno službeno dobo: pri letni pokojnini do 2999 Din (ali kron), me* sečna razlika 200 Din, * »Službene Novine kraljevine Jugosla* vije« z dne 21. februarja 1930., št. 41/XIV. — Odločbi D. R. br. 42.300/24 in 'D. R. br. 107.201/24 glej v »Uradnem listu« z dne 30. aprila 1924., št. 123/38, in z dne 22'. oktobra 1924., št. 306/97. — »Uradni list« št. 34 od 26. februarja 1930. Letnik I. pri letni pokojnini od 3000 do 4999 Din (ali kron), mesečna razlika 300 Din,* pri letni pokojnini od 5000 do 6999 Din (ali kron), mesečna razlika 400 Din, pri letni pokojnini od 7000 do 8999 Din (ali kron) mesečna razlika 300 Din, pri letni pokojnini od 9000 Din (ali kron) dalje, mesečna razlika 300 Din. b) Uradniki s službeno dobo nad 20 let: brez razlike in velikosti pokojnine, me* sečna razlika 200 Din. c) Uradniki s .službeno dobo do 20 let: pri letni pokojnini do 4999 Din (ali kron), mesečna razlika 100 Din, pri letni pokojnini od 5000 Din (ali kron) dalje, mesečna razlika 200 Din. d) Vdove uradnikov kot pod c). e) Poduradniki in sluge ne glede na služ* beno dobo in velikost pokojnine kakor tudi njih rodbine prejmejo 50 Din mesečne raz* like. NB. Izključeni niso tudi slučaji, da doklade navzlic uvrstitvi Ljubljane v I. red sploh ne bo zvišala^ N. pr.: Vdova je uživala kronsko pokoj* nino letnih 3280 K (820 Din) — doklada ji je pripadala po čl. 3./I., t. j. 900 Din na mesec. Po prevedbi na dinarsko pokojnino letnih 2550 Din bi" znašala sicer njena draginjska do* klada po isti tabeli mesečno le 800 Din, toda po določilu fin. ministrstva, objavljenem v »Uradnem listu« 59/244 ex 1919. (D. R. štev. 19.872 od 25. februarja 1929.) se ji do* klada ne more znižati zaradi prevedbe kron* ske pokojnine na dinarje. * Iz prednjega je razvidno, da so se z uvr* stitvijo Ljubljane v I. draginjski razred pre* jemki državnim uslužbencem znatno povišali. K temu velikemu uspehu so ponovne in teht* no obrazložene prošnje in peticije naše Zveze in GJavnega Saveza nedvomno mnogo pripo* mogle. Želja naše Zveze pa je, da se enake doklade priznajo vsem državnim uslužben* cem, ne glede na kraj službovanja, ker je dra* ginja povsod velika. »Naš Glas«. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —z Zastopnika Zveze drž. nameščencev v Beogradu. Dne 22. februarja sta odpotovala g. Makso Lilleg, častni odbornik in podnačel* nik, ter g. Ignacij Rus, blagajnik naše Zveze, kot njena zastopnika v Beograd, da na mero* dajnih mestih intervenirata glede revizije uradniškega zakona. Oba delegata Zveze sta obiskala vse člane revizijske komisije in jim predložila težnje in želje našega državnega uslužbenstva. Sprejeta sta bila tudi pri več članih kr. vlade in sta povsod dobila vtis, da ima tako vlada kakor tudi komisija za revi* zijo uradniškega zakona najresnejši namen izdatno izboljšati gmotni položaj drž. usluž* benstva in mu z vzorno pragmatilco zagotoviti stalno zadovoljivo eksistenco. Oba gospoda sta obenem zastopala tudi svoji organizaciji, in sicer g. Lilleg »Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani, g, Rus pa »Društvo drž. pisarniških uradnikov«. — Podrobnejše poročilo o intervencijah priobčimo prihod* njič. »Naš Glas«. —z Revizija uradniškega zakona. Zveza drž. nameščencev je poslala dne 13. februarja t !. vsem članom kom sije za revizijo uradni* škega zakona prepis resolucije, katera je bila se raz* UVIBXE FRANCOSKE P ASTIL, JE ¥ ALDA PRODAJAJO vse LEKARNE IN DROGERUE zdravijo in