Amerik Anski Slovenec ‘ • List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 21 številka Joliet, Illinois, 1. maja 190£¡ Imetnik XVII -, . , ...Jh GIBBONS SLAVI DELO STOLETJA. Kardinal predava pri zahvalni sv. maši zgodovino katoliške cerkve v New Yorku. POSLANICA PIJA X. CHANA. Veličasten zbor cerkvenih dostojanstvenikov v katedrali sv. Patrika. New York, 28. apr. — Katedrala sv. Patrika je bila danes pozorišče najznamenitejšega zbora katoliške hierarhije v zgodovini newyorški. Izza poslednjega polnega zbora v Baltimoru ni bilo take skupščine, kakor današnja v katedrali v svrho javne zahvale za dovršeno stoletje katoličan-stva v New Yorku. Z dvema izjemoma so bili navzoči vsi nadškofje v deželi ter skoro vsi škofje in številni predstojniki raznih verskih redov. Med nadškofi so bili Ryan iz Philadelphije, Ireland iz St. Paula, Glennon iz St. Louisa, Keane iz Dubuque, O’Connell iz Bostona, Blenk iz New Orleansa, Quigley iz Chicage, Moeller iz Cincinnati in Farley iz New Yorka. Med škofi so bili Canevin iz Pittsburga, Fitzmaurice iz Erie, Colton iz Buffala, O'Connor iz Newarka, McQuaide iz Rochestera, Burke iz Albany, Ludden iz Syracusa, McFaul iz Trentona. Načeloval jim je ameriški zastopnik v svetem zboru, kardinal Gibbons. Msgr. Falconio, a-postolski delegat, je zastopal Vatikan in ob zaključku obredov podelil papežev blagoslov. V zahvalo se je darovala pontifi-kalna sv. maša, ki jo je opravil drug cerkven knez, kardinal Logue z Irskega. Šest tisoč oseb je bilo zbranih v katedrali mnogo pred začetkom sv. maše in še najmanj toliko jih je stalo na Fifth avenue. Ob 11. uri so jeli paroma prihajati stoteri duhovniki, opravljeni v kore-tlje, in sledili so jim škofje s svojimi kaplani, potem monsignori, odeti v svojo škrlatno opravo. Tem so sledili zastopniki mnogoštevilnih verskih redov, jezuitje in dominikanci, frančiškani in pasionisti, karmeliti in benediktinci ter opat Obrecht, glavar trapistov v Gethse-manu, Ky. Potem so prihajali višji cerkveni dostojanstveniki, nadškofje, in koneč-no so množice na Fifth avenue zagledale postavo irskega kardinala, v rdeči opravi cerkvenega kneza. Corrigan, ki je starim Newyorcanom še v najboljšem spominu. In njegov naslednik je sedanji nadškof Farley. Uspeh stoletnega dela. “Preglejmo sedaj nakratko,” je rekel kardinal, “velikansko delo, katero je nadškofija izvršila v prošlem stoletju. Samo primerjaje in razlikova-je smo vstanu prilično preceniti to rast in raztezo. “Po nekem prvotnem katoliškem ko ledarju, ohranjenem v arhivu baltimorske katedrale in izdanem leta 1813., je samo šest duhovnikov pasti-rovalo v tej škofiji, ki je takrat obsegala celo državo New York in del države New Jersey. “Samo ena katoliška cerkev je bila v mestu, stara cerkev sv. Petra, a sicer je bilo po tem ogromnem ozemlju raztresenih le nekaj oskromnih hramov božjih. Katoliško prebivalstvo je štelo okoli 20,000 duš. O višjih šolah, bolnišnicah in sirotišnicah ni bilo ne sluha ne duha. “In kak je položaj danes? Na istem ozemlju je en nadškof in devet škofov, vštevši enega koadjutorja in enega pomožnega škofa, 2,536 duhovnikov, nad 1,400 cerkva in katoliškega prebivalstva okoli 8,000,000 duš. “Vsa pokrajina je sedaj okrašena s kolegiji, akademijami in šolami, sirotišnicami in bolnišnicami, ter vsakovrstnimi zavodi, ki jih moreta vera in dobrodelnost izmisliti v olaj|avo trpečega človeštva. New York je danes najvažnejša škofijska stolica v Združenih državah, in morda nima para na vsem katoliškem svetu.” Potem je kardinal slavil Newyor-čane, da so zgradili tako krasno katedralo, sebi v čast a Bogu v slavo. In sklenil je svoj nagovor proslavljajoč priseljenca, ki se* pretvarja v ponosnega državljana pod okriljem Amerike. Ko je kardinal Gibbons končal, je nadškof Farley prečital poslanico papeža Pija X., v kateri čestita na dosedanjih uspehih in vzpodbuja k nadaljnjemu vztrajnemu delovanju ter podeljuje kot znak nebeške milosti in v dokaz blage volje vsem udeležencem in vernikom apostolski blagoslov. NIKARTE SEDAJ ZASTRAJKATI, Tako svetujejo premogarjem v državi Illinois njihovi uradniki. ODLOČITEV BO DNE 9. MAJA. Dve pereči vprašanji: o razstreljeval-cih in zaprti delavnici. Springfield, 111.,, 28. apr. — Skupno državno zborovanje illinoiskih premo-garjev in operatorjev se je končalo .včeraj v zagati. Prva seja je trajala eno uro, in v tem času se je sklenilo, predložiti posebnemu glasovanju obe vprašanji, o razstreljevalcih (shotfi-rers) in “zaprti- delavnici” (closed shop). Operatorji illinoiski bodo glasovali o predlogu glde zaprte delavnice, in če sklenejo nadaljevati svoje stališče o tem predmetu, se pogajanja med premogarji in operatorji v državi končajo. Premogarji