IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAC. PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-133 LETO xrv KRANJ, SREDA, 6. DECEMBRA 1%1 ŠT. *38 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH- LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Odlikovanja Ob Dnevu republike in 20-letnici ▼staje je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval 7077 zaslužnih posameznikov iz političnega in javnega življenja ter iz gospodarskih organizacij in znanstvenih in kulturnih uslužbencev Pri ljudskih odborih itd. Prav t»ko je bilo odlikovanih večje »tevilo brigadirjev in mladinskih delovnih brigad, ki so se posebno izkazale pri gradnjah avtomobilske eeste Grdeliea-Skopje. Med nagrajenimi iz našega ekra-ja je tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kranj Janko Rudolf, mu je dodeljen Red republike 2 zlatim vencem za posebne zasluge na področju javne dejavnosti kot prispevek k splošnemu napredku dežele. Z Redom dela z pdečo zastavo pa je bil odlikovan Predsednik Okrajnega odbora Zve-*e borcev Ivan Bertoncelj za posebno prizadevanje in dosežene uspehe v socialistični graditvi uaše dežele. Nekatere pomanjkljivosti finansiranja v zdravstvu Najprej programi - potem predračuni Kranj, 5. decembra — Dnevni red današnje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je bil zelo obširen. Kot najvažnejši točki dnevnega reda gre omeniti poročilo o deki zavoda za socialno zavarovanje od januarja do septembra letos in poročilo o izvršnem delu na področju sklepanja pogodb z zdravstvenimi zavodi na Gorenjskem. Po omenjenih poročilih, ki jih je podal direktor zavoda Ivo Maj-dič, se je razvila obširna in tehtna diskusija, v kateri je bilo govora o najaktualnejših problemih, ki se porajajo predvsem v zvezi z vsklajevanjem novega zakona o zdravstvenem varstvu in zakona o socialnem zavarovanju ter o težavah, s katerimi se morajo spoprijeti zdravstveni zavodi pri iskanju novih oblik finansiranja Z Redom dela in zlatim vencem j zavodov in nagrajevanja članov so bili še odlikovani: Andrej svojih kolektivov. Tako so na pri-Brovč, Smilja Gosiiša in Danila mer govorili o tem, da zdravstveni **ril iz Kranja, Vladimir Peraič iz i zavodi največkrat nimajo dobrih Tržiča in Pavel Tolar z Bleda. | programov dela ali pa so jih na- redili šele na osnovi razpoložljivih denarnih sredstev. Prav tako je eden izmed diskutantov omenil, da je zelo zgrešeno, ker so zdravstveni zavodi na prvo mesto postavili probleme okoli finansiranja zavodov, pri tem pa pozabili, da je prvi pogoj za pravilno fi-nansiranje in nagrajevanje dobra notranja organizacija zavoda, o kateri še ne more biti govora. Kot večjo nepravilnost naj omenimo tudi to, da ni najboljše ustaljena navada, da s sredstvi, ki so namenjena za socialno zavarovanje, razpolagata le zavod in njegova skupščina, ki bi morala biti le posrednik med zavarovanci in zdravstveno službo. Velika pomanjkljivost je, da se občinski ljudski odbori in njihovi organi ter delovni kolektivi ne zanimajo za to, kam gre denar, oddvojen v te namene. Vendar 6e bo prav v zvezi z novim načinom finansiranja zdravstvene službe treba sprijazniti s tem, da je dinar, ki je namenjen za socialno zavarova- Ob iskanju oblik za uveljavljanje stanovanjske zakonodaje Predplačila za stanovanje V KRANJU PRIPRAVLJAJO ŠIRŠO RAZPRAVO O TEM, KAKO NAJ BI KOLEKTIVI POSPEŠILI STANOVANJSKO GRADNJO nje, prav toliko vreden kot tisti za gospodarske, komunalne ali druge namene in je torej nanj treba prav tako paziti in ga ekonomično uporabiti. V razpravi je bilo govora tudi o vlogi, ki jo bodo morali v najkrajšem času prevzeti zdravstveni centri, o nedelavnosti svetov kot družbenih organov zdravstvenih zavodov, o neuporabnosti vedno zastarele operativne evidence, o obratnih ambulantah in o drugem. Vsi ti problema, ki smo jiih tu le bežno nakazali, zaelužijo, da spregovori o njih kdaj drugič obširneje. — M. S. Jutri seja OLO Kranj Za jutri, 7. decembra, ob 8.30 je sklicana 56. skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Na seji bodo odborniki obravnavali in sklepali o ustanovitvi Cestnega podjetja v Kranju, sklepali o predlogu za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja omenjenega podjetja in izvolili sodnika okrajnega eodišča. Odborniki obeh zborov bodo sklepali tudi o predlogu za pritrditev k odločbam ObLO Jesenice in ObLO Tržič o dodelitvi Pred proslavo v škof ji Loki Srečanje borcev iona VSEPOVSOD ŽIVAHNE PRIPRAVE Zgodovina je mrtva in nema, pa vendarle živa. živa takrat, kadar so v zgodovinskih analih zapisani dogodki, ki se kakor nit vlečejo skozi naše sedanje življenje. In sklop takih dogodkov je naša ljudska vstaja, naš upor proti zatiranju in hlapčevanju. Nit, ki nas povezuje z dražgoško bitko ali z znano poljansko vstajo, ne bo nikoli pretrgana. Minilo je već ko leto, kar smo precej govorili o novi stanovanjski politiki. Tudi pisali smo o tem. Vendar so nekatere stvari ostalo ob uresničevanju na sle-Pem tiru. To še posebno velja za načelo o finansiranju stanovanjske gradnje in za sodelovanje zainteresiranih državljanov pri tem. Bilo je več poskusov, da bi uvedli neke vrate varčevanje, neko oblike predplačil itd. V jeseniški obrtni In tudi v Skofji Loki so v začetku zelo dobro zaorali. Toda danes iz tega ni bistvenih uspehov, zakaj v obeh krajih ee dobre namere niso uresničile spričo nezadostnih sredstev v stanovanjskih skladtih. Sklad za Htanovanijsko gradnjo v Kranju pripravlja sedaj širšo razoravo o tem vprašanju. Po daljših posvetovanjih in po izkušnjah v našem okraju, v Ljubljani in Mariboru so iadolali priporočila, kako naj bi v delovnih kolokf;x t organizirali in zbirali srodstva i stanovanjsko gradnjo. Gre predvsem za sistem predplačila. Razprave okrog drugih oblik, kot na primer diirektno prodajo stanovanj, prodaje na obroke, o zadružni gradnji, o možno-Rtih varčevanja za nakup stano-Va:nj in podobno, trenutno puščajo ob strani, ker menijo, da je tanutmo najnujnejše uvesti obliko predplačila za stanovanjsko Pravico. V glavnem predlog predvideva, 143 j bi prosilec oziroma kandidat Za stanovanje vplačal 15 odstotkov vrednosti stanovanja vnaprej. Toda težava je čestokrat v tem, da kandidat za stanovanje ne zmore tolikšnega predplačila. Vsaj ne v kratkem roku — v letu ali dveh. Ce bi namreč prosilec stanovanja sklenil pogodbo za stanovanje čez 10 let, bi na primer lahko vplačeval dokaj zmerne mesečne obroke, da bi si to pravico pridobil. Ce pa bi hotel stanovanje že v prihodnjem letu, bd moral skoraj celotno vsoto položiti. Pri taki zahtevi pa se bo marsikdo umaknil. Spričo take ugotovitve so marsikje že začeli razpravljati, da bi v kolektivih ustanovili poseben sklad, ki naj bi bil na razpolago za te potrebo oziroma pospeševanje stanovanjske gradnje sploh. Povsem odprto pa je vprašanje, iz kakšnih virov naj se ta sklad zbira. KAJ PA TISTI. KI ZE IMA STANOVANJE? Pred tem vprašanjem so so ustavili zlasti v Mariborski tekstilni tovarni. Menili so, da ni prav, da se kar na lepem uveljavi načelo predplači3a za stanovanjsko pravico in da se pri priči opusti dosedanji sistem prioritete. Ob odobritvi kolektiva so uvedli neke vrste posojilo, v katero mora prispevati vsak zaposlen za dobo potih let.. Višina toga posojila pa je zelo različna in upošteva, kako je nekdo prišel do stanovanja. Minimalni prispevek je rjredvidon za tiste, ki stanujejo v lastnih hišah, največ pa morajo prispevati občinski sklad za stanovanjsko gradnjo. Tudi v naših podjetjih so doslej že različna stališča do tega vprašanja. Oblika pomoči kolektiva oziroma posebnega sklada v kolektivu bi lahko razvila tudi zadružno gradnjo, čeprav ta povzroča precejšnje probleme (zlasti iz urbanističnega vidika). Zbiranje sredstev, kot pravijo, je sedaj toliko aktualnejše, ker je prav tu ozko grlo. Pred leti je primanjkovalo opeke, cementa, stekla in drugega materiala. Prav tako so bile zmogljivosti gradbenih podjetij in še posebno obrtniških del zelo zavzete. Danes pa se je vse to močno razvilo in bi večja sredstva lahko pospešila sta- V Sofji Loki bo 24. decembra osrednja okrajna proslava 20-let-ndce vstaje in Dneva JLA. Za organizacijo te proslave so firmi-rane posebne komisije, ki so pričele te dni aktivno delovati. Sprejet je že tudi okvirna program proslav. V soboto, 23. decembra, bo v Poljanah srečanje borcev Cankarjevega bataljona. V Poljane bo prišla tudi kulturna skupina IX. korpusa. Zvečer bo v tem kraju velik partizanski miting in akademija, na kateri bodo sodelovali tudi kulturniki omenjenega korpusa. V Poljanah bo ta dan zavelo praznično razpoloženje. Tudi Skofja Loka bo že v soboto spremenila svoj vsakdanji videz. Odeta v zastave bo pri- kov in o"nekaterih £**laJT* "^ence. V mestu bodo številne prireditve. Znameniti škofjeloški grad pa bodo spremembah v komisiji za odlikovanje in v gradbenem odboru za gradnjo sodne stavbe v Kranju. Na seji bodo predvidoma imeno- osvetljevali žarometi. Naslednji dan, to je v nedeljo vali tudi komisijo za pripravo j 24. decembra dopoldne se bo pri-statuta okraja Kranj. čela v Skofji Loki osrednja pro- slava. Na njej bo s kulturnim programom sodelovala domača Svoboda. Spored bodo popestrili številni recite tor j i in pevoi. Predvideva se, da bodo na proslavi sodelovali tudi predstavniki partizanskih enot ,ki so ss prvo leto upora borile proti okupatorju na Slovenskem. Cankarjevemu bataljonu bodo izročili SLOVENSKO PARTIZANSKO ZASTAVO. To je namreč debil omenjeni bataljon z odlokom Gia-.