uspešno pobijajo vse bolezni dihal. Še ta mesec je čas za naročitev knjig Mladinske Matice! j sprejeta na lanskem kongresu Glavnega sa* veza dne 29. septembra 1929. v Skoplju. Ob* enem je Zveza zaprosila vse člane te komi* sije, da pri delu na reviziji uradniškega za* kona upoštevajo v tej resoluciji vsebovane težnje celokupnega drž. uslužbenstva. » Naš Glas«. —z Zveza doslej še ni prejela na upogled zakonskega osnutka novega uradniškega za* kona, zbira pa material, katerega ji dostavlja* jo včlanjene strokovne organizacije. V nekaj dneh se sestavi iz vsega prejetega gradiva in oziraje se na stare predloge skupen detajliran predlog, ki bo vseboval vse želje in težnje celokupnega drž. nameščenstva. — »Naš Gl.«. —z Dom državnih nameščencev. V tej za* dev.i je razposlal odbor Zveze včlanjenim or* ganizacijam sledečo okrožnico: V zvezi z an* keto, ki se je vršila zaradi zgraditve »Doma državnih nameščencev« v Ljubljani ob ude* ležbi zastopnikov podpisane Zveze, Hranilne* ga in posojilnega konzorcija državnih name* ščencev, Nabavljalne zadruge drž. nameščen* cev, Uradniške menze in Zadruge drž. usluž* bencev za nabavo stanovanj, je naš odbor na 10. seji dne 22. pr. m. sprejel sledeči sklep: »Ker pogajanja glede financiranja podjetja med zainteresiranimi ustanovami glede prido* bitve potrebnega kapitala niso uspela in se je Hranilni in posojilni konzorcij kot lastnik parcele odločil, da bo v pogojenem roku stav* bišče zazidal sam, je Zveza z ozirom na ob* stoječe razmere, zlasti pa na okolnost, da ne more še nadalje apelirati na žrtve svojih čla* nov, primorana odložiti vprašanje »Doma« na boljše čase. Pač pa namerava Zveza doslej nabrane prispevke še nadalje hraniti, čakaje, da prične Zadruga drž. uslužbencev za nabavo stanovanj z gradnjo stanovanjskih objektov. Te prispevke bi Zveza uporabila za to, da si zagotovi v eni bodočih stanovanjskih hiš te zadruge trajne brezplačne poslovne prostore.« V nadi, da s tem sklepom soglašate, beležimo s tovariškimi pozdravi — Za odbor: Načelnik: Dr. Ferjančič s. r. — Tajnik: Joža Bekš s. r. SW OBLAČILNICA Z& SLOVENIJO TW LJUBLJANA, MikloSičeva «ssta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Briavni nameščenci dobe b ago tudi na obroke proti predloži i»i legitimacij. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: = LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO bo zborovalo v četrtek 13. marca 1930. ob K20. uri na I. dekliški osnovni šoli pri sv. Ja* kobu. Dnevni red: 1. Pravila. 2. Razprava o dr. Žgečevem članku: Prvi korak k delovni šoli. 3. Slučajnosti. — Odbor. = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO bo zborovalo 15. marca 1930. v Dom* Žalah. Pričetek ob 9. uri. iDnevni red: 1. Se* znanjanje mladine z našimi pesniki in p;sate* lji (predava tov. šolski nadzornik g. G. Lu* kežič). 2. Situacijsko poročilo. 3. Pravila UJU. 4. Stanovske zadeve. 5. Predlogi. 6. Slučajno* sti. — Tovarišice in tovariši, pripravite se za 3. točko dnevnega reda! —Odbor. = DRUŠTVO UJU ZA BREŽIŠKI SREZ ima svoje zborovanje dne 8. marca 1930. v Brežicah. Zaradi važnosti programa pričakuje polnoštevilne udeležbe — Odbor. Poročil*: + SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANA*OKOLICA — vzhodni del je zborovalo dne 15. februarja 1930. v osnovni šoli v Mostah. 