bodo gla sovali o vprašanju glede razstrelje-valcev, in če sklenejo, da nočejo več plačevati teh delavcev, utegne slediti splošen štrajk. Ako se premogarji in operatorji ne sporazumejo glede teh dveh toček, bo štrajk skoro gotovo. Ako bodo premogarji glasovali za nadaljnjo plačevanje razstreljevalcev in ako operatorji sprejmejo predlog o zaprti delavnici v zadovoljstvo premogarjev, bodo novo pogodbo sestavili in podpisali uradniki zveze ‘United Mine Workers’ in združbe “Coal Operators’ Association”, in rudniki v državi se potem spet odpro. Če se taka pogodba sklene, je dogovorjeno, da bo veljavna za pri-dogovorjeno, da bo veljavna za prihodnji dve leti, namesto za eno leto, kot je bila prejšnja. O teh dveh vprašanjih bodo glasovali vsaka krajevna premogarska unija v državi in vsi člani operatorske Rooseveltova poslanica. Washington, 27. apr.—Obema zbornicama je bila- danes predložena posebna poslanica Rooseveltova. V istej razpravlja predvsem tarifno reformo, potem finančno reformo in postavo glede uredbe otroškega dela. Prav odločno je predsednik proti gojitvi takozvane razredne zavesti, ki jo označa kot nevarnost za deželo in kot dojiljo razrednega sovraštva. Samo demagogi in po zlih namerah pro-šinjeni socialisti si morejo prizadevati, škodovati domoljubju s takimi dokazi. Zboljšava protitrustovskih postav je iz nravstvenih in gospodarskih razlogov nujno potrebna. Konečno izjavlja predsednik, da zaslužijo tisti bogatinci najmanjše občudovanje, katerih telo je mehko, katerih črte v obličji pa so postale trde in krute; katerih sinovi so dangubice ali lenuhi in katerih hčere se prodajajo na inozemske plemenitaše; katerih edina zabava je kopičenje bogastva in nespametna potrata in ki nikdar ne porabijo svojega vpliva v korist ob-čnosti. Tudi od predsednika Roosevelta m, , ,T . ..... .. , , ,, i zdruzbe. Vsi zaključki se morajo po- stevi nih javnih uradnikov so dospele' . J . , . pismene čestitke. Po službi božji so se vnanji prelatje udeležili pojedine, prirejene po nadškofijski duhovščini. Msgr. Falconio je nocoj vodil pon-tifikalne večernice in nadškof Glennon, najmlajši nadškof v Ameriki, je govoril pridigo. Šesttisoč otrok, se jutri zbere v katedrali k zahvalni službi božji. Delavci in volitve. New York, 28. apr. — Samuel Gom- pers, predsednik zveze “American Federation of Labor”, je naprosil vse /xu.y i ccinvcm-g ct nnv,i.u. . ... Ko so on in njegovi kaplani krenili I krajevne unije, sprejeti resolucije, v v Fifth ave., se je zgodilo nekaj, kar katerih se njihovi zastopniki se redkokdaj pripeti ob taki cerkveni kon- slati v državni glavni stan ne kasneje nego dne 9. maja, ko se bodo glasi prešteli. Popoldanska seja je bila skrajno burna. Narodni tajnik Ryan je predse doval, in red se je vzdržaval le z veliko težavo. Vsak delegat je hotel iz raziti svoje mnenje, in storil je to po svoje. Sikanje in cepetanje, vzklika nje in ploskanje se je mešalo. Odsvetujejo štrajk. Springfield, 111., 29. apr. — Predsednik J. H. Walker, podpredsednik Frank Farrington in poslujoči tajnik blagajnik F. J. Haynes od zveze “United Mine Workers of Illinois” ter med slovesnosti — množice so ga pozdravile z navdušenimi vzkliki. Kardinal je dvignil svojo desno roko in takoj so vzkliki utihnili, množice so pokleknile in kardinal jih je blagoslovil, nakar je odkorakal v katedralo. Tu je bil spremljen do nadškofovega prestola in preoblečen za sv. mašo. Koncem evangelija je ameriški kardinal Gibbons v svoji dolgi, valoviti opravi počasi prikorakal v svetišče, se priklonil najprej papeževemu zastopniku, monsignoru Falconio, potem irskemu kardinalu. Nato je kardinal Gibbons stopil na propovednico in začel svoj nagovor. Iz slavnostnega nagovora. Kardinal Gibbons se je ozrl na zgodovino katoličanstva v Ameriki začasa kolonizacije in je prav pohvalno omenjal življenje In delovanje škofa Johna Carrolla, ki je bil kot glavar baltimorske škofije glavar cerkve v Ameriki do. leta 1808. -Tega leta je bil Baltimore povzdignjen v nadškofijsko stolico in ustanovljene so bile štiri namestne škofije — New York, Boston, Philadelphia in Bardstown. Omenil je kardinal težave in trpljenje prvih škofov v oskrbovanju new yorske škofije. Posebno je slavil škofa John Dubois, ki je leta 1825. nasledoval škofu Johnu Connolly. O njem je kardinal rekel: “John Dubois je bil vreden zastopnik tistih učenih i11 gorečih francoskih duhovnikov, ki s° se tri stoletja po odkritju naše celile posvečali službi božji na tej pojmi. Nosili so baklo vete v eni roki 'n baklo vede v drugi. Raziskovali So naša jezera, naše reke in naše gore, 1,1 vse strani noseč luč vere in vede. ^ dokaz njihovih znanstvenih uspe-l*°v omenjam, da se zemljevidi Sever1 ne Amerike. 