-ncga odbora OF za uspešne borce n? Gorenjskem v letu 1941, veadar zastave takrat ni mogel prevzeti. Ta dan se bo zgrnilo v Škofjo Loko ,vsaj tako pričakujejo organizatorji, približno deset tisoč ljudi. Slaba polovica jih bo prispela iz ostalih gorenjskih občin in od drugod. Tako bo Mestni trg v Skofji Loki, kjer bo proslava, natrpan z ljudmi. Vzporedno z organizacijo same proslave pa je treba poskrbeti tudi za preskrbo, prevoze in drugo. Na vse to so organizatorji proslave pratpravljeni. — J. P. Krvodajalska akcija v našem okraju Zadnje dni gre bolje DVE SKRAJNOSTI NA JESENICAH IN ZLOBNA GOVORICA O IZVOZU KRVI SO V PRVIH DVEH DNEH ZMANJŠALE UDELEŽBO PROSTOVOLJCEV Krvodajalska akcija, ki se je začela po Gorenjski 7. novembra, sedaj teče v jeseniški občini, potem pa bo na vrsti še občina Kranj, in sicer od 7. do 15. dec. Prvi dnevi te akcije na Jesenicah so organizatorje delno razočarali. Toda zadnje dni so uspehi novanjsko gradnjo, kar je zlasti v | dokaj boljši in pričakujejo, da industrijskih središčih zelo aktu- bodo do sreSe, 6. decembra, dohi-alno. — K. M. teli postavljeni načrt. To še po- K, M. I sebno spričo nesebične vneme pri organizaciji, ki jo je pokazal predsednik ObO RK Pavle Dalar, predsednik komisije za krvodajalstvo Boris Hmeljak in drugi. Zlasti pa so za to akcijo pokazali razumevanje v Železarni. Težave v prvih dnevih so bile delno posledica pretirane lanske vneme. Lani so namreč organizatorji slabo razdelili veliko udeležbo in pripravljenost prostovoljcev in se je dogajalo, da so mo- Podjetja zanemarjajo servisno službo NAŠEM OKRAJU SAMO 33 VRST SERVISOV — POMANJKANJE PROSTOROV, STROKOVNIH DELAVCEV IN REZERVNIH DELOV Osnovni namen servisev je, da morajo vzdrževati in popravljati predmete široke potrošnje v svojih delovnih prostorih ali na domu, ustanovitelji teh servisov pa bi morala biti podjetja, ki proizvajajo predmete široke potrošnje. Toda brez pomislekov lahko zapišemo, da so podjetja doslej bolj kot ne zanemarjala servisno službo, vsaj kar zadeva kranjski okraj in da se zaradi tega potrošniki večkrat znajdejo v nemilosti. To merilo (15 odst. posameznika j oni, ki so dobili stanovanja od to 85 odst. za organizacijo in ' podjetja. Tako celotni kolektiv s družbo) pravijo, da ustreza z ob«'h posojilom krepi sklad za stano- piociKr. posatneantfc, ki bi vplačal to vsoto, bi si zagotovil pravico <\n stanovanja. Njegovo pred-Plaoilo pa bi se mu s<»voda upoštevalo pri odplačevanju amortl-?*'eijo oziroma pri mesečni stana-rir>i. To ee pravi, da bi bilo stano-valcu to predplačilo povrnjeno. vanjsko gradnjo in iz toga »klada dobijo določijo posojilo tisti, ki ga trenutno potrebujejo. V občini Ljubijana-Siiška so izdelali predlog, po katerem bo kandidat za stanovanje vplačal 20 odstotkov, podjetje iz skladov 30 odstotkov, ostalo polovico pa Nova ureditev cestne službe Temeljind zakon o javnih cestah , iTi zakon o cestnih podjetjih sta 1 vl<|jučila Kodiuijo (••■v.lrio uiprave v n"-; gospodarski Kistom. Z novim '' '"'n bodo namreč lahko s cesta-Iu> >:<*c|xxlnrtla lo c<\«tna podjetja. ZaLo jo treba tudi na (torenj-Rkern ustanoviti cestno podjetje. P tem bo razpravljal Okrajni w!Nki odbor na jutrišnji seji. V razpravi in v pripravah za **tanovitov cestnega poc'jelju na Gorenjskem sta v glavnom prevladovali dve varianti. Po prvi ^'1 bi v naš.h občinah ustanovili j"*wLna po.|j( tja. ki bi gospodarila * • cestami III. in IV. reda. Ce- L in II. roda z območja na-' R;i okraja bi s|>adalo v pristoj-11<*tt testnega [mkIjoI ja s sedežem v Ljubljani. To podjetje naj bi drvelo republiški značaj. Vendar J*5 «Utha ulr.-un te varianto v tem, J* '->» bile možn ,.!,,!„ ^° Posvetovanjih « pristoji imu r< publiskimi organi in tudi z zastopniki drugih okrajnih ljudskih odborov pa so ko sporazumeli, da bi za območje okraja ustanovili. c<odansko najpomembnejše. Na podlagi teh razgovorov je Sekretariat za promot I .RS že sestavil ustrezni predlog za ustanovitev c«wtnega podjetja s sedežem v Kranju, ki bi goN|>odaiil « cestami od prvega do treljoga roda. Po osnutku to odločbo, če jo bo na jutrišnji seji sprejel ljudski odbor, bo (»"stno podjetje v Kranju gospodarilo z nad (>07 km cest; od tega je nad 245 km cest prvoga In drugega reda, ostalo ('MV2. km) pa ho ceste tretjega re-ru>vegu nervi sa sploh ni. llazvoj obstoječih Korvisov pii ovira predvsom obremenjenost, ki je razumljiva zaradi premajhnega števila servisnih služb. Najbolj razširjeni t*er-visi so servisi TOMOS, ki so razen v radovljiški tudi v vseh ostalih občinah. Toda tudi za te je dovolj doia, čo vpodtarasno, da, kranjski Agroservis dela v skrajno neprimernih prostorih in da v sedanjih pogojih, kljub temu da opravlja sedem vrst servisov, nima pravih razvojnih perspektiv. Pri Avtoprometu pa je servis izključno za avtomobile Crvena zastava — Kragujevac. In če k tem servisom dodamo, da je bilo samo v Kranju do leta 1961 prodanih 3.063 mopedov, da je samo v kranjski občani. 1.019 avtomobilov (v mestu Kranju 659), potem se (Nadaljevanje na 2. strani) rali ljudje čakati zunaj na mrazu po več ur, preden so prišli na vrsto. Bojazen pred prav takim čakanjem pa je letos prve dni rodila obraten izid — premalo udeležencev, tako da je ekipa čakala posamezne prihajajoče in uspeh je bil pod pričakovanjem. Prav tako se je po jeseniškem okolišu raznesla vest. da kri izvažamo za devize itd. Te bolj naivne kot zlonamerne govorice pa so seveda tudi škodovale odzivu. Na Okrajnem odboru RK v Kranju so zagotovili, da o izvozu krvi nikakor ni govora. To ne dela nobena država na svetu, ker to ni blago za kupčijo. Prva leta smo dajali določeno pomoč samo posameznim zavodom v naših bratskih republikah. Zdaj, ko je že tudi tam razširjeno krvodajalstvo, pa moramo zadoščati samo naše potrebe; v glavnem ljubljan-. ske klinike, kranjsko rjoTodnišni-co, bolnišnico na Golniku in ostale porodnišnice v Sloveniji, ki porabijo po več tisoč litrov krvi letno, da lahko pomagajo oziroma reštjo življenje prizadetim posameznikom. Tudi dr. Sonja Sovdat-Basnič na Zavodu za transfuzijo (Nadaljevanje na 2. strani) TOKRAT V SLIKI* TOKRAT V SLIKI Za avtobusno postajo v Radovljici so pred kratkim začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo velike trgovske In poslovne zgradbe. .... Pomanjkanje takih prostorov le v Radovljici že vrsto let zelo pereče, z združitvijo treh občin pa se Je potreba po novih poslovnih prostorih še povečala. V novi zgradbi bodo prostori za trgovino s sadjem In zelenjavo, za samopostrežno trgovino, manufakturo itd. Razen teh pa bodo v tej zgradbi še prostori za Delavsko univerzo, Zavod za socialno zavarovanje, Zavod za zaposlovanje delavcev in za nekatere družbene organizacije. Zgradba naj bi bila zgrajena že v letu 1963 \\\\\ i. .....iiiilllllUlIllil^lil.Uiihilillillllltllillllililli:.....:i '»i ,.iilll!t:ii:il!!IIIIHIII«l!lllll ""'•:!Mlv:MI!l!!MII ODI OCILNI POSVET 5. decembra 1911 je bilo odločilno posvetovanje političnih in vojašldh funkcionarjev Gorenjske, na katerem so razpravljali o razvoju partizanskih enot, o razpo- ! loženju prebivalstva in o oborože- ' nem uporu proti okupatorju. Na tem posvetovanju je prišlo do sklepa, da je treba organizirati j 6plošno vsfajo. Na posvetovanju > so se zmonili tudi za krrje in ob- : like, kako naj bi se te vstaje za- t čele. Nrjbolj so dozoreli pogoji za to v bolj oddaljenih kra'ih v je*fe- 1 niškem predelu, kjer ni bilo moč--1 nih sovražnih enot, a je bil vpliv | revolucionarnega gibanja jeseniških železarjev zelo mo?an. Zato BO se zmenili, naj bi bilo tako sre- j d;šče vstaje v Gornjesavcki dolini, I in sicer v Dovjem in v Mojstrani ter v bohinjskem kotu. Prav tako so na tistem posvetovanju ugotovili, da so ugodni pogoji za vstajo v Poljanski in Selški dolini. Osrednja partizanska udarna enota, ki bi morala biti glavni V boj proti alkoholizmu V škofjeloški občini bodo orga nizirali predavanja o alkoholiz- | mu. Tovrstna predavanja, ki so ponekod že bila, bodo spremljali poučni filmi. Predavanja so pripravili v sodelovanju z Rdečim križem. Razgovori o perspektivnem planu Tržič — Te dni predstavniki ObLO Tržič razpravljajo z ljudmi posameznih delovnih kolektivov, ki so že sestavili perspektivne plane za svoje gospodarske organizacije. Namen teh razgovorov je predvsem ta, da bi vskladili nekatere predloge podjetij in zamišljenih načrtov v okviru komune, okraja ali republike. Kar zadeva vsklajevanje, gre za najrazličnejša področja nadaljnjega razvoja, med drugim tudi za najsmotrnejšo politiko trošenja sredstev za gospodarske in negospodarske investicije. Svet za industrijo in obrt pri ObLO Tržič je že tudi pregledoval perspektivne plane gospodarskih organizacij in med drugim doslej priporočil, da naj bi tovarna pil »Triglav-« in Tovarna kos in srpov Tržič našli neko primerno obliko sodelovanja. Predvsem gre v tem primeru za tovarno pil, ki ima neperopektivno proizvodnjo, podjetje pa ekonomsko ni toliko močno, da bi bilo sposobno samo preusmeriti proizvodnjo na nove izdelke. V tem primeru bi bila potrebna ve^ja investicija, ki je verjetno tudi občina ne bi zmogla. Doslej je bilo namreč prav zaradi tegl že večkrat govora o morebitni združitvi omenjenih podjetij, vendar pa še ni prišlo do nikakršne oblike sodelovanja, čeprav bi bilo to lahko v korist celotnega gospodarstva v komuni. B. F. začetnik vstaje in tudi izvajalec §§ posameznih začetnih akcij (to naj s bi dvignilo prebivalstvu moralo), II je bil Cankarjev bataljon. Zato so H skupine tega bataljona krenile v , |§ začetku decembra v Gornjesavsko ■ || in bohinjsko okolico ter v Poljan-[g .sko dolino. V vseh teh krajih je v [ g drugi polovioi decembra 1941 pri-* 3* šlo do vstaje, ki pa jo je okupator na različne načine zatrl. TITO PREVZEL VODSTVO Pred 24 leti — to je 7. decembra I s 19.'