1. Tov. predsednik otvori zborovanje, po* zdravi navzoče in posebej še poverjenika tov. Skulja. Nato poda situacijsko poročilo: a) gle* de točne udeležbe članov, (Statistika ?), b) glede rednega plačevanja članarine, c) glede sklicanja izrednega občnega zbora. K 3. točki se je razvila debata, h kateri so govorili tov. Macarol, Mencin, pov. Skulj in deloma tudi drugi. Sklepi: 1. V zadevi črtanja članov, ki ne poznajo svojih dolžnosti, se je izglasoval predlog tov. Mencina, ki se glasi: da se črta vsakogar, ki se ne javi po trikratnem opo* minu od zadnjega plačila. 2. Na dopis poverjeništva štev. 716 glede nesporazuma med poverjeništvom in uredni* škim konzorcijem »Popotnika« — radi objav* ljenja gotovih člankov — je učiteljstvo so* glasno glasovalo, da se v tej zadevi popolnoma strinja s postopkom poverjeništva. II. Sledilo je poročilo o novem šolskem zakonu po poverjeniku tov. Skulju. Učiteljstvo je z zanimanjem sledilo po* ročevalcu. Spoznalo je, da je bilo delo pover* jeništva težko, da so bili storjeni vsi možni koraki, da se nam izboljša gmotni položaj in da bi nam novi šolski zakon prinesel tudi na* predek v šolstvu. III. Končno je referiral sreski šolski nad* zornik tov. Grad s svojo aktualno temo: O tovarištvu, Kot šolski nadzornik, ki pozna svoje uči* teljstvo, nam je govoril tako lepo, da smo ga tiho poslušali, da ne bi motili njegovega govo* ra, iz katerega je vela sama dobrota. Predsednik tov. Kosin se je obema pre* davateljema zahvalil v toplih besedah. IV. Ker ni bilo slučajnosti, je predsednik zaključil zborovanje. Mirko Kosin, preds. A. Celnarjeva, tajnica. + .POROČILO O ¡ZBOROVANJU UČI* TELJSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA* OKOLICA — zahodni del v Ljubljani dne 15. februarja 1930. Učiteljsko društvo Ljubljana*okolica t— zahodni del je zborovalo dne 15. februarja 1930. ob 8'30 na II. mestni deški osnovni šoli. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okraju 137, včlanjenih 128, navzočih 107, t. j. 84%. 1. Po otvoritvi poroča predsednik F. Lam* pret o ublažitvi situacije v organizaciji in o delu poverjeništva na predlogih k izvršilnim predpisom šolskega zakona. Zapisnik zadnje* ga zborovanja se prečita in odobri. 2. Prečitajo se došle okrožnice. — Pev* skemu zboru UJU se dovoli izplačilo zneska 500IDin, in sicer 250 Din kot reden prispevek, 250 Din kot izredna podpora. V smislu za* devne okrožnice se toplo apelira na končno ureditev članstva pri UGP. Kljub kratkemu obštoju je zadruga pokazala življensko zmož* nost in bo v .polni meri zadostila postavljeni ji nalogi. — Predlogi o obveznem mesečnem Mali junaki! so tisti otroci, ki se veselo igrajo. Samo skrbna mati pozna težo njihovega življenja. Prvi zob, prvi korak, mnoge, mnoge preteče bolezni, vse to so priče velike uporabe telesnih moči, ki jih malo telo rabi za svoje življenje, za rast in posebno še za razvoj. Mati pomagaj mu, da obvlada težkoče rasti, da pride do zdrave krvi in močnega telesa in to z navadno krepilno hrano OVOMALTINE, ki jo pri* | poročajo zdravniki. Ovo> maltine je koncentrirana krepilna hrana, ki sestoji iz najvrednejših hranilnih se* stavin. Vzbuja tek uspešno pomaga pri razvoju telesa in živcev. Raztopljena v mleku ali v kaki drugi pija* či, je Ovomaltine, zaradi svojega ugodnega okusa, za otroke prava slaščica Ovomaltine je najbolj* še jamstvo za zdrav razvoj otrok. Dobiva se povsod škat* lja po 18 50 Din. Zahtevajte brezplačne vzorce, sklicujoč se na ta oglas, od DR. A. WANDER D. D. ZAGREB. prispevku za Učiteljski dom, kritje potnine delegatom in o izpremembi centralnih pravil, se daje člahstvu na znanje. O predlogih se bo sklepalo na prihodnjem zborovanju. 