'ki so jih poslali v staro domovino, smatrajo še dandanes kot cuda krajepisne natančnosti.” Škofu Dubois je nasledoval nadškof tj'ghes, čegar neustrašenost je kar-d'nal slikal z izbranimi besedami. Istotako slaven je Rt. Rev. John McCloskey, ki je bil letg. 1864. imenovan aaslednikom nadškofa Hughes. To sta dve zvez(ji na obnebju pokojnih ®rneriških prelatov. Naslednji nadškof je bil Rt. Rev. gresu pozivajo, glasovati za nedo^na- ' narodni tajnik William D. Ryan so ne delavske predloge. Posledice za ti- | razposlali premogarjem v državi o-ste liudske zastopnike, ki se pokažejo krožnico, v kateri pravijo: “Z ozirom delavcem sovražne, se navajajo v sledečem stavku: “Obvezujemo se, gla- na sedanje pokvarjeno stanje obrtnije v naši deželi, z ozirom na veliko šte-sovati samo za take kongresne ali vilo brezposelnih delavcev in z ozi predsedniške kandidate, ki se v nave- | rom na dejstvo, da so vse druge kra-denem smislu zavzamejo za delavske jine okrog nas podpisale pogodbe, po koristi.” Nov nebotičnik. New York, 29. apr. — Na trikotniku severno od Park Row-vhoda k Brooklynskemu mostu 'zgradi mesto stavbo, v kateri bodo nameščeni vsi me stni uradi. Stroški so proračunjeni na $7,000,000. Združitev, raznoterih oddelkov pomenja $500,000 letnih prihrankov. Predsednik in kongres. Washington, 28. apr. — Predlogi raznih evropskih velesil glede mednarodnega postopanja v zatiranje anarhizma se tukajšnji vladi niso vročili, ker se kongres za predsednikova priporočila v tem oziru ni prav nič zmenil. Upati je bilo, da kongres sprejme ostrejših postav proti anarhistom in tako predsedniku omogoči, sklepati z drugimi narodi pogodbe v zatiranje anarhiške propagande. To upanje se ni izpolnilo. Nesreča na morju. Portsmouth, 26. apr. — Nad otokom Wight je včeraj zarana parnik ‘St. Paul” od “American Line” trčil ob britansko križarko “Gladiator”, vsled česar je bila zadnja tako poškodovana, da se je morala pri Yar-mouthu ustaviti. Trupla treh -mornarjev so najdena, 23 mornarjev se še pogreša in so vsekakor utonili. Na parniku “St. Paul” ni bil nihče ranjen. Nesreča se je dogodila v snežnem viharju. SVARILO PROHIBIGIONISTOM, Kongresnik Barthold jim zaklical l “Stojte” in zapretil najostrejšo protiagitacijo. KAJ PIJ0 TEMPERENČNIKI ? To odkrije javnosti kemična preiskava, če bodo presitni. Washington, 29. apr. — Znani nem-ško-ameriški kongresnik Barthold iz države Missouri je imel danes pred zborničnim odborom za distrikt Columbia nagovor proti Simsovemu nasvetu postave, ki odreja prohibicijo v distriktu. Gospod Barthold je začel svoj govor z izjavo, da je prohibicija delo hudičevo, da se človeški rod tem goto-veje pribije na križ kralja Alkohola. Obsojal je v najostrejših izrazih postopanje “profesionalnih prohibicijoni-stov”, ki pritiskajo ženske in otroke v svojo službo in vihte bič celo nad postavodajami. In sedaj so še celo poskušali, rabiti bič tudi pri kongresu. Tako predrznost pa morajo prijatelji Chicaški Poljaki proti Prusom. Chicago, lil, 27. apr. — Poljaki so včeraj popoludne na velikem shodu v “First Regiment Armory” protestirali proti razlastitveni pogtavi z ozirom na prusko Poljsko, sprejeti meseca marca po nemškem državnem zboru. Nastopili so razni govorniki in sprejete so bile enoglasno resolucije s pozivom na kongres, naj sprejme resolucijo sočutja s Poljaki, ki pride na dnevni red. Pozvali so tudi vse vlade in ljubitelje svobode, naj pošljejo proteste v Berolin proti razlastitveni postavi. Rev. Ad. Furman od cerkve sv. Kazimira je povedal, da so pod novo postavo poznanjski Poljaki prisiljeni prodati svojo zemljo po cenah, ki jih določa nemška komisija; prisiljeni so zapustiti svoje domačije; prepovedano jim je naseljevanje in celo zidanje dimnikov, in prepovedano jim je peti svoje pesmi ali učiti svojo vero v svojem materinskem jeziku. “Zato,” je rekel father Furman, “smo tukaj, da povzdignemo svoje glasove tako, da liki bobneče vodovje dosežejo Washington, Berolin in Petrograd.” Rev. J. Kosinski je ožigosal nemško vlado kot hinavko, ker je na konferenci za svetovni mir kot velesila govorila za sporazumljenje narodov in ob istem času pa kaže naj večje tri-noštvo v novodobni zgodovini. Polkovnik J. Smolinski iz Washington, D. C., veteran ameriške državljanske vojske, je povedal, da mu je osebne svobode smatrati za znamenje i kongresnik Capron, načelnik podod-nevarnosti. Gospod Barthold je na- j bora za vnanje zadeve, rekel, da bo mignil, da če bodo prohibicijonisti na- j sočutna resolucija bržkone sprejeta daljevali svojo agitacijo na dosedanji v °heh zbornicah. ' Smrt muham.” New York, 26. apr. — “Smrt muham” je geslo odbora proti omadeže-vanju vode, ki ga je izvolila združba “New York Merchants’ Association”. Upati je, da se s strogimi predvrat-nimi naredbami v spomladni dobi znatno zmanjša velika umrljivost za le-garjem (typhoid) in drugimi črevesnimi boleznimi vsled muh, ki prenašajo zarodke ali semena. Veščaki pripisujejo 7,650 smrtnih slučajev izmed teh bolezni na leto navadni domači muhi. Fantov dovolj. Proti anarhistom. New York,. 