!7 — je tovariš Tito prevzel '§ vodstvo KPJ. Po odhodu Goršiča j S je bil takrat imenovan nov komi- : =j te. Notranji frakciona.ški boji so = vse do takrat močno zmanjševali || moč Komunistične partije, čeprav §j je imela med mnoiicami velik ' 3 vpliv. Pod voes'vom tovariša Tita ' g pa je potem KPJ kaj kmalu po- §§ stala vodilna sila pri prikazovanju 11| neposredne vojne nevarnosti in | pri razkrinkavanju domačih pri- [ g padnikov fašistične politike, ki so vodili deželo v največjo nevarnost. Tako je KPJ utrjena in pripravljena lahko 1941. leta hitro poklicala ljudstvo v boj proti okupatorju in ta boj tudi vodila do končne zmage. 'judje in dogodki Botnnski kancler Adenauer na poti let Amerike ni utegivl prešteti drobiža v svoji politični denarnici, pa najbrž primanjkljaja, ki ca. je pustil v Beli hiši ni niti navajen šteti. Za zdaj je znana, da je njegova trmoglavost popustila ob rušenju berlinskega zidu, ki ga je imel za prvi pogoj, preden razobesijo letake o začetku pogajanj glede berlinskega in nemškega problema. Na nedavnem izletu v Veliko Bnianijo je tudi general de Gaulle zmanjšal svojo upornost in zdaj postaja vzdušje na zahodni opazovalnica mm j nervozno in opremljeno z nio trez-nejšo obrambno lo.T'ko. Berl'nrki zid je mest.> praktično za.j":'.il, saj z-hod ni in vzhodni vplivni tokovi ne prihajajo več nird seboj v eitik in je ta oblika žel ne izolacije na videz posl I > mejnik nestrpnih odnosov, ki vladajo med Nemci v mestu, kjer st> si do 13. avgusta tera leta še razlagali vsakdanje skrbi Berlinčani iz zahodnih in vzhodnih mesenih predelov bre?. slehernih tež"v. da jih ho-'lo na razmejitveni črti zaustavili oboroženi jtraiarM. Berlinski zid, ki ga s podporniki ut-iujeja, je do neke m~re pnerr'-;! p-'itiene strasti, ki so včasih na teh obmejnih prehodih prihajale do najvišjega pritiska hladne vojne. Z zidom pa seveda niso prenehale vse sitnosti. Sest metrov visoke betonske plošče se ne dajo preskakovati in ogled te mejne arhitekture pač ne daje najboljšega vtisa o tvrditi, ki jih je izdelala. Berlin resda ni še pomirjen od povojnih krčev, teda o njegovi usodi ne odločajo na obmejnih opazovalnicah zraven brandcnburlkih vrat, tem- komolce oba nasprotnika in ves svet. Trenja blokovske mržnje so zaustavljena na bcnlim Tem zidu, ki je ohladil strasti. Berlinska politična tržnica se je razpočala v dva kosa in zdaj nima več nihče koristi, da dola kupčije in da trguje z glavami v čeladah. Na nekem sprejemu v Kremlju je sovjetski premier Hrujčev prignal, da ni dobro niti za Amerikance, niti za Ruse, čati, ki jih zahodne sile ne ma- g rajo priznati, petem to samo do- g kazuje, da na berlinskem križi- = šču ne bo težko urejati prometa g in postaviti prometnikov. Ugledni ameriški zunanjepoli- g Učni napovedovalec VValter g Lippman ugotavlja, da v vvashin- f§ tonskih uradih ministrstva za j| zunanje zadeve začenjajo odkri- j| vati vrednost dejanskega stanja, g da obstajata dve nemški državi % Berlinske vojne ne bo več v pološčenih salonih Bele hiše in Kremcij.«kcga dvorca. Berlin se je z vclj>o velikih metropol pomiril in razen tankov, ki jih cd časa do časa pri vlečejo iz eMadišč in j"h razporedijo ob mc;i. ne kaže samomorilskega razburjenja in negotovosti, ki je bila značilna za uvod v berlinske kr*zo pred tremi leti. Ta':rat so Hle hranilne knjKftee vnovTcne c!o ze.dn'e par-\ To nestrpnost med me?č~ni so za-mcnja'i s?.mo novi tT-r-ka"d, da je nvj". med dvema d.lnma trdno zabetodr?na n ne morejo MsrtranfU brv raTsire*iva, buldožerjev in tankov. Berlinski r'i *c ločil komolec dveh nevrr*! tekmecev, ki bi lahko pcdkur-la svetovni spopad, v katerem bi -zgubila glavo in da drng drugega pehajo v prepad. Iz Moskve so se razširile tudi govorice, da sovjetska vlada pripravlja vrsto spreminjevalnih predlogov, ki bi jih nudili zahodnim silam v zameno, da končajo berlinsko krizo, ki traja brez presledkov že petnajst let. Meščanom Zahodnega Berlina bi jamčili pravico, da živijo, kakor hočejo in znajo, zahodnim državam pa bi zagotovili prosit dosten do Zahodnega Berlina v vsakem času. V zameno za ruske usluge bi morale zahodne sile spoštovati ozemeljsko redotakljivost Vzhodne Nemčije. Ce so točni poda'ki, da 93% celokupnega železniškega in cestnega prometa nadzirajo že vzhidnonemške državne oblasti z Ulbrichtovimi državnimi pe- in da ni več poglavitni cilj ame- S. ri-ške politike, da se Bonn In g Potsdam združita s spi»Snimi 3 volitvami v enotno državo. Se- % veda skušajo takšne poskuse po- g gas'ti iz bonnske kurilnice, kjer ^ topijo ostanke Adenauerjeve 3 rude za podžiga nje hladne voj- I ne. Izsiljevanje nuklearnega g orožja za Bundcsvehr z ameri- I škimi atomskimi glavami za se- % daj odpade, kot trden sklep, o I katerem Kennedy ne mara raz- I pravljati. Toda to dejstvo ni j| motilo Adenauer jevega ministra, g da je s šampanjcem v roki na- g zdravil družbi Krupp, ki pro- gj slavlja 150-Ietnico obstoja; ta §j nenvki kombinat težke indu- I strijc je izdeloval orožje večno gj ob pravem času. % Zdravko Tom a že j Sj illllllllllllllllffl^ ihiiioiiiiiiiiiiii1him TE DNI PO SVETU Visoški dvorec v Poljanski dolini je sedaj zapuščen in ncJ.danji Tavčarjev dom propada. Zato sta OLO Kranj in Izvršni svet LS LRS priporočila škofjeloški občini, naj odkupi poslopja in okoliška zemljišča na Visokem. Z odkupom oziroma s primerno adaptacijo bi ohranili zgodovinski objekt, ki bi lahko služil gostinstvu, predvsem pa turizmu. Stroški adaptacije bi bili dokaj visoki. Najprej bi bilo treba zgraditi brv čez Poljansko Soro, ker je sedanji most že dotrajan. Pristojni organi so se s sedanjimi lastniki že pogovarjali in ti so občini dostavili tudi osnutek pogodbe. Občina bo omenjena poslopja in zemljišča odkupila, če bosta k nakupu prispevala določeni delež tudi okraj in republika Moderne gradnje in zima n a VII. republiški razstavi umetniške fotografije v Kranju Letošnjo republiško razstavo 136 fotografij 56 avtorjev, od ka- umetniške fotografije je pripravil Fotoklub »Janeza Puharja-* Kranj, odprli pa so jo 2H. novembra v Delavskem domu. Med Kranjčani je za razstavo precejšnje zanimanje, saj nudi lep kulturni užitek. Obiskovalci si lahko ogledajo ALI SANITARNIH TEHNIKOV RES NE POTREBUJEMO? Moj sin se je pred tremi leti vpisil na Solo za sanitarne tehnike in medicinske laborante v Ljubljani. Celotne vzdrževalnlne v internatu nikakor ne bt mogli 6ami plačevati, zato nam Je priskočil na pomoč ObLO 2elezniki t dijaško podporo. Letos v avgustu je bil sin dodeljen na prakso na ObLO v Kranju. Upal je, da bo za nadaljnji dve leti tam dobival štipendijo, kakor so mu delno tuli obljubili. Ob koncu avzuđta pa so povedali, da mu štipendije ne morejo nuditi, ker štipendirajo že tri sanitarne tehnike. Svetovali so mu, naj se obrne s prošnjo na tovarno Tiskanina. Od tam je hitro dobil odgovor, da za sanitarne teh-n.ke še niso zainteresirani. V šoli so mu svetovali, naj naredi prošnjo na ObLO Radovljica, kjer Se nikogar ne štipendirajo in bo štipendijo prav verjetno dobil. Res Je takoj napravil prošnjo, potem pa čakal, čakal na odgovor, a odgovora ni bilo. V začetku oktobra sem potem pismeno prosila svojo sorodnico na Lipnici pri Radovljici, da je šla vprašat na ob.hno v Radovljici, kaj Je z omenjeno prošnjo. Prav kmalu sem dobila odgovor, da dokler ne pošljemo še teh in teh dokumentov oziroma potrdil, prošnje ne bodo reševali. Hitro sem zbrala vsa potrdila in jih odposlala v Radovljico, potem pa snet čakala na odgovor 8. novembra je šla sorodni ca spet vprašat na občino, kaj Je z zar-roJeno štipendijo, a bo ji odgovorili, da Je sedaj z dokumenti v redu in da ima fant sicer urednost ori dodelitvi Sti- pendije, ker ima že dve leti šole, ni pa še gotovo, če jo bo dobil. Ker jaz s takim odgovorom nisem bila zadovoljna, sem 11. novembra vzela dopust in šla sama v Radovljico. Takoj ob prihodn sem zvedela, da s štipendijo ne bo nič, Če* da smo dokumente prepozno poslali. Ko sem uslužbenca nato vprašala, zakaj niso takoj po prejemu prošnje fantu v Ljubljano sporočili, da manjkajo še nekateri dokumenti, ml je odgovoril: »To pa ni naša dolžnost! Fant naj bi sam prišel v Radovljico vprašat, kaj je z njegovo prošnjo!« Fant naj bi 1 dan izostal od pouka — in razen tega plačal za prevoz iz Ljubljane do Radovljice in nazaj najmanj 700 dinarjev zato, ker se jim na občini ni zdelo potrebno, da ga obvestijo, da naj pošlje še nekatere dokumente ali pa naj se obrne s prošnjo drugam, ker ga nimajo namena, štipendirati, aaj ml Je nazadnje uradnik povsem ravnodušno rekel: »Sicer pa pri na« tako nismo zainteresirani za sanitarnega tehnika.