3. Predsednik poroča o delovanju šolsko* upravnega odseka, o sestavi načrta k izvršil* nim predpisom šolskega zakona, o spomenici za izboljšanje materialnega položaja učitelj* stva in važnejših predlogih, ki naj bi se vnes* li v predvidevane pravilnike. Tov. Dimnik je v daljšem govoru poročal podrobneje o deputaciji poverjeništva v Beo* grad — za kar je žel toplo zahvalo. 4. Poročilu o krožkih je sledila debata, po kateri je bil sprejet sklep, da se krožki za ietos opustijo. Posamezne referente imenuje po potrebi odbor. 5. Sprejmeta se dva predloga šolsko* upravnega značaja. 6. Zborovanje se je zaključilo s predava* njem tov. Pavla Kunaverja o skavtizmu s skioptičnimi slikami v kinu Ideal. Predava* telju se je v imenu društva zahvalil pred* sednik. Prihodnje zborovanje se vrši 5. aprila 1930. kakor običajno. F. Lampret, t. č. preds. Taučar, t. č. tajnik. —k Divji mož. Koroška pravljica v petih dejanjih s petjem, plesom in godbo. Spisal Tone Gaspari. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1930. — Cena broširanemu izvodu 12 Din. Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. — Znano je, da vlada še vedno pre* cejšnje pomanjkanje na polju mladinske dra* matike. Učiteljska tiskarna je zamašila že marsikatero vrzel na tem področju in bo tudi z Gasparijevo pravljico ugodila mnogim šol* skim in tudi diletantskim odrom, ki hočejo prirediti res lepo in otrokom primerno igrico. Vsebina ji je posneta iz koroške pravljice o kraljični Rožici, ki jo je ugrabil povodni mož in ki jo naposled rešijo pogumni pastirji, a Foltej njen pravi rešitelj pa postane njen mož in dedič vsega kraljestva. Gasparijev slog, napeta vsebina in lepa scenerija, vse to bo knjigi najboljše priporočilo, da si bo priborila eno izmed prvih mest med mladinskimi dra* matičnimi spisi. —k V založništvu Jugoslovanske knjis garne v Ljubljani je izšel pravkar novi »Slo* vensko*nemški slovar«, ki sta ga sestavila dr. Bradač in dr. Pregelj. Ker se je redakcija tega slovarja zaključila šele po zelo teme* ljiti korekturi, ki jo je izvršil dr. Pregelj, smo prepričani, da bo ustrezal slovar ne samo praktični potrebi, temveč bo služil tudi jezi* koslovcu in znanstveniku sploh. Cena obšir* nemu izvodu v platno vezanemu je zelo nizka ter stane izvod samo 100 Din. MALI OGLASI Radio * aparat, najmodernejši, štiricevni, zelo pripraven za šole, se poceni proda. Vpra* šanja na upravo »Učit. Tov.«. Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže. 18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP P ET ELI NC, LJUBLJANA 1 Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika* Telefon 2913 g Za šolo in učiteljstvo poseben popust. OBLEKE. 1'EUIL«, POVliSXÍKE, KLOBUKE, ČEVLJE, NOGAVICE, KRAVATE itd. nudi ugodno v veliki izbiri KONFEKCIJSKA MODNA TRGOVINA JAKOB LAH * RESTAVRACIJA NOVI SÜET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. Najnovejši modeli. Oglejte si igračne in oiroške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najno-• vejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. : Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., | tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubijana, Karlovska cesta 4. Na obroke. Oblailfnica „ILIRIJA" vodi! Jiajveij» izbira. Najboljše Itla^o. Najnižje cene. Najdaljši rok odplaferanja! Zahtevajte vzorce. Zahtevajte poaet potnika. Oblačllnica „Ilirija" vodi! I Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. KARO industrija iavljev Samo dobre kvalitete I za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov za smučanje. MARIBOR Koroška cesta 19. Cenjeno učiteljstvo uživa še KiÜP vedno že ■pite znane i plačilne ugodnosti. fkWß^Mß mssm-'dm Zahtevajte cenik! 