29. apr. — Robert WatL chorn, dosedanji priselitveni komisar, bo bajet-odstopil, da prevzame načel-ništvo departmenta v ministrstvu za trgovino in poljedelstvo, ki se ima pečati z izključevanjem anarhistov. Ta department bo ravnal v soglasju z evropskimi vladami. 350 žrtev po tornadu. New Orleans, La., 27. apr. — Tornado, ki je razsajal po četverih južnih državah zadnji' petek, je napravil o-gromno škodo, ki je še sedaj ni mož- katerih se obnavljajo zadnjega leta cene in pogoji, z ozirom na vse to mislijo vaši uradniki, da bi bilo napač n'o zaštrajkati ob tem času, posebno če pomislimo, da je predlagana pogodba najboljša, kar smo jih kdaj imeli v zgodovini naše organizacije. In zato svetujemo, v najboljšo korist našim članom in njim, ki so od njih odvisni, da glasujete za sprejem tega predloga, namreč, predloga operatorjev za plačilno lestvico zadnjega leta s pridržkom, da premogarji plačujejo raz-streljevalce.” W. Va. brez štrajka. Charlestown, W. Va., 29. apr. — Odbor za plačilno lestvico premogarjev v Kanawha-dolini je danes priporočal zopetno sprejetje plačilne lestvice z leta 1904., tako da odrejeni štrajk izostane. Zima na Angleškem. London, 26. apr. — Skrajno silen snežen vihar, najhujši na južnem- An- no prav približno preceniti. Usmrčenih | g[eškem izza 1881, je besnel od petka je bilo skupaj nad 350 oseb, resno ra- : zveier neprestano in grozno do so-njenih pa čez 1,200. Brez^ strehe Je Ujčte opolnoči’po vsem Združenem kra na tisoče ljudi. Hu#o poškodovanih j ]jes{vu Ponekod so snežni zameti po mest in mestec je 46; domovanj in pro j g ¿evjjev globoki. Železniški in po- Alpena, Mich., 26. apr. — Rev. Th. D. Flannery od tukajšnje cerkve sv. Bernarda je v svoji župniji uvedel poseben, način vzpodbujanja k ženitvi, kar bi se lahko posnemalo z gotovim uspehom tudi v drugih župnijah, kjer se preveč množe “stari mladeniči”. V začetku prestopnega leta je father Flannery bodril neomožene članice svoje župnije, naj se požurijo. “Ampak, father, saj ni nič za ženitev dob-Ijih fantov,” so dekleta odgovorile. In danes je father Flannery prečital s svoje prižnice imenik nad. 200 za ženitev dobljih mladeničev, ki pripadajo njegovi cerkvi. način, bodo nasprotniki tega gibanja morda vkratkem začeli sami tem hujšo protiagitacijo. “Če pojde to tako dalje,” je izjavil, "če ti prohibicijonisti uvedejo pre iskavo po vladi in prohibiciji, potem pojdemo mi morda še mnogo dalje nego celo oni nameravajo. Morda določimo, ali ni resnica, da se mnoge ameriške domačije razdirajo, ker soproge in matere kolovratijo po cestah, iskaje privržencev za prohibicijo. Morda poskusimo določiti, ali mnoge “temperenčne pijače”, ki jih pristne Američanke v nagnusnih množinah vlivajo po svojih grlih, ne vsebujejo alkohola in niso li škodljive.” Govornik je trdil, da se prohibicija ogrinja v izposoieno opravo gibanja, ki izhaja od anglikanske cerkve. Gospod Barthold je nadalje očital voditeljem prohibiciionistov, da pre- Prof. Lutoslawski je rekel: “Če ne zabraniš, Amerika, začasno blaznim Nemcem, utegnejo najhuje škoditi splošni prosveti (civilizaciji).” Govorili so še father 0’Callaghan, sodnik Kavanagh, bivši sodnik Ha-necy in državni blagajnik Smulski. Sodnik Hanecy je med drugim rekel: “Nemci ne morejo zahtevati razlastitve tamkaj in osebne svobode tukaj.” Nemec o Slovanih. Praga, 26. apr. — Dr. K. Krumba-eher, profesor grščine na monakovski univerzi je napisal v “Internationale Wochenschrift” članek o šovinizmu Nemcev, ki nočejo v svoji prevzetnosti poznati slovanskega sveta. Pisatelj v članku pravi, da v duševnih pro* izvodih Germanov, Romanov in Slovanov je jedro omike kršč. dela člo- zirajo ustavo. “Volja jih je pljuniti \ veštva. V literaturi, umetnosti, znan-na ustavo,” je rekel, “če morejo tako j stvu in tehniki kosajo se Germani, doseči svoj namen.” Slovani in Romani. Kdor hoče pozna- ________________ ' ti jedro današnje krščanske omike, I mora svoje obzorje razširiti na vsa ta- Illinois za Bryana. Springfield, 111., 24. apr. — Včeraj tu v konvenciji zbrani- demokratje države Illinois šo poučili delegate, ki pojdejo na konvencijo v Denver, glasovati za William J. Bryana kot predsedniškega kandidata “in rabiti vsa poštena sredstva v dosego njegove nominacije." Johnson je pogorel. Cesarjev jubilej. Dunaj, 27. apr. — Dunajski