« Da je s tem njihovim zavlačevanjem fant najbrž povsod zamudil Stipendijo, zanj ni bilo važno. Prepričana pa sem tudi, da so takrat, ko je moja sorodnica spraševala, kako je e štipendijo, prav tako natančno vedeli, da ga ne bodo Stipendirali kot tri dni pozneje. Za dodatek še tole: fant Je bil prvi mesec v brigadi, kjer ai Je (zaslužil udarniško značko, drugi l mesec pa na praksi, od koder ja I tudi prinesel najlepše spričevalo. Zaskrbljena mali ta mmmm «*r«J» terih so štiri barvne (ki pa tehnično, še manj pa vsebinsko ne navdušujejo preveč!). Razen tega je žirija (dr. Ivo Frelih. Peter Kocjančič in Janez Marenčič) podelila tri nagrade za barvne diapozitive (zlata medalja Miro Kam-bič »Vabilo na silvestrovanje«, srebrna Jože Bedenk »Jutro na listu« in bronasta medalja Stanko Kotnik »Za kruh«). Rastavljenih je 51 barvnih diapozitivov 13 avtorjev — žal si jih obiskovalci ne morejo oglodati. Tiirija za črno-belo fotografijo (Vlado Cizelj — Ljxibljnna, Peter Kocjančič — Ljubljarui in Janez Marenčič — Kranj) je podelila nagrade posebej za kolektivno delo in posebej za posamezne fotografije. Za kolektivno delo (4 slike) je prejel zlato medaljo Kranjčan Miro Kelbel. srebrno Ljubljančan Jocrt Znidaršič, bronasti pa Leon Dolinšek in dr. Ivo Frelih, oba Fotoklub Ljubljana. Za posame/.-no delo je zlato medaljo povsem upravičeno prejel bralcem »Dela« dobro poznani fotoamater Leon Dolinšek iz Ljubliano /s\ fotografijo AVTOBUSNA POSTAJ\j srebrni medalji je žirija p«*' Miru Holniku - Bark. Ljubljani za delo KROMPIR in Miru Kel bel iz Kranja za fotografijo ULICA, tri bronaste medalje: dr. Ivo Freith (IJnblJana) - GRAFIKA. Vivod Lado (LJubljana) - PO PREDSTAVI in Joco Znldai-ič (LJubljana) - SONCE IN SENCE. Prehodni »Puharjev pokal« je osvojil Fotoklub »Janeza Pu-harja lz Kranja. Vsak obiskovalec razstave koj opazi, da so najštevilneje zastopane aićugtine motivov, ki prikazujejo nove gradnje (Vladimir Breznik: BETONSKO SATOV JE, Borut Hribar: JEKLENA PAJ-CEVINA, Miro Kelbel: GRADNJA, dr. Jule Kovačič: BREZ ŽIVLJENJA, Tone Marčan: JEKLENE MREŽE, Joco Znidaršič: SONCE IN SENCE itd. in zimo (Lucijan Berjak: SONCU NASPROTI, Jaka Cop: ZIMSKO CVETJE, Borut Hribar: TRI GRACIJE, NE DAMO SE, SNE2NO MORJE in V PRAZNIČNEM OBLAČILU), prof. Sime Letinič: ZIMSKE ROŽE, Edo Primožič: ZIMA itd.). Ostale motive bi teže razdelili v vsebinsko skupine; kvečjemu bi morda se omenili skupino, ki prikazuje morje in kopanje, pa lep ciklus fotografij Leona Dolinska iz vsakdanjega življenja Ljubljane, od katerih je AVTOBUSNA POSTAJA dobila tudi zlato medaljo, kompozicijsko zelo zanimivi pa sta zlasti PORTRET in GALERIJA JE ODPRTA. Od ostalih dol omenimo še fotografijo Dragiše Modrin jaka DOMOV, kjer navdušujejo kontrasti in diinjunika. Joče Znidar-šiča GALOP in KARIATIDE, itd. Vsekakor je razstava vredna podrobnejšega ogleda. - A. T. 3 NEREDI V KATANGI V Elizabethvillu so objavili, da po incidentu s Combejevim orož-. arom pogrešajo osem pripadnikov švedskega odreda v Kongu. Poročajo, da so predvčerajšnjim ponoči Combejevi orožniki ponovno streljali na pripadnike švedskega odreda in pri tem ubili dva Šveda. Med prebivalstvom Elizabethvilla vlada vznemirjenje zaradi morebitnih posledic tega napada. Po poročilih je v Eliza-bethvtllu stanje pripravljenosti. Zastopnik Združenih narodov je povedal, da je general Limdu-la sporočil, da so krivce za umor 'talijanskih letalcev prepeljali v Stanleyville. % COMBE V PARIZU V Pariz je dopatoval katanški secesionist Combe. Njegov obisk povezujejo z zaostritvijo položaja v Katangi. Na letališču so na njegovo zahtevo poskrbeli za izredne varnostne ukrepe. V mesto se je odpeljal v policijskem avtomobilu. # DOSTOP DO BERLINA BREZ MEDNARODNEGA NADZORSTVA Predsednik državnega sveta NDR VValter Ulbrlcht je izjavil, da njegova vlada ne more sprejeti mednarodnega nadzorstva ob vstopih v Zahodni Berlin. Rekel je. da .je NDR suverena država, ki mora na svojem ozemlju opravljati običajno mejno nadzorstvo, # NOVE UTRDBE V BERLINU Na edinem prehodu za tujce med obema deloma Berlina v Friedrichstrasse je vzhodnonem-ška policija začela graditi nove utrdbe ter utrjevati dosedanji obmejni zid proti zahodnemu Berlinu . # IZREDNO STANJE V SAN DOMINGU V Dominikanski republiki so razglasili izredno stanje. Izredno stanje so uvodili, ker je v glavnem mestu prišlo do streljanja. Splošna stavka, ki traja ze sedem dni, je zaostri'a nasprotja v državi. Levica Zahteva odstop predsednika Balaguara. 9 W VOLITVAH V SIRIJI Čeprav se niso objavili dokončnih rezultatov o izidoi sirijskih volitev, pričakujejo, da bo v novem siriJNkem parlamentu največ sedežev oddamih skrajni des-nici, zmrimeru podjetja sama občutila, saj bi to pomenilo nazadovanje. Drug problem glede servisnih služb pa so prostori. Večkrat gre v teh primerih tudi za nerazumevanje občinskih organov, ki premalo smelo podpirajo servisno službe ln ft> vedno vidijo samo golo proizvodnjo. S<*rvli-ina služba ln proizvodnja predmetov za široko potrošnjo p« sta že post a- i iva In vato v I« • meru ne bi smeli glodati skozi dvojna očala. fO nih pogojev za razvoj servisov, precej m ji probhm osebni doh°^ ki za;x>ulenlh. Zaradi tega & kovnjaki razumljivo iščejo **r*\. »Hitov v podjetjih, kjer t«olj*e možnosti za zaslužek, celotni ssrvisni službi na Gf>r<'' skefn j« ostalo le Se 10 vls™4^ kvalificiranih, 26 kvalificiranj £ pet priučenih delavcev (v nlstraclji Je zaposlen eamo e" lavec). Trenutno pa Je v teh P* Jetjih 24 vajencev in se ver-lelJ» tudi z njihovo Izumitvijo f,,J,nL ne bo bistveno Izboljšalo, i'c bolno prnvočrsno reiUl 1«"°-) |>rjo posledico j čnisu lo'iM 1k>1j načrtno km ^ pomanjkanje strokovnih kudrov v n<-zadovoljivo med po'rotVnikl servasnih službah. Ker ni zadost- 1 ni prip<>ix>cljwo. - B. Faj<*> Pred kongresom LMS Še več delovnih akcij V radovljiški občani sosev zad- tej akciji je sodelovalo 35 mladin- Ujem času pokazale vse večje potrebe po raznih mladinskih prostovoljnih delovnih akcijah v lokalnem merilu. cev in mladink iz tega aktiva. V juliju je mladinski aktiv v Kropi pripravil občasno delovno akcijo, kjer je sodelovalo 14 mladince/ in &e**tf*/KOVINAR občasnih delovnih akcij, ki s-> jih organizirali posamezni aktivi. Omenimo naj, da je aktiv na Brezjah v juniju letos organiziral prostovoljno delovno akcijo Pri izkopu zemlje za .temelje okrepčevalnice na Črnivcu. Pri mladink in so skupaj naredili 162 prostovoljnih ur pri urejanju športnega igrišča. Osnovna mladinska organ; zaci j a v Radovljici je na pobudo telesno-vzgojnoga društva Partizan organizirala občasno delovno akcijo pri gradnji športnega objekta za Boj proti alkoholizmu JESENICE - Pred kratkim je Občinski odbor SZDL na Jesenicah pripravil posvetovanje s predstavniki družbenih in političnih organizacij, društev in družbeniii služb ObLO o akciji boja proti alkoholizmu. V zvezi s tem so na posvetovanju sprejeli tudi ustrezne sklepe in zaključke. Predvsem so navzoči ugotovili, da je treba tudi na jeseniškem področju čimprej odpraviti škodljivo uživanje alkohola, ki povzroča vrsto družbenih problemov. Politično organizacije in drugi organi naj bi aktivno sodelovali v odpravljanju posameznih problemov alkoholizma, ki Prinašajo skupnosti tu ekonomsko škodo. Na posve, j vanju so menili, da je posebno pomemben tudi problem vzgoje mladine. Zato naj bi boj proti alkoholizmu vključili v redni učni načrt v okviru predmetov, kot so kemija, biologija, spoznavanje družbe in drugi. Razen tega lahko tudi Delavska univerza pripravi predavanja v okviru šol za življenje, za podmladek RK in v okviru drugih oblik idejno-vzgojnega dela z mladino. Gostinskim podjetjem v jeseniški občini so že in bodo še naprej priporočili, da bedo v večji meri skrbela za red in čistočo. Zaostriti je vsekakor treba tudi točenje alkoholnih pijač voznikom motor-niH vozil in še zlasti mladoletnikom. • telovadnim domom. Delo je bilo» organizirano v avgustu in septem- J bru. Sodelovalo jc 95 mladincev . in mladink, ki so skupaj opravili I nad 310 prostovoljnih ur. Tudi na osemletkah v radovljiški občini so naredili precej pro- i stovoljnlh ur; na Bledu so mladin- ! ci in mladinke pomagali pri čiščenju parkov in nasadov. Organizirano imajo svojo zadrugo, kjer delajo v sadovnjaku in raznih nasadih; vsak učence mora opraviti določeno število prostovoljnih ur. Razen tega je 21 mladincev in mladink iz radovljiške občine v sestavu XX. mladinske delovno brigade »Cankarjev bataljon« sodelovalo tudi na zvezni mladinski delovni akciji pri gradnji avtomobilske ceste. Radovljiška mladina ss zaveda, [ taksen sklep so sprejeli tudi na! občinski konferenci v nedeljo, da bo potrebno v naslednjih letih or- \ ganizirati še več oVr&snih in lokalnih delovnih akcij pri gradnji športnih in drugih objektov. M. 2. JESENICE — Alpina iz Žirov ima sedaj svojo prodajalno na Jesenicah v dokaj neprimernih prostorih. Tako so tesni, da mora imeti skladišče kar v kleteh. Te dni pa so na Jesenicah začeli urejati prostor za nove prostore prodajalne v isti hiši. V stari prodajalni, ki jo vidimo tudi na sliki pu bodo uredili skladišče Zapis o jeseniškem »Kovino servisu« anemarjene usluge i ■ Izdelava pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov gre tudi v jeseniški občini h koncu, j Medtem ko je izdelovanje pravil- j nikov pri večjih podjetjih v rc- { du, nemoremo biti povsem zado- i voljni z manjšimi podjetji obrt- • nega značaja. Eno takih je tudi obrtno komu- < nalno podjetje -Kovinoservis« na j Jesenicah. Podjetje jo bilo prav j gotovo' ustanovijono z namenom, da bo opravljalo obrtne usluge j na področju Jesenic in okolice. Ko je bilo ob ustanovitvi tu za- ■ po.sleriih le nekaj delavcev, jc res spravljalo le manjše obrtne usluge. Danes to podjetje prehaja že skoraj na industrijsko pro-izvodmtjo. Izdelujejo razne štedilnike, škarje za rezanje pločevine, razno opremo za rove stanovanjske bloke, za tovarne itd. To je vsekakor lepo, - da se podjetje razvija, da danes zaposluje že 47 delavcev, ki so rami kvalificirani in visokokvalificirani. Vsekakor pa