Stran 3
Obrtnija.
Navajajmo mladino k  štedljivosti!
Eiini vzrok, zakaj tako mnogo ljudi, ki se celo svoje življenje trudijo, in ki imajo pri svojem opravilu lep zaslužek, vender nikdar ne dosežejo pravega blagostanja, je ta, da se v svojih mladih letih niso učili šte-diti in dobro gospodariti. Mladi možje, bodisi delavci ali uradniki ali katerega koli stanu, žive ob svojih dohodkih brezskrbno, ne da bi kaj prihranili za dneve, ko bodo njihove moči opešale, in ko rednega zaslužka ne bo več. Tedaj pa životarijo v največji bedi ob miloščini svojih soobčanov in vse to zategadelj, ker jih nikdo ni učil pravočasno v mladosti štediti, in ker Janez nikdar ne zna tega, česar se ni učil že kot Janezek.
Z znatnimi žrtvami skrbi ljudstvo za začetno izobrazbo svoje mladeži. Mladi naraščaj uči se citati, pisati, računati, tudi prirodoslovja, zgodovine, zemljepisja ip drugih potrebnih predmetov, malokdo se pa potrudi vcepiti otrokom v pravi dobi prepotrebne začetne pojme o hranitvi onih pripomočkov življenja, katerih pridobivanje naj bi jim duševna izobrazba omogočevala in olajševala. Onim, kojim je izročena mladina v odgojo, zdi se, da splošna izomika mladini zadostuje tudi kot sredstvo v dosego gmotnega blagostanja, in da torej ni neobhodno potrebno, navajati jo z besedo in dejanjem k skrbnemu gospodarstvu in torej k štedljivosti. In sledečih vrstic sprevidimo, da je to domnevanje le deloma pravilno.
Ne da se dvomiti o resnici, da je omika prijateljica 'n pospeševalka skrbnega gospodarstva. Skušnja uči, da neomikan človek ne štedi, in da divjaku nikdar ne pride na misel, da bi izmed trenutnega preobilja shranil kaj za prihodnost za slučaj pomanjkanja. O Eskimotih pripovedujejo, da je njih življenje večno tavanje med najhujšim stradanjem Če ulovijo lososa ali kak drug plen, tedaj imajo noč in dan gcstijo tako dolgo, dokler vsega ne použijejo, in če potem tudi po več dni nimajo ničesar jesti, dokler se jim lov zopet ne posreči, ne domislijo se, da bi kaj shranili za pozneje. Kina in Indija sta zelo rodovitni, a vender tako cesto čitamo o strašni lakoti, ki tamkaj razsaja med necivilizovanim prebivalstvom. Tudi pri nas je bogastvo in blagostanje doma v deželah, kjer je splošna izobraženost ljudstva na najvišji stopinji, a ne baš v najrodovitnejših pokrajinah« Ravno tako vidimo, da marsikateri delavec, ki ni hodil v šolo, in ki je neizobražen, pohaja vedno  umazan   in   zanemarjen  in
Stran 4.
ničesar nima, dočim njegov dobro vzgojeni tovariš živi v najboljših razmerah in si s časom pridobi celo lepo premoženje. Da, brez duševnega tudi gospodarskega napredka ni in ne bode.