nadžu-pan dr. Lueger je izdal oklic na prebivalstvo prestolnega mesta, v katerem Dunajčane v krepkih besedah poziva, pripraviti nemškim knezom naj-dostojnejši sprejem. Hiše naj se o-krase s cvetjem in zastavami itd. Gotovo je, da obiščejo cesarja Franč To-žefa I. dne 7. majnika nemški cesar in cesarica, bavarski prineregent Luit-pold, saški kralj Friderik Avgust, wuertemberški kralj Viljem, veliki vojvoda badenski, hessenski, olden-burški in meklenburg šverinski, an-haltski vojvoda Friderik, knezi: Leo_-pold kneževine Lippe-Biesterfeld, Jurij kneževine Schaumburg-Lippe, dedni princ Reis-Greiz in predsednik 'hamburškega senata župan Burchard. Ostali nemški vladarji še niso odredili dispozicij, a večina jih pride ob tej priliki na Dunaj. Nemški cesar in cesarica bosta stanovala v Schoen-brunnu, bavarski prineregent v nala-či Modenna. saški kralj v palači Au-garten, ostali vladarji pa na dvoru. dajalnic v teh mestih je bilo popolnoma razdejanih nad 2,500. A škoda napravljena'po farmah in plantažah je uprav velikanska. Prizadete države so Mississippi, Georgia, Alabama in Louisiana. Žrtve so so povečini črnci. Ogenj v Clevelandu. Cleveland. O., 29. apr. — 'Požar je danes tukaj razdejal tovarno za sveče in mažo, pripadajočo Standard Oil-kompanija in povzročil škode okoli $200,000. Od perzijske meje. Tiflis, Transkavzaž, 28. apr. — Po semkaj dospelih poročilih se silno širi vstanek Kurdov v pokrajinah, ki meje ob Armence in ti trumoma beže čez rusko granico. cestni promet je tupatam zelo oviran. Več oseb je zmrznilo. Cvetoče sadno drevje je utrpelo neizmerno škodo. 30 oseb zasutih. Buckingham, Ont., Kanada,’ 26. apr. Po pravkar dospelih poročilih je bila 16 milj od tukaj oddaljena francoska vas Notre Dame de Salatte ob reki Lievre povečini zasuta vsled izdrsne-ga plavža, in najmanj 30 oseb je storilo smrt. Davi ob petih so se vaščani baš odpravljali k jutrnji sv. maši, ko se je utrgal kos gore, po stajanem snegu premočene in zrdhljane, ter je zdrčal preko vasi do reke. V prvi hiši, ki jo je plaz dosegel, je usmrtil Francoza C. La Pointe in vso njegovo družino, obstoječo iz 11-oseb. Načrti črnogorskega kneza. Dunaj, 25. apr. — Črnogorski knez je baje predlagal carju, da imenuje za črnogorskega prestolonaslednika sina velikega kneza Petra Nikolajeviča, ki je poročen z najstarejšo hčerko kneza Nikolaja, če bi ostal zakon Nikolajevega najstare;šega šiita brez otrok. Drugi knezov sin Mirko naj bi postal makedonski '-uverner. le tri plemena. Mora se naučiti tudi nekateri slovanski jezik, sicer ostane njegova izobrazba le fragmentarna, nepopolna. Kdor prouči samo germansko in romansko literaturo in kulturo- ter ostane gluh za slovansko literaturo in kulturo, je njegova izobrazba nedostatna. — Tako dr. Krum-bacher, dozdaj Nemci niso tako govorili in pisali. Bogokletnik kaznovan. Dunaj, 27. apr. — Tukaišnji profesor Feilbogen, čegar bogolnilstlvo, izvršeno v Sikstinski kapeli na Veliko-noč, je vzbudilo po vsem omikanem svetu pozornost in ki je bil kaznovan z odstavljenjem iz profesorske službe, je spet izrazil svojo namero prestopiti h katoličanstvu. Feilbogen misli, takisto pokazati vsrti dobro voljo za poravnanje svoje krivice. Kitajci proti Japoncem. Hongkong, 28. apr. — Bojkot japonskega blaga silijo napreduje. Podkralj je brzojavil v Peking, da ne more ničesar opraviti proti bojkotu. Peking, 28. apr. — Britanska vlada skrivaj preiskuje vzroke kitajskega sovraštva proti Japoniji. Angleški časopisi na Kitajskem kažejo na to, da Japonci svojo zvezo z Anglijo,, ki jamči neodvisnost Kitajskega, zlorabljajo in skušajo na vse načine škodovati obrtnemu razvoju kitajskemu. Kralj Manuel v nevarnosti. Lizbona, Portugalsko, 28. apr. — Bati se je, da jutri povodom otvoritve parlamenta anarhisti izvrše naklep na življenje kralja Manuela, ki se mora po starem običaju v slovesnem spre vodu podati v državno zbornico, da razglasi otvoritev. Po mestu kar mrgoli vojaštva. Linjevič umrl. Petrograd, 24. apr. — General Li- Raisuli še- živi. Tánger, Maroko, 2S. apr. — Dognano je. da razbojnik Raisuli še živi. Pač ga je več vojščakov iz rodu Elk-me napadlo ,iz zasede, ampak jim je ušel. Tangir, 27. apr. — Po semkaj, dospelih poročilih namerava, Mular, Ila-fid, južni sultan, preko gorovja^ prodreti v Fez in napasti zakonitega sultana Abdul Aziza. V Fezu baje fanatična krdela rogovilijo, po ulicah in pretijo inozemskim konzulatom. Poživinjeni starši. Budimpešta, 25. apr. — Med prebivalstvom ogrskega • mesta Debreczin je zavladala prava razburjenost nad strašnimi zločini, ki jih je pravkar policija odkrila. Podrobnosti,- kolikor so dognane, so uprav grozne. Poljedelec Kiss in njegova žena sta tekom let usmrtila