to ni v skladu s tem za kar je bilo podjetje ustanov-ljeno. Manjše obrtne usluge prebivalcev in drugih enostavno pušča ob strani, ker se jim enostavno ne izplačajo. Tako je na Jesenicah danes precejšnji problem, če vzamemo za primer samo izdelavo drobnega ključa ali popravilo vodovodne pipe itd., Nekaj teh uslug »Kovinoservis-« že opravlja, vendar, kot nam je povedal direktor podjetja, ne vsakem iu Servisi stanovanjskih skupnosti pa tudi še niso toliko močni, niti jih ni še povsod dovolj, da bi zmogli vsa dela. Razen tega BO te usluge razmeroma zelo drage. \ »Kovinoservis« gre danes naj-večluat preko izvrševanja drobnih uslug in vodilni ljudje poiščejo delo raje kje drugje, ceflo izven republike. Denes izdelujejo same končne izdelke, v preji meri pa zanemarjajo obrt hodka in osebnih dohodkov so . naredili le formalno oziroma starega so malo popravili. Cele na' intervencijo Občinskega sindikal-naga sveta bodo sedaj izdelali ; novega. Ker imajo v podjetju j precej dela, to je seveda razum- j Ijivo, delajo skoraj vsi delavci dnevno več kot 8 ur. Imajo celo delavca, k: dela redno mesečno po 400 ur. Kljub tolikemu delu, saj ga sami včasih niti ne zmorejo, da ne prištevamo sem raznih uslug, se niti ne zmenijo, da bi zaposlili kakšnega novega delavca. Sele v zadnjem času nekaj o tem razmišljajo . Ko smo vprašali direktorja podjetja .kakšne probleme ima trenutno podjetje, nam je odgovoril ,da jc precej obolenj delavcev. Vsa ta obolenja pa dajo marsikaj misliti. Vsekakor so posledica preutrujenosti delavcev, saj craiajo, kot smo že omenili, nekateri po ves dan. Da bi ta problem rešili, bi morali zaposliti vsekakor še nekaj delavcev. Po podatkih, ki smo jih dobili na Obi i riiikem sindikalnem isve-tu na Jesenicah, so osebni dohodki delavcev v podjetju sorazmerno visoki, ni jim pa razumljivo, da direktor, ki dela mesečno 203 ur, dobi pravi toliko, kot tisti delavec, ki je na primer delal na mesec 409 ur. Omenimo naj, da je dfirek'orjevo mesečno povprečje osebnih dohodkov od 5. do 9 .meseca letos 70.135 di-narfev. Delavec pa, ki je delal recimo 466 ta* na mesec pa je p-eiel okoli 80.000 dinarjev. Fazen tega je menda predsednik t'lnd-'.kalr.e podružnice iz podjetja na Občinrikern sindikalnem svetu izjavil ,da naj se za vselej prekinejo razprave 0 njihovih, osobnih dohor'kih ra vseh ob-olBMbtf) političnih forumih. Za konec naj zapišemo, da je prav, ker podjetje prerašča iz obrtnega v industrijsko, seveda pa no sme zanemarjati razno h drobnih uslug. — Milan Zivkovič Okoli 550 se jih vozi na Jesenice MOJSTRANA (M. 2.) - Po netočnih podatkih se dnevno vozi ■m delo v Železarno vz Mojstrane in z Dovjega okoli 4**0 delavcev. Od teh je skoraj ena četrtina de-tavfc. Okoli 150 ljudi pa se vozi iz Mojstrane na Jesenice v razna druga podjetja in ustanove. To 6 c pravi ,da se dnevno vozi na Jesenice na delo skupaj okoli 550 delavcev in delavk. RADOVNA (M. Z.) - V partt- z' vasici Radovni nad Mojstrano je letos 4 .novembra p*"vič zasvetila elektrika. Pri elektrifikaciji je s prostovoljnim delom sodelovalo precej domačinov. Tako so Radovnčani opravili pri elektrifikaciji 2659 prostovoljnih ur. Prispevali so 30 m3 lesa in z raznimi vpregami opravili tudi i 445 prostovoljnih ur. Razen tega so prispevali v denarju še 68.480 dinarjev. Mo.'.:?trančani so skozi Mojstrano skopali 535 metrov jarka za električni kabel in pri tem opravili 535 prostovoljnih delovnih ur. Sodelovali so tudi pri zasipavanju kablov oda. Varnost pri delu zasluži več pozornosti JESENICE — Stanovanjska skupnost na Plavžu je v okviru urejanja naselja naredila za otroke tudi primemo otroško igrišče. Toplo vreme jc na otroško igrišče privabilo najbolj nestrpne otroke Nedolgo fega smo v daljšem zapisu o higiensko tehnični zaščiti v večjih podjetjih na območju radovljiške občine navedli več podatkov o nesrečah in izgubah, ki pri tem nastajajo. Omenjeno podatke je zbrala komisija za socialna vprašanja pri ObSS Radovljica. Pretekli ponedeljek pa so imeli v Radovljici tudi plenr.im. na katerem so razen o problemih rekreacije govorili tudi o varnosti pri delu. Splošna ugotovitev, ki se prepieta skozi obširno poročilo o tej dejavnosti v gospo- dohoiek morala biti. Zato je po- Bet ničesar ukreni?-'. T%ko mi.šlje-nedcljkov plenum tudi sorejel nje prevladuje tudi v Podjetju za sklep, da naj delavski sveti in sindikalne organizacije po podjet-j'h na osnovi porbčfla o IITZ raz- vzdrževanje prog Bohinjska Bela, kjer menijo, da število nesreč ni mogoče zmrnjčati. Toda prav v no-uslužnostno dejavnost, kar pa ,dan6^h organizacijah je, da var- soveda ni povsem pravilno. Takšno je tudi mnenje Občinskega Sindikalnega sveta na Jesenicah. Pravilnik o delitvi čistega do- nos t pri delu še ni toliko upoštevana, kakor bi zaradi svoje pomembnosti in vsestranskega vpliva na produktivnost in ustvarjeni f&adepl?nka KOMUNA previjajo o ten proUemu v «vo-j tem podjetju je r * tih organizacijah in o zaključki, manjši, in sicer 20.1",'... ki iih bodo snrejeli, obvestijo ObSS. V 14 večjih podjo'ii.h imajo komisije za HTV, le redki pa so primeri, da sc komisije sestajajo redno. Največkrat obstajajo le formalno. Ponekod so mnenja, da za preprečevanje nesreč ni mogo- ek pofrkodb Prost vstop za očete C.orje — Ko so orr.anz Kije SZDL preusmerile težišče dela v svoje sekcije, je bila pri krajevni organizaciij SZDL v Gorjah med drugimi ustanovljena tudi sekcija ideološka vprašanja. Ta sekcija ac lahko pohvali z lepimi uspehi, ki jih je dosegla pri ovojem delu. 2e v preteklem let j je v sodelovanju z blejsko Delavsko univerzo organizirala »Solo za starše« I. •lopnje. Sedemintridesetim prijav- ljenim slušateljem so priznani pedagogi, psihologi in zdravniki posredoval iv 9 predavanj o vzgoji ln negi otroka. Tu naj omenim, da sc je -Šola za starše« kmalu sprevrgla v >»SoIo za matere«, ker edini prijavljeni oče ni dolgo vztrajal pri predavanjih (verjetno mu je bilo nerodno) in so torej predavanja poslušale le matere. Sicer je pa to menda več ali manj usoda večine takih šol (in tudi ro- Novi pionirji in mladinci Gorje — Ob praznovanju Dneva republike so na osnovni Soli v Gorjah t .-prejeli v pionirsko orga-Mzacljo 60 cicibanov, v mladinko organizacijo pa okoli 30 pionirjev. Svečan sprejem novih mladi n-c<>v in pionirjev so pripravili po °kndemiji v počastitev omenjenega praznik* Čeprav Je od to±>J Preteklo žc precej časa, naj vse- eno omenim, da tako kot letošnja . kademija podobno prireditve že \ir!o let niso uspele. Dvorana je bila namreč natrpana s poslušalci, ki so bili navdušeni nad skrb-tw> pripravi j oni m programom, l v.;..r,'a li so ga šolski pionirski pevski zbori ln recitator ji. Šolsko vodstvo je omogočijo, da so bili novo sprejeti člani po akademiji pogf^oni. Uredništvo »Glasa« pripravlja /a svoje bralec v tem mesecu Vet »NOVINARSKIH VEČEROV«, na katerih bodo /a ra/vediilo poskrlvdi tudi znani humorist LIPE REVSE iz Kranja in VESF.I.I GODCI Danes zvečer (o. decembra) bo NOVINARSKI VEČER v dvorani TVD Partizan v Gorjah, in sicer ob 19. url. Ce želite zvedeti za najnovejše dogodke in za najbolj aktu* alnc domače pi >h|.ine, ne zamudite tc prireditve, na kateri s boste tUdI prijetno nasmejali. ... V soboto, 9. decembra bo podoben »Novinarski večer« v dvorani Gasilskega doma v Cešnjici. Vabi uredništva »Glasa« diteljskih sestankov), čeprav je jasno, da so prav očetje (naj mi tfcjkt; ki so med izjemami, tega ne zamerijo) takih predavanj še bolj potrebni kot matere ali pa vsaj toliko. Pri vzgoji bi morala oba I roditelja enakovredno sodelovati. BOJ« pa je kljub tej pomanjkljivosti lopo uspela. Slušateljice so bilo z njo zadovoljne; točno ob določeni uri so se zbirale k predavanjem, jim z zanimanjem sledilo in po zaključku tudi same povprašale po tem in onem. Predavatelji sami so povedali, da v nobenem drugem kraju, kjer so še predavali, ni bilo po predavanjih tako živahne diskusije kot prav v Gorjah. Za II. stopnjo -Solo za starše-, ki bo v letošnji izobraževalni sezoni, imajo zbranih že 40 prijav -spet samih mater. Zato so se organizatorji šole odločili, da očetom, ki bodo hoteli poslušati predavanja, ne bo treba plačevati. Torej očetje — ugodnosti več kot preveč! V tem mesecu sc bo začela v Gorjah tudi -Šola za življenje«, ki jo bodo obiskovali fantje ln dekletu - stari nad 17 let. Na posebnem sestanku s člani mladinska organizacije bo predsednik sekcije za Ideološka vprašanja obrazložil pomen te šole in tako skušal k poslušanju teh izredno zanimivi!: in poučnih predavanj pritegniti čimveč mladih Gorjanov ln okoličanov. Pričakujejo, da jih bo obiskovalo okoli 50 mladincev. H. S. Čeprav na Bledu ne raste vinska trta, smo vseeno lahko zalotili delavce podjetja Vino Bled pri svečanem Jesenskem opravilu — pretakanju vina. To podjetje Je namreč kupilo večje količine grozdja in ga doma prcjjclalo v vino ^ Var nosni tehniki, ki se poklicno ukvarjajo s temi proMemi, so le v Verigi. Lesee, E'->nu Begunje, GG Bled in LIP Bled. Pozen teh imaio varnostne tehnOc« še v PVP Bohinjska Bela in Lcpcs. ki opravljajo službo za celotno področje sekcij Gonce oziroma Je* seme in le poredko obiščejo delov: šč a na progah. Sukno Zsmže ima nastavljenega VaftMtfUVaga tehnika s polovičnim delovnim časom, ki obenem opravlja perle šefa vzdrževanja. Takega načina bi se lahko poslužila tudi estala v*čja podjetja, ki nmajo varnostnih tehnikov. Varnostni tehr.ki so v podjetjih v nekoliko neenakopravnem položaju, ker skoraj vsa naša podjetja premalo upoštevajo varnost prt delu. preprečevanje nore" in rvo^V.