0023020153530153535348535323232323 POZOR! MODERNA. UNIČIM UNIVERZALNA ŠOLSKA KLOP pat. 30. VIII. 1929., št. 10.546, naj nadomesti v vseh naših šoiah tare, nerodne in nepraktične klopi 1 Sedež avtomatično dvigljiv. Vsa klop se da nižati ali višati velikosti učenca primerno. Nič več prenašanja klopi iz razreda v razred! Ne ovira snaženja olskih prostorov. Klop ima 2 do 3 sedeže. Podrobna pojasnila: KCD.KOMPAUt, miz. mojster \ MARIBOKU. MANUFAKTUR K A IN KONFEKCIJSKA TRS 2 V NA M ZALOGA MM 11 CELJE, KRALJA PETRA C£5TA 15. Fine moške suknene obleke že za 340 Din lep: suknene dešte cblsk; že za 135 Din IVAN MASTNAK IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE „ELITE" LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA9 prodaja damske, moške in deške konfekcije. NA DEBELO! NADROBNO! PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI! ''JOS» vranica .v ^---- /// y* ★ Avgust Agnola Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini „PRi JOLNCU Glavni trg 9 Prodaja tudi na obroke! Za obilen o It i s k se priporoča ALOJZ DROFENIK BELI TEDEN DO 8« MARCA A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS Hotel JRATNIK4 I jubljana, Sv. fetra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe ŠIVALNI STROJI i izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tvornic, DOrkopp, Styria, Nero ,Kayter. — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viškom; pri takojšnjem plačilu pa s 5 % popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj. Tovarna pohištva I, ¡.Naglas, Turjaški trg 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. ženini - neveste I Najcenejše in najboljše: madrace, feder-madra-ce, otoiuane, dirane, fotelje in garniture vam nudi: F. SflJOVIC, Ljubljana S Stari trg 6. I^HN JAX IN SIN r, J U B I, J 4 X A Oosposvetssa cesta št. 2. X S Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Daraski snežni Čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din iestnl trg 26* Stritarja Blita 3 ★ L. MIKUŠ LJOB LJA N A MESTNI TRG it ?.'. DEŽNIKI N* malo. Na veliko. C»t*novijeno tett !83i> Telefon ¡ten 1.282. ¥ JOS. VRANJEK DEžNIKARNA CELJE priporoča dežnike in solnčnike najmodern. izdelave. Cene nizke. Pohižtvo = za opremo stanovanj in pisarn Ivan Dogan Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 CORONA & najboljši in najbolj praktičen računski stroj na zalogi. Ludk Baraga, Ljubljana, šeienburgova ulica 6. S" DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU KMETSKI Račun poštne hranilnice štev, V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1. HRANILNI IN POSOJILNI DOM ^ . 14.257 reg. zadruta z neom. lav. Brzojavke: „Kmetski dom". / Telefon 2847 EVA (SODNA) ULICA 1. ♦ ♦ PODRUŽNICI V KAMNIKU IN V MARIBORU Vloge na knjižice in tekočI račun obrestuje po 6% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 Vj %>, brez odbitka davka na renie. — Stanje vlog okroglo 30,000.000 Din. Rezerve nad 00 000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. rac. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške me: Ob delavnikih od Bdol2