nič manj nego Ž0 otrok iz svoje zakonske zveze. Oblastnijskh preiskava je nadalje dognala, da, je poživinjena dvojica .vse otroke zadavila' s svojimi rokami. Nobeno dete ni bilo staro nad leto, dni. Vest o prijetju podivjane dvojice in njunih strahotnih dejanjih se je razširjala' kakčr blisk po Debreczinu in povsod so s6 cule grožnje, da treba dvojicb linčati- Izjava. Podpisani obžalujem; da sem kot bivši urednik Nove Domovine napadal z žaljivimi članki preč. gospoda Franka Keržeta) župnikh v Newburgu. Zahvaljujem se mu obenem, da je odstopil od tožbe. Rajko Feigel. Priporočila. Rojakom v Burdine, Pa. priporoča-njevič, carjev adjutant in bivši povelj- | mo našega zastopnika g. John Dem-nik mandžurske armade, je tukaj umrl j šar. _ za pljučnico. Dosegel je starost 68.' Rojakom v Irwin, Pa., pa g. Geofge i priporočam in ostajam vedno hvaležni let. Ruski armadi je pripadal 47 let. i Bohinc. Uprav. “Am. Slov.” j Lovrenc Goličnik, Aldridge, Mont. Odprto pismo Slovencem. Cenjeni direetor Collins N. Y. Me-dičal Instituta: — Naznanim Vam, da sem jako zadovoljen z zdravili, katera ste mi poslali, ker se čutim popolnoma zdravega sedaj ko sem jih porabil. Iz srca se Vam toraj zahvaljujem ter Vsakemu Joliet, 111., 29. apr. — Prihodnji petek (to pišemo v sredo) prevzame vlado najljubši izmed dvanajsterih mesecev, mnogoopevani majnik. “Sijati je vesna začela, gorkoti umiče se mraz; vsa zemlja je zopet vesela, vesel je človeški obraz” — pravi pesnik, pozdravljajoč zaželeni dohod slavnega majnika, ki vriska v deželo, ovenčan s pestrim cvetjem in vzbujajoč omrtvele duše k novemu življenju. Dobrodošel nam, “ljubi maj, krasni maj”!.. . Srcu vsacega katoliškega kristjana tako priljubljena 'pobožnost v čast Materi Božji, ali Šmarnice imenovana, se bo obhajala v naši cerkvi zopet, kakor poprejšnja leta: V delavnik po drugi sv. maši ob 8, ob torkih in petkih blagoslov z Najsvetejšim, ob nedeljah po popoldanski službi božji. — Spet smo imeli velik požar v sredini našega mesta, ki je povzročil škode do $300,000. Zadnjo nedeljo zarana je izbruhnil na Jefferson cesti skoro nasproti sodišča ter do tal vpe-pelil največjo prodajalnico v mestu, takozvani “Boston store”, nadalje je razdejal “Hammond block” in poškodoval več drugih poslopij. Glavne izgube so sledeče: “Boston store”, $150,-000; “Wiener block”, $50,000; “Hammond & Darcy block”, $20,000; najemniki v zadnjeimenovanem poslopju oškodovani za $20,000; “Calmer Dry Goods Co.”, $10,000; škoda na drugih poslopjih in zalogah, $50,000. Kako je nastal ogeni, še ni dognano, ampak bržkone so pogostni veliki požari zadnja dva meseca v našem mestu delo kacih zažigalcev, tako vsaj sumijo o-blasti. Ogenj so odkrili “newsboyi”. ki so zagledali plamene švigajoče iz “Wiener blocka”, v katerem se je nahajal “Boston store”. Ko so rvridr-drali gasilci, je bilo že celo poslopje znotraj goreča grmada. Vročina je bila tako neznosna, da so ognjegasci mogli samo iz daljave začeti boj oroti besnečim zubljem. V tridesetih .minutah se je ogenj tako razširil, da je bila vsa kupčijska soseščina v nevarnosti in župan je telefoniral v Chicago, naj se pripravijo poslati pomoč. Čez Jefferson cesto ležeče poslopje, ki se v njem nahaja “Will County Na-tional”-banka in mnogi drugi uradi, je bilo le po naivečjem naporu rešeno, ampak velika okna v njem so vsa popokala. Dve gorenji nadstropji vzhodno od Boston-prodajalne ležečega Hammond-bloka sta docela pogoreli; a zapadno ležečo Calmer-stavbo ;e rešila sapa, ki je nasprotno zapihala. Štirje gasilci so komaj ušli smrti, ko se je neka stena zrušila, a na srečo so bili trije samo lahno ranjeni. Škoda je seveda večinoma krita z zavarovalnino, vendar ,ima posestnik Boston-prodajalne baje nad $50,000 izgube, ampak pravijo, da pravi “I don’t care”. — Mestni odbor je v svoji ponedeljkovi seji enoglasno sprejel odredbo, po kateri se podeljuje plinovi družbi “Western United Gas & Electric Company” svoboščina (franchise) za 50 let, to se pravi, omenjeni družbi se podeljuje pravica, izdelovati in oddajati in prodajati plin v Jolietu za prihodnjih petdeset let. Sprejem te odredbe pomenja za naše-mesto imenitno zmago in posebno za ljudstvo: to je razvidno že iz tega, ker je sedaj sprejeto odredbo nad leto dni najtr-dovratneje pobijala glasovita Snapo-mašina. Imenovana družba zgradi veliko novo plinarno, ki bo s plinom zalagala Joliet, Auroro, Elgin, La Grange in vmesležeča mesta. — Svetovalec Harney je v isti seji stavil nujen predlog, da se zboljšajo pristranski, tlaki (sidewalks) v II. wardi. — Vremenski prorok Hicks v St. Louisu napoveduje za mesec rpaj vse-polno tornadov in neviht z bliskom, gromom in točo. — O rodbinski žaloigrj, ki se je