-.rdh obalen*, zaradi katerih izgubljajo velik del nejrodneeta dohodka. Poskrbeti bo treba tudi za izpopolnjevanje vnr-nostrh tehnikov, saj morajo leti ćo'rro pognati organizacijo dela. nrefDiss HTV, socialno zakonodajo in drugo. V poročilu je med drugam tudi navedeno, da organi samouprav-ljrnja po podietjih premalo razpravljajo o teh problemih. Se v t i;-ti h podjetjih, ■ v katerih so o tem govorili, so rr>zen dveh d a* i j t<» na dnevni red le zato, da fo I lahko rekli, da so o tem razorav-t ljali. Tudi sindikalne organizaci-■ jc ne razpravljajo o tem. — M. * SMUČARJI PRIDNO TRENIRAJO Gorje - Pni TVD Partizan t Gorjah je ena najbolj delavnih prav smučarska sekcija. 2e četrti mesce poteka, odkar so začeli s suhim treningom, pretekli teden pa je fclcupina najboljših odšla trenirat na Pokljuko, kjer J3 po osojnih predelih že mogoče najti primerna zasnežena mesta. Med smučarji-tekači, ki jih trenira svetovno znani smučar Lovro Zemva, so tudi Pavel KobS'ca, Janez Kalan, Franc Manaeljc in drugi. Mladina daje pobude Prosvetni delavci ne sodelujejo Ce bi hoteli pisati o delu pred-dvorske miadane pred dvema letoma, bi bili prav gotovo v zadregi. Kvečjemu bi lahko ugotovili, da so mladinsko organizacijo 'reevali nekako ' r • i Mladinska organizacija je zaživela šele pred dobrim letom. Takoj na začetku so eo lotili športa — oblike, ki je za mladino tako privlačna. Lotos spomladi so že Kzanpki GLAS »Zaradi popravila lokala do nad'j »šolske prostore« ali dvorane z največjim navdušenjem. Razveseljiva pa jc tudi druga plat, da ni bistvenih odstopanj od predvidenega programa, zaradi česar lahko brez pretiravanj zapišemo, da DU v Tržiču opravlja svoje poslanstvo na splošno zadovoljstvo in da jo zaradi tega lahko uvrstimo med tiste DU, ki zaslužijo vse priznanje. Prav v tem času so v okviru DU Tržič številne šole, seminarji in druga predavanja (nekaj so jih Tjtzilkl VESTNI K ...da je v tržaški občini nad 2700 radijskih in nad 60 televizijskih sprejemnikov. ... da pride v tržiški komuni na 21 prebivalcev samo en dnevni časopis, medtem ko je vsak petnajsti občan naročen na list Družina! Taksnoga razmerja — seveda v škodo Tržičanov - ni daleč naokoli. ... da je bilo v oktobru v BIT 11 nezgod. Največ jih jo bilo zaradi nevarnega dela, medtem ko sla na drugem mestu •razlresenost ali nepazljivost. ... da Občinski sindikalni svet Tržič pripravlja gradivo za prihodnji plenum, na katerem naj bi se prvenstveno pogovorili o družbenem standardu. ... da jc na območju tržiške občino 635 članov ZK v 19 osnovnih Organizacijah, Po zadnjem plenumu pa se bo število osnovnih organizacij zaradi uspešnejšega dela verjetno povečalo na 28. ANALIZE IN PRIPRAVE Tržič — Te dni so na območju celotne občine sestanki posameznih izvršnih odborov sindikalnih 7>odruznie, na katerih analizirajo delo posameznih kolektivov pri sestavljanju novih pravilnikov o delitvi CD in OD. Kazen tega na teh sestankih razpravljajo tudi 0 pripravah na bližnjo letne občno zbore sindikalnih podružnic. Predvidoma bodo ti sestanki zaključeni do 10. decembra. VARSTVO OTROK Tržič - Pred dnevi jo zasedala komisija za delo z zonami, ki jo avljaia o pripravah na ob-, i, ;.,» konferenco žtna, ki bo 13. decembra. Komisija bo pripravila v...' potrebno gradivo o osrl naj- vee razpravljali na konferenci — o varstvu otrok na območju U žiške občine. že končali), seveda pa je precej podobnih prireditev še predvidenih in skoraj prepričani smo lahko, da bodo tudi tiste izpeljali. Čeprav je od 37 prijavljenih kandidatov ostalo le okolt 20 po-slu.šalcev, lahko zapišemo, da ima večerna politična šola za člane ZK velik uspeh. Kandidati, ki obiskujejo to šolo, so so študija lotili z vso resnostjo, zato so z njimi zadovoljni tudi predavatelji. Da j« tolikšno število pri javi jemeov prenehalo obiskovati šolo, pa so krive osnovne organizacije ZK, ki so prijavljale kandidate »na slepo«, kot pravimo, čeprav bi s .^notrnejšim delom lahko ugodilo "••katerim zainteresiranim članom. i lažen tega pa se je pokazalo, da l>i bilo v prihodnje primerneje prirejati politično šolo v dveh oddelkih glede na splošno razgledanost in osnovno izobrazbo posameznih slušateljev nI i \a\ zadevo -siti vsaj z nekakšnim uvajalnim i/mi nar jem. To sta dve dragoceni izkušnji, o katerih v Tržiču že soda j razmišljajo, da bi bila politična šola prihodnje leto brhko še /atlovoijivejša. — Razen te Sole ixxk> še ta teden začeli s predavanji tudi na mladinski politični šoli. S tem pa smo šele začeli spisek •uznihšol, ki jih ima letos trži:';!: t DU. V Križah je zelo dobro obiskana »Sola za starše« (rta prvih predavanjih je bilo tudi nad 6«) jMisiušaleev). Značilno za Križane iwi je, da imajo za takšno šolo vodno veliko za ni manje. Lani jo na primer prva predavanj« obiskovalo okoli BO poslušalcev, na ■zadnjih pa se je to število podvojilo. 7.n mladino je DU Tržič pripravila »Solo za življenje«, in sicer v dveh skupinah. Priče tek predavanj za, prvo skupino bo v torek, 12. decembra. In končno, zaključena Jo tudi prva etapa »Solo za dela\ ko samoupravljanje«. Prvotno je DU predvidevala, da bo ta šola za vsako večjje podjetje posebej, m sicer štirikrat tedensko, vedno pa bi bila obdelana ena tema izmed osmih. Z voHkim uspehom je hala ta šola že zaključena v HPT, potem pa se je zataknilo. V nekaterih sindikalnih podružnicah so namreč mnenja, da jc takšna pre-natrpanost predavanj za delavce prenaporna in da naj bi bife predavanja v večjftj preslorTkfh. Na DU Tržič pa so mnenja, da je uspeh šal ali seminarjev neprimerno večji, če so predavanja strnjena. Torej ne gre za to, da bi DU prenehala s »Solo za delavsko sarrMHipravif janje.« temveč je treba le počakati, za kakšno ot>-liko se bodo odločili posamezni kolektivi, med katerimi se bo verjetno že v prihodnjih dneh odločil kolektiv tovarne čevljev »Peko«. Verjetno .gre v omenjenem primeru tudi za neraaurnevanje vodstev posameznih podjoOj, ki so premalo zainteresirana, da bi delavci obiskovali podobne šole. Za primer naj navedemo, da so v nekom podjetju v Trbovljah organizirali podoben trodnevni seminar med delovnim časom. Izostanek je bil neupravičen -krat. tako enotni in smeli, kakor so bili pred dvajsetimi leti. Po- so jih v Dražgošah prod kratkim ustanovili, bodo tesno povezani: 0 centralno komisijo za organizacijo tradicionalne prireditve »P° stezah partizanske Jelovice«. Tar ko bo delo teh komisij ozirerna delo weh prebivalcev v Draži °" šah' za izvedbo proslave enotno in vsklajeno s celotnim programom te vsakoletne prireditve. " P. Pred ustanovitvijo DIT Oktobra je sklical Okrajni odbor SZDL Kranj sestanek s pred-stnvndci občinskih društev inženirjev in tehnikov. Na tem posvetu so mod .c pod slivho precej velik objekt, KI y,,\ ri.uil tt/i-.Uo K i .. n > i l""c Ij V uovvDi poslopju bo imelo Komunalno podjetje skladišča, pis.unc in stanovanja /a IVO je dcb»vt DVE ŠAHOVSKI Z JESENIC © Šahisti drugo ekipe Zele.-.arne Jesenice so v prijateljskem dvoboju premagali ekipo Elektrogospodarstva Koroške iz Beljaka z rezultatom 5 : 2. — Vehovec : Mohor 2:0. K on ini vrstni red: 1. Vehovec. 7. Mohor, 3. Oblak, 4. Hafner, 5. Simnovec (Trboje) itd. - J. J. Kranj (R. Č.) — Kakor po vseh drugih krajih Slovenije se tudi na Gorenjskem temeljito pripravljajo na letošnjo redno skupščino TVD Partizan Slovenije, ki bo 10. decembra letos v Ljubljani. Te .skupščine se bo letos udeležilo z Gorenjske 12 delegatov. ■■■jaaajaasjBaBjaBBaaaajM ■■■■ telesnih poškodb igralcev. Zmagali so igralci Podhala z rezultatom 4:2 (1:2,2:0,1:0) pred 1500 gledalci. Tekmo sta sodila Gorše in Kozjek. . NA JESENICAH BO GOSTcb" DPD »Svoboda - Center« iz Tr-j bo vel j se je odzvala vabilu ie-; eeniške Svobode. Gostovala bolna i Jesenicah v soboto, 9. decembra. IV Cufarjevem gledališču bodo priredili najprej koncert za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Program koncerta bodo iz-j vaj ali pevci solisti, ki bodo peli I pesmi revirskih pesnikov, instrumentalni kvartet Dorka Sk obrneta, ki stalno nastopa v RTV Ljubljana in mešani pevski zbor »Slavček«. Svoboda Jesenice bo prireaila v nedeljo za geste izlet v Zgomjesavsko dolino. pcsvet SANKAŠKE ZVEZE SLOVENIJE V domu Partizana ra Jesen'cah je bil v nedeljo posvet San-kaške zveze Slovenije, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov zveze tudi predstavnik: sankaških društev in klubov domala iz vse Slovenije. Na posvetu so govorili o delu v sezoni 1961/62, o važnosti ureditve nekaterih umetnih snnka*kih prog ter sprejeli koledar prireditev za tekočo sezono . tuna Werner llirhtcr 54 »VVhal'.s thai?« Je dejal vojak in pogledal Buch-Walda. Odgrnti Jo odejo in našel bukov kol. V barako sta stopila dva častnika. Za pasom sta Jima Visel] torbici za samokrese. Vojak jima je pomahal. Caeaatka sta si oglodala bukovo krepelo, -Kaj ste hoteli z njo?« Jc vprašal eden i/.med »Jiju. »Hraniti sem .se hotel.« Je dejal Buchvvald. »Pred kom?« »Pred . . .« »Poljake .sle hoteli napasti, kaj?« »Pred taboriščno tajno policijo,« je zašepetal ItiKlnvald. »Taboriščno lajno indicijo?« je dejal častnik. »Ka I J,. 11 HuchvvaUl jc molčal. Troseče se je ozrl proti Guehler j ti. Častnik je poklical vojake In Jim dejal ni kaj besed v an;lc:rlni. Vojaki M obkolili Huchvvalda in «a odpeljali i/, barake* »llolcl .sc j - lun liti |>:rd nacisti.« Jc dejal Gu-cliler. Častnik gii .!<• prezirljivo pogledal in molče odšel barake. Guchlcr je padel na poslolj ». »To vendar ni mogoče.« Je zašepetal, »to nI ni,, , -Zaradi tega so te svinje tekle sko/J našo ba-T«ko!„ j« dejal Grumlmann. »Pilili, pomagali mu moramo!« Oblekla sla plašče An odšla k vratom. Pred vrati so stali ameriški vojaki. Napotili so ju nazaj v barako, ki je bila zastražena. »VVant you to piss?« jc dejal eden izmed vojakov. »Yes.« Vojak ju jc spremil do kopalnice. Ustavil se je <-.\ivm njiju in ju ves čas opazoval. Molče so se vrnili nazaj v barako. Vojak jima je dejal: »Dirty nazlfools.« Ničesar nista dejala. Z oddaljene ravnine, ki jo ležala za pregrajo noči, jc vel veter in sipal sne:; po strehah. V baraki sta stala dva ameriška vojaka, naslonjena na postelje .V rokah sta imela bambusove palice. Nasproti jima je prišel Prohaska. . »Naglo!« je dejal, »Takoj v postelje! Takšno je povelje.« Slekli so Se in zlezli pod odeje. V baraki .so v.o noč gorele luči. Slišali so, kako se jc izmenjala sira/a. Guehler je .šepnil: »Kaj bodo .storili /. Hmhualdom?« »Se bo -že znašel,« jo dejal Grundmann. »»Tišina!« je zarjovel Prohaska. f.nHilor je umolknil. Ležal je na hrbtu in strmel predse. »Zanje smo vsi nacisti,« je pomislil, »val. Ne poznajo razlike.« Ponoči Je prišel mimo Prohaska In se usti vil pri njegovi postelji. Sklonil sc Jje k njemu in zašepetal: »Baraka je zastražena. Sumijo, da smo sodelovali pri pretepu s Poljaki.« »Svinjarija!« je dejal Grundmann. »Ko Je šlo za nas, niso prišli. Mi bi lahko poginili, zdaj pa, ko gre za Poljake, so takoj poskočili.« »Ml smo samo Nctmci,« je šepetal Guehler, »in to ni tako važno.« »Vse skupaj je sranje, nič drugega vam ne pravim.« •■i iindinann se Jc vrnil. Postelja pod njim je škripala. »Nič govoriti!« je dejal eden i/.med vojakov. Prohaska se je vrnil v svojo posteljo. S struž- nega stolpa pri glavnem vhodu so se razlegali za-tegnjenl zvoki trobente. Guehler je zaprl oči in prisluhnil. Vedno bolj so naraščali in zatem zamrli v vetru, ki je tuiil okrog barake. XXIII Barake so bile tri dni zastražene. Pred vrati so tali vojaki in niso pustili nikogar ven. Stražarji so jih spremljali, kadar so šli jest, pa tudi v kopalnici jc Klaven njih stal vojak in jih opazoval. Nekoč, ko so jih peljali v kuhinjo, so videli na cesti Poljake v vrsti. »li, tile bodo izginili,« je dejal Grundmann. Videli so Poljake, kako so odšli iz taborišča. Na cesti so stale ameriške straže. Tretjega dne se je vrnil Buchvvald. V barako sta ga pripeljala dva vojaka. Grundmann Je dejal: »No, so te končno spustili?« »NI šlo lahko,« Je dejal Buchvvald. »Kaj so hoteli od tebe?« »Zasliševanje za zasliševanjem. Toda major me Je spoznal in potem sem smel oditi.« »Pa ostali?« »Dvanajst so jih ujeli, vendar vsi trdijo, da so nedolžni. Tudi narednik jc med njimi. Rotil me je, naj ne izdam, da mi je grozil s taboriščnim aod iščem.« »In ti nisi ničesar povedal?« »Ne,« jc dejal Buchvvald, »ničesar nisem povedal.« Legel je na posteljo in zaprl oči. Imel je utrujen in izmučen obraz. , »Cemu nisi povedal?« je vprašal Guehler. ►•Premislil sem se,« je šepetal Buchvvald, »to moramo urediti saini. Odkar sem spoznal Američane, vem, da moramo opraviti sami z nacisti.« »Morda imaš prav,« je dejal Grundmann. »Za večino Američanov smo deloma nacisti, deloma Izdajalci. Povsem drugačno ljudstvo so. Vse ocenjujejo s svojca stališča ln kar je bilo prej po našem mnenju pravilno, postane nenadoma nepravilno in narobe.« »In kaj nameravaš sedaj?« »Nič. Molčati, zapreti gobec in čakati.« »Da.« jc dejal Grundmann, »to bo najbolje.« »Zaprli so me skupaj z njimi,« je spet pričel Buchvvald, »sedel sem z njimi dva dni in dve noči in se prepiral. Rekli so, da moramo dobiti vojno, sicer bo šlo pri nas vse rakom žvižgat. Jaz pa sem jim dejal, da ne moremo več dobiti vojne. Potem so postajali vedno bolj tihi in eden izmed njih mi je dejal, da imam morda prav. Toda ko so prišli pred Američane, so med zasliševanjem nalašč vzbujali vi Is, da so zagrizeni aacisti.« »Niso razbojniki,« je dejal Buchvvald, »temveč fanatiki. Treba jih je uničiti ali prepričati, da so v zrnati. Jaz sem za prepričevanje.« »Pa bukovo krpelo?« jc vprašal Guehler. »Pri Američanih je« »Da.« je dejal Guehler, »prav imaš. Pretvarjali se moramo, češ da smo zanje, potem pa jih posamič pridobiti na našo stran.« »Podtalna dejavnost,« je tiho šepnil Grundmann. »Prav tako, kaokr v Nemčiji, toda še nevarnejc,« je dejal Guehler. »Nacionalsocializcm sc ni namreč še nikoli ni zdel tako nevaren, kakor tukaj — v Ameriki.« Ccz tri dni so se stražarji umaknili. Bilo je prav na Silvestrov popoldan. Snečni metež se jc polegel. Severovzhodni veter iz daljne nižine je prinesel s seboj jasno vreme z mrazom . Zvečer so odšli v kuhinjo k silvestrovanju. Pili so pivo in kadili ameriške cigarete. Prišel je ameriški major v spremstvu kapetana in stopal med dolgimi vrstami miz. Za njima je šel nemški bataljonski narednik. »Srečno novo leto in da bi se še letos vrnili na svoje domove!« je dejal major. »Srečno novo leto, gospod major!« so klicali ujetniki. »Zapojte!« je dejal narednik. Ujetniki so zapeli: »Samo še enkrat proti Franciji, Angliji in USA, ua bo vse končano ...« GLAS S^.F.DA. G. ocrrmTrra lf-Bl DOKUMENTU IVA> JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI CAMRJMI Po hišah nismo dosti hodili, radi pa bi prepevali, a nismo bili na »dobrem glasu«. Vse lepše so prepevali Primorci...« Anton Demšar pa pravi, da so stanovali v prijazni hiši, ki je stala bolj na samem. Mož je drvaril, oba pa sta bila zelo prijazna, on in ona. Tudi kaj za pod zob sta jima dala in celo kakšen požirek žganja, ki zaradi mraza ni škodoval. Stražaril pa je ob velikem drevesu, kakih tri sto metrov od hiše ... Del Bičkovega voda je bil prve dni pri Maticu na Pečeh, potem pa pri Grogovcu na Jelenščah. O tem pripoveduje Grogovčeva Ivanka: »... Bilo je okoli trideset fantov, ki jim je poveljeval Franc Biček. Z njim je bil tudi njegov brat Henrik, pa Copi, Padovan, Kovačič s sinovoma ... Bili so delavci, v glavnem Primorci.« Ive Šubic je med tem narisal nekaj portretov nekaterih partizanov; to so bili prvi partizanski likovni izdelki te vrste. Zal so potem izginili. Risal je tudi propagandne letake, ki so jih patrulje raznašale po dolini: stisnjene pesti, roke, ki trgajo verige, zvezde in podobno s primernimi gesli! »V boj za svobodo!«, »Bratje, podajmo si roke!«, »Mi delavci — vi delavci!«, kar je bilo namenjeno nemškim vojakom in podobno. Miha Demšar, ki je bil tudi v Jakovi četi, se spominja, kako so šli po hrano: »Nekega dne je komandir Jaka vprašal: »Kdo gre z menoj?« Pa ni povedal — ne po kaj ne kam. In nismo ga vpraševali. Priglasili pa smo se od kraja, zaupali smo mu bolj kot očetu. Vzeli smo nahrbtnike in odgazili. Z nočjo smo prišli v Besnico. Ljudje še niso spali. Kazalo je, da se Jaka z ljudmi pozna, čeprav ni bil domačin. Za nami je tedaj pritekla neka ženska in nas zasopljena povabila: »Se k nam pridite. Prej ne hodite naprej. Vsaj toliko, da vas bomo videli!« To nas je ogrelo, zakaj ljudje so nas imeli za svoje, čeprav je bilo hudo nevarno. Šli smo z njo ... V hiši so nas ogledovali, kot bi bili na razstav^ potem pa so nam napolnili nahrbtnike. Jaku pa so rekli: »Res, ,fejst' fante imaš!« Tudi drugod smo še dobili dovolj hrane, potem pa se je nekdo celo ponudil: »Nekaj časa vam jo bom peljal. Gotovo imate daleč!« Pred nami je bila resnično dolga pot, a do jutra smo zadovoljni, čeprav upehani, prilezli v Dražgoše!« Nekaj dni pred napadom je prišel tja gor tudi Lojze Kebe, član PK. Sekretar Tone Dolinšek je ostal na terenu v okolici Kranja, prav tako pa tudi člana Mira Svetina in Tomo Brejc. Politično delo po dolini ni smelo zaspati. Tudi Kebe je že prinesel vesti, da se spodaj zbirajo Nemci, kar je sporočil tudi pismonoša in drugi ljudje, ki so odhajali v dolino. Nemci so grozili, da bodo prišli nad Dražgoše . .. OBLAKI SE TEMNIJO Minili so Trije kralji in vse očitneje je bilo, da se spopadu ne bodo ognili. Nemci so se nedvomno zbirali zato. da bi udarili na Dražgoše. Eden izmed vaščanov o teh dneh pravi: »Ce je šel kdo izmed nas v dolino, smo ga ob vrnitvi kar zasuli z vprašanji .. . Ze vseskozi smo se bali, kdaj nas bodo Nemci zgrabili. S partizani vred! Oni pa se niso bali nemških groženj in napovedi ... Možaki smo večidel hodili delat v Jelovico. Ob prekladanju hlodov in ob vožnji smo se nekako zamotili. V sredo in četrtek so bili partizani še prav brezskrbni. Ce smo katerega vprašali, kako se počuti pri nas, je bil vsak zadovoljen in bi rad tu cek> prevrnil... Dolgčas, ples in KAKO SE MLADINA ZABAVA? KAKO PREŽIVLJA PROSTI CAS - POPOLDNEVE, NEDELJE IN PRAZNIKE? IN DOLGE ZIMSKE SOBOTNE VEČERE? ALI SMO POSKRBELI ZA SOLIDNO IN ZDRAVO ZABAVO - ALI PA SMO VSE SKUPAJ PREPUSTILI IZNAJDLJIVOSTI POSAMEZNIKOV. SLUČAJNOSTI, VESELICARSTVU IN LOVU ZA FICKE NEKATERIH ORGANIZACIJ? PROSTI CAS povzroča že dlje v zapadnih »»državah blaginjo« vedno večje težave. Države, ki so na račun stoletnega izžema-pja svojih lastnih državljanov in še hujšega ekonomskega in fizičnega uničevanja prebivalcev kolonij začele osvobajati svoje državljane suženjskih delovmh pogojev, naenkrat ne vedo več, kaj bi jim nudile v času, ko ne delajo. Nedvomno je prosti čas korak naprej v ustvarjanju bolj človeške podobe človeka. Človek pa je zdaj na razpotju, ubere lahko dve poti: ali se prepusti uživanju trenutka ali. pa ubere pot izpopolnjevanja in razvijanja svojih sposobnosti. Tu se začenja senčna stran povečevanja prostega To za uvod — s pripombo, da je vsebina smiselne usmeritve prostega časa le razvijanje sposobnosti posameznika. PRI NAS JE DRUGAČE. - Pri nas ima mladina v prostem času dovolj možnosti, da razvija svoje ustvarjalne sposobnosti, ki kori- I stijo vsakemu posamezniku in ! družbi kot celoti. Pri nas ml.-\d:- j na v prostem času aktivno dela V organih samoupravljanj?, v to- I varnah, na šolah, v zadružnih svetih — povsod, na slehernem koraku je čutiti utrip mladega srca. Res je, tudi pri nas se pojav- ( ljajo razni poskusi uvajanja ko- i mercializirane kulture po vzorcih , Zapada, a večidel naletijo na glu- | ha ušesa. NOČNI IZLET je en *: * •„*•'. *'V "i'. 9iP* DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI I I I Mladinski ples v Delavskem doma (Jasa v zapadnoevropskih državah in državah Severne Amerike, kjer komercializirana kultura in še razne nižje oblike vsakdanjega »preganjanja prostega časa-" gonijo človeka v vse bolj primitivno sproščanje njegovih nagonov. Ta »Jadtoma« dejavnost, da bi zadostila trenutnim potrebam ljudi, potrebam po kvr se da bolj primitivnem sproščanju napetosti, uvaja vse mogoče dražljaje. Zanje je značilna kratka dobe učinkovanja, ki pa popolnoma izpo'r. čae tastead, ki dražljaj sprejema Ko dražljaj preneha, ne ostani' v človeku ničesar, kar bi ga trajneje zadovoljevalo. Spet je pro-put^en svoji lastni praznini in išče zato novih dražljajev, ki pa morajo hrti močnejši od prejfcnjih, šaka j sicer ga dcAgc«č«"*j«o... (Foto: Franc Perdan) tak primer, drugi pa CRNE MAČKE, kjer pa je šlo menda bolj za senzacijo kot pa za širši pojav. Kljub sicer pogostim pripombam na račun resnosti in delavnosti mladine v nekaterih kranjskih srednjih šolah in kljub sentimentalnemu obujanju spom nov na -dobro stare čase« mora vendarle vsnk priznati, da večji del naše mladine danes aktivno po- seboj ozko povezani. V prostem času se mladina tudi zabava, povsem naravno je to (tako je bilo celo v »dobrih starih časih!«). In najljubša zabava mladih je bil že od nekdaj ples. Sociologi menijo, da je ples elementarna človekova potreba, kjer se uveljavljata nagon primitivnega človeka po izglajeni, ve-j zani kretnji in njegovo naivno veselje do glasbe in ritma. TI'o je izraz življenja, prav tako po; memben kot katerokoli dru^o elementarno človekovo delovanje. Nekateri zelo radi plešejo in plešejo samo zaradi plesa; dragi piešejo samo včasih, če so na primer iz kakršnegakoli vzroka preveč dobre volje ali če se drug ne morejo spoznati z očarljivo (lahko tudi manj očarljivo) gospodično (ali gospo); so pa tudi taki, ki splch ne plešejo — iz principa, ali zato, ker ne znajo. Povprašajmo plesalec in plesalke, kaj menijo o plesu! — Ples mi je najljubša zabava, toda le, če plesalec d bro pleše; ob lepi glasbi postanem romantična . . . — Plešem, da se razvedrim, zakaj samo delati človek ne more... — Na ples pridem zato, da se nekoliko otresem vsakdanjih skrbi... — Plešem zaradi plesa samega, zaradi glasbe, zaradi gibanja. . . — Na plesu spoznaš celo galerijo novih značajev, priučiš se lepemu vedenju... — Ples mi je edina zabava, to- i da če plesalka slabo pleše, raje sedim ... — Morda je. ples zato tako privlačen, ker tu lahko poveš dekle-tu 06 zvotefh valčka, da jo imaš rad in jo povabiš na sestanek . . . Pa tudi na takele odgovore naletimo (bolj redko): — Plešem samo, če sem že toliko pijan, da ne vem. kaj delam . . . — Sploh ne plešem in tudi r.e znam plesati. Mislim pa, da to ne bo vzrok da se ne bi poročil in da ne bi bil srečen v življenju... KRANJ, SOBOTA ZVEČER -Skozi meglo tipajo žarometi avtomobilov in prši dež.. Ulice so polne, ljudje odhajajo iz kima. — Osem je šole in zgodaj je še, da bi odšli spat. Nekateri odidejo domov gledat tele vizi jsk i prenos, nekateri gredo spat, nekateri na sprehod t Majdičev Log ali kam dr\ igam. — Kaj pa ostati? Prisluhnimo skupini na pločniku pred avtobvasno postajo? — Kam? — Prekleti dolgčas, saj se nimaš kam dati, nikjer nobenega plesa, samo r »Teksasu«, tja pa ne grem! — Oh, do grla sem že sit Kranja. Spat grem. — Gremo na dva deci v Park? Tam je včasih zanimivo. — Ne! Jaz grem v »Teksas«. — Greste tudi vi? Saj drugam ne moreš, edino tu jo ples. Ce nam ne bo všeč, gremo pa potem spat . Zaviti so po Jelenovem klanou. čez most in potom v restavracijo Iskre. Aha, to je torej »Teksas«. Naj vstopimo? I za ples ni veliko — saj tu ni mo-j goče plesati, n. pr. angleški val-, ček, če se med mizami gnete trideset parov. 1 I iili Včasih je bdi v navadi rok: »Dobra vaga v nebeaa pomaga.« Ce se jc kdo zavoljo »dobre varge« skobacal čez nebeški prag, zares ne vem, prepričan pa nom, da si je že marsikdo nakopal zaradi »slabe vage« hude nevšečnosti. Ni da bi komur koii grozil, svoje bom pa le povedal. — On-dan me je zaneslo v ipeata vrači jo Iskra. Slišal sem namreč o nekakšnih kozarcih, ki so prišli navzkriž z »dobro vago«. Ti«ti iz restavracijo trdijo, da držijo 1 deciliter, jaz pa pravim, da so dovolj veliki samo na pogled. Ko mi nihče ni gledal pod prsto, sem brž prelil vsebino v drug kozarec in ročno ugotovil, da so me nasen-k»li točno za četrtinko decilitra. To se pravi, da tisti kozarci iz nekoliko debelejšega stekla rahlo goljufajo! Cisto pa le nisem verjel. Naročil sem nov kozarec konjaka in poskus s prelivanjem in merjenjem ponovil. Rezultat isti! Pa so mi ti poskusi tako ugajali, da sem ponovil v tretje. Sprt som bil prikrajšan za četrtinko decilitra. Torej sem imel trojni dokaz, vsekakor dovolj da vzdignem svoj prst. Nenadoma pa mi jo šinilo v glavo, da so me t.i-pti iz restavracijo nasankali natanko za tričetrt decilitra. — »Ne boste me ne,« sem dejal in naročil še en kozarec konjaka. Zvrnil I sem ga vase in dejal: »Tako, zdaj 1-mo pa kv*t1« Ampak z Marjano pa tkrtikrat nksern bil tako hitro »krit«*! Nič ni pomagalo moje zatrjevanje, da sem se ga »službeno« nalezel. Ko sem drugi dan preganjal mačka, sem u gotov d da ga nimam zavoljo štirih konjakov, temveč zavoljo Marjanine pridige. V petek bo priredilo naše uredništvo novinarski večer v Preddvoru, zato ne bo napak, če bom naredil malo reklamo. Za nas bo to reklama, za Preddvorčane pa predujem. Toliko nerodnosti sem namreč opazil, da jim jo tudi v najslabših časih ne bo zmanjkalo. Eno ali dve bom zapisal, zaradi ostalih nerodnosti jih bom pa že v petek ustno prečesal. To pot se mi je pa Marjana obesila za pete. Menda zato, da se ga ne bi spet kje »službeno nakre-sal«. Ko je moj »angel varuh« ▼ Pieddvoru lezel iz avtomobila (beri: kon/orva!), je vprašal: »Kje pa sva?»«. »Na smetišču!« se J« oglasilo za Marjaninim hrbtom. Kar posinela je zavoljo te opazke. Pomislite, ona na smetišču! Fantinu, ki je postregel s takim pojasnilom, bi najrajši stisnil v pest sto dinarjev. Na smetišču! Pogledal som krog sobe, nazadnje pa še na tla. Zares je bW pro*rtnr, kjer sva se ustavila, tako nastlan z avtobusnimi vovn:iicnnvi, ciga-cotnrmi ogorki, vžigalicami in ko-•aci papirja, dn mi je vzelo sapo. Pa še tri ali štiri škatlice od cigaret sem našel, pa nekaj listov solate povrhu. In prav pred PROSVETNIM DOMOM. »Menda ne odlagate t« sm< ia '■' mimo povpi iča, ki noju jo tako prijaano poučil. »Mi ne, ampnk avtobusni sprevodniki čistijo tule avtobuse, kadar čakajo na odhod,« se je zarezal pobec in odžvižgal krog ogla. Ce že nengam zavoljo čistoče flredt PrerkJvorn, bom pa Se kanalizacijo »apucnl«. — Onclan se je na vsem lepem v kanalu nekaj zataknilo. Cev na vsem lepem rw liot.l.i več požirati vode. Ker ni zalegla beseda, so jo nekje OdprfL Cesa le niso Preddvorčani zmetali vanjo! Na dan so izvlekli veliko konzervno škatlo, staro Črpalko, pa ostanke od žganj ekuhe, cunje... Oprostite, tu bom jen jal naštevati, ker nimam dovolj prostore. Potlej se pa čudijo, če se na vsem lepem kanalizacija zamaši. Pa tudi potok, W točo skozi vas, ni najprimernejša pot, po kateri odpiavl ja jo razne odpa. V .. >.. 1 1 ni 1 \ m. '• ; bi bil m.(;<»'•.« v \ 1 1 pt;i dih >" kamor bi rr-.. vsd.il.i 1: .> šel sc prijetno zabaval. Se vedno < taticjo ui-.-V.-a "» :•>,' di - Park, Jelen, Mc+ina edašč 1'tirna, pa tudi bolj zakotne gonilne. Ali razne elučj.'rn ;'..ne al] maaj alu-Oajfteetne prireditve po podeželju in v drugih gorenjskih centrih (l^iulovljira, ki<-r .so v.sulto n.>ue-Ij« plesne vaje postale že kar tradicionalne ln dol«ro obi ,kuuM'>. N» Jesenicah na primer Je znano, da mladina vaak v čer obiskuje hotel Korotan, kjer se pridno zabava — « kvarianjpni. Da, tudi tako .sc zabava n.t-,11 imI.oI u..: - A. T. PO NESREČI JE POBEGNIL V soboto, 2. decembra, ob lfi. uri jc vozil Jožo Hutar osehni avtomobil 7. Jesenic pro*i Kranjski gori. Tam pn jo pri hiši. st«*-vilka «auil proti Planici, kjer pa b*> ga organi Ljudske milice lumi-1-u u«***«. TOVORNJAKA STA TUClLA Mod vo«om;i Po h.;<>r., in Tr.-Kj • je prišlo v soboto, 2. deceinbfa, do prometne in., e Na nepreglednem ovinku sta trčila tovornjaka, ki sta ju upravljal 1 1 hi > Kolone z Je.so'i.e ;,i Valentin I čar iz Podgoro. N<«rečn se jo al* (er končalu brc/ telesnih poffcotlb, materialna škoda na tovornjakih pa /.naša okrog '.''KUMIO dinarjev. MOTORIST 1'ODRI. K(.I J SAR.IA V nedeljo, T dec -mbra, ob I'» "'i Url Je na eaatl II. reda v Logu pri Skofji Ix>ki motorist Jo/o Kon- čan li Škofje Loko podrl k.lcsar-Ja Julija S^vinca. Pri padcu Je kolesar utrp -1 hude telesne P**" škodbo in so ga prepeljali v ljubljansko polni.šnlco. Do nesreže J* priftlo pri pr< ! 1; k Jo P* Je prometno n< . • • ■, 7 krivil, trenutno še nieo ugotovili. PAMETEN UKREP V soboto so organi Lju