do-igrala predzadnji ponedeljek na Silver Hills, krožijo med tukajšnjimi rojaki različne govorice. Kdo je prvi napadel in kdo bil napaden, kateri so bili pravi vzroki in vsa slična vprašanja se konečno rešijo pred porotniki in pod prisego raznih prič. Počakajmo pa dozvemo resnico. Pet let staro hčerko ima zaprta mati, Johana Miko-letič, pri sebi v ječi. Kdaj bo obravnava, nam še ni znano. — Farmarji so ostali dobre volje vkljub slabim časom in zaupajo v bodočnost, ki jo gledajo v rožnatih barvah. To lepo pesem ponavljajo sedaj časopisi križem vseh Združenih držav. In slišal in razumel jo je tudi naš rojak in dosedanji someščan, g. Ignac Česnik. Zato nas je zapustil v ponedeljek zvečer z vso svojo družino in imovino. Odpotoval je v Fair-child, okraj Clark, Wis., kjer namerava ustanoviti slovensko farmarsko naselbino. (Glej dopis iz Fairchilda v tej št.). Kličemo mu: z Bogom, in želimo prav mnogo sreče. — Ako se ponesreč te nri delu ali na potovanju; ako kupite hišo ali loto in niste popolnoma sigurni, ali so listine prav narejene ali ne; ako rabite kak nasvet glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se name; jaz sem edini avstrijski advokat v Jolietu; tudi sem namestnik konzula v Chicagi. S. E. Ffeund, soba 320, Barber Bldg. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bulja Gjorgje, Gaič Bogdan, Gračanin Jure, Jankola Jožef, Kržan Pavel (2), Mistetič Vinko. — Na hribu, pod h. št. 1106 N. Broadway, sta začela svojo obrt gg. Rud. Prašnikar in Vic. Volk. Oba sta izkušena krojača, zato je upati, da ju bodejo rojaki podpirali. Kadar si želite preskrbeti novo obleko, oglasite se pri njiju. V zalogi imasta veliko lepih vzorcev. Zmerne cene in dobro delo. — Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. Broughton, Pa., 25. apr. — Slavno uredništvo Am. Slov. Prosim, da priobčite par vrstic iz naše naselbine v nam priljubljenem listu Amer. Slov. Obenem Vam tudi pošiljam naročnino za štiri nove naročnike; ko bode pa začelo bolje delati, bodem pa pridobil še več novih naročnikov. Druzega pravzaprav nimam kaj posebnega poročati in tudi nič dobrega, ker od 1. dec. je samo en rov delal, trije so počivali; od 1. apr. pa še tisti nič ne dela, tako da prav nič ne vemo, kedaj pričnemo z delom. Še vodje rovov tega ne vejo: eni pravijo, zač-| ne z delom 1. maja; zopet drugi pravijo, da 1. junija, zagotovo pa nobeden ne ve. To nam je še sreča mila, da imamo tako lepo vreme, in vsaki dan tako lepo sije solnče tako, da je prav dosti toplo že sedaj. Tako se pa tudi vidi kar polne gruče ljudij, ki se sprehajajo okrog prav tako kakor čebele, ko grej o na ajdovo cvetje; kadar se pa naveličamo vsega tavanja naokrog, kar nas je Slovencev pa gremo malo posedet v društveno dvorano sv. Barbare. Tam malo zaigramo duraka ali pa sekstiseks (66) in zraven tudi za potrebo namočimo naše mokre gobe s' hladno kapljico, ker je še vedno nekaj na razpolago, in potem se prežene dan eden za drugim. Veliko Slovencev je pa odpotovalo tudi v staro domovino, nekaj za stalno, nekaj pa samo začasno; jaz bodem pa najbrže takrat šel, kadar bo tista vel’ka voda samo 10 metrov široka in pol metra globoka. Naj tudi omenim, da bodejo 26. apr. krstili v tukajšnjej cerkvi tri tedne starega dečka, ker je šla pred dvema tednoma tukajšnja posestnica Ana Dolenc v bližnje tnesto in je dobila eno rojakinjo z en teden starim sinčkom, ki je bil nezakonski in se ji je v srce smilila mlada rojakinja, ki ni imela druzega kakor sinčka, in omenjena posestnica ga je vzela za svojega, da bode njegova prava mati, ker nima svojih, in njen soprog pravi oče, in mi je sama rekla, da ga če po pravi katoliški veri vzgojiti. Naj še omenim, da je bil od 13. do 14. apr. napaden naš rojak Anton Suhadolnik od dveh Ircev. Njega pozna vsakdo, da on ni še nikomur nič žalega storil. Orhenjeni večer pa je šel proti domu, kar naenkrat ga napadeta, pobijeta na tla in potem sta ga s kamenjen in nogami obdelovala. Potem jih je bil odgnal neki zamorec, drugače bi ga bila morda še do smrti pobila. Ranjenca so odnesli do doktorjeve hiše. Morda bo za nar tednov okreval. Omenjena dva Irca so pa drugi dan spravili pod ključ, potem so ju izpustili pod $1,000 varščine za toliko časa, da ranjenec okreva, potem že ciobita zasluženo plačilo. Sedaj pa moram k sklepu z mojim pisanjem. Ko nam bodo ne delo ukazali, da bodo kaj boljši časi, se zopet oglasim. In sedaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje in bralce Am. Slov. tokraj in onkraj velikega oceana, posebno pa še vse Poljance. Tebi, dragi mi list A. S., pa dober uspeh in vrle zastopnike, da bi te dobro med slovenskim ljudstvom razširjali. Slosarjev Tone. Chicago, 111., 27. apr. — Cenjeni urednik “Am. «Slov.”, prosim, natisnite par vrstic V ljubi list. Delamo zelo slabo tukaj v Chicagi, in kakor se sliši, ne bo še nič bolje. V društvenih zadevah prav dobro napredujemo. Samo takih revežev je preveč, ki kričijo, da so socialisti, pa še vedo ne, kaj je socialist. Pred kratkim sem govoril z nekim takim rojakom. Tega reveža sem vprašal, ali on misli kaj o Bogu. Ali on mi trdi, da ni Boga ter ne pekla, preklinja duhovnike z nenavadnimi psovkami. Jaz bi rad vprašal tega lisjaka, ali se še kaj spominja, kar ga je njegova mati učila? V srce se mi je smilil, ki ga je tako daleč zapeljal ta chicaški socializem. Nadalje mi je pripovedoval take neumne budalosti o socializmu, da bi se mu lahko krave smijale. ' Po daljšem pogovoru me je na vse sile hotel pregovoriti, da bi pristopil k njim. Jaz pa rajši v javnosti povem, da tako izobrazbo naj le sam obdrži, nikar naj pa nas ne nadleguje s svojim bedastim socializmom. V veliko krajih sem že bil, ali vere še nisem zatajil. Ti si pa komaj se za ušesi posušil, boš pa ti mene socializma učil?! K sklepu pozdravljam vse Slovence po Združ. državah; tebi, list “Am. Slov.”, pa obilo uspehov, a socialnim lisjakom pa spoznanja! J. N., član K. S. K. J. Cleveland, O., 20. apr. — Slavno uredništvo A. Slovenca, prosim, ako mi dovolite in odredite malo prostora v toliko nam priljubljenem listu A. Slovencu; dasiravno samo enkrat na teden nas razvedri in pokratkočasi, toliko z večjo marljivostjo ga težko pričakujemo. Res sem slišal že večkrat od nekaterih naših rojakov: “Slovenec bi že bil še precej dober list, ali samo enkrat na teden, to je skromno malo.” Na to sem vselej odgovoril: “Prijatelj, premisli in preudari na ceno lista, drugič na obliko in mnogo podučljivega berila, in tretjič, kaj ti pa koristi časopis vsak dan, ako ga pa ne moreš vsega prečitati?” Lep čas in dobre oči mora imeti, ako hoč? od kra ja do konca pretuhtati zaporedoma. Čas je zlato in zopet čas je drag. Kaj mi pomaga, ako imam veliko berila, pa ga vsega prebrati ne morem. Prepričan sem dobro o tej zadevi jaz sam. Nadaje, dragi čatitelji A. Slovenca, še eno stvar bi rad nekoliko pripomnil, kar sem že svoje dni čital v tem listu, namreč: Ko bi vsak naročnik še jednega novega pridobil, lahko bi ga potem imeli dvakrat na teden, kar bi popolnoma zadostovalo. Mislim pa, da jih je veliko, ki list redno prejemajo več časa, in ko poteče naročnina, se ne zmeni in si misli, kar tudi i v djanju dokaže: “Le naj mi ga pošilja, saj ga najbrže ne bom več plačal.” In poglejte, kako bo delavec v delavnici delal več mesecev brez plačila? Ravno tako je z listom: ako ga čitatelji redno ne plačujejo, list sam od sebe ne more izhajati nobeden. Torej zopet recimo: List dobro napreduje z novimi naročniki, bodisi ta ali oni; ali kar novi naročniki noter pri-neso, stari pa odnes.o. To velja za vse one, ki že po več časa za list dolgujejo. Z delom gre tukaj prav po malem. Ravno predzadnji petek je tudi mene trofil odpust za nekaj časa, toda se ne ve, za kako dolgo nas je zopet do dve sto delavcev prištetih k štapar-jem; to je Acme Machine Shop Co. Omeniti hočem tudi, da nam je na velikonočno nedeljo popoldne in zvečer priredilo dekliško podporno društvo Marijinega Srca v dvorani fare sv. Vida krasno in veliko igro v petih dejanjih in v štiriindvajsetih prizorih. Predstava se je zvala “Na Marijinem Srcu”, ki je velezanimiva in podučna in ni nobene take predrznosti za mladino, kakor se vidi po več krajih po tistih pregrešnih showih tukaj in povsod po ti prešmentrani Ameriki. Pred igro in med igro je bil bogat pevski in deklamatorični vspored. Deklamiralo se je: “Oljki”, zl. Simon Gregorčič; “Na trnjevem potu”, zl. Rev. And. Smrekar; “Življenje ni praz nik”, zl. Simon Gregorčič. Pri bogatem pevskem vsporedu naj omenim samo krasno pesem, besede Rev. And. Smrekarja, “Pomladanska”, za mešani zbor in bariton-samospev, vgla-bil Matej Holmar. In ta omenjena pesem se je pela prvikrat, ker je še le predkratkim vglasbena. Pred nedavnim časom smo čitali, kako krasen in zanimiv večer smo imeli takrat, ali sedaj je bilo vse kaj posebnega. Za vse to se je marljivo trudil naš vrli cerkv. org. Matej Holmar z našo pridno šolsko mladino. Tudi šolska dvorana se je krasila za ta čas precej dni. Vse je bilo prenovljeno z lepimi novimi kulisami in zelo umetno-lepim zagrinjalom, ki nam predstavlja naše še dobro znano glavno mesto kranjske dežele, namreč: belo Ljubljano. Ker se je moja stvar precej zvišala, hočem končati moj skromni dopis, kakor smo tudi končali štiridesetdanski post in doživel dan veselja, dan vstajenja našega Odrešenika, katerega dne se veseli vsako srce in ne pozabi nikdar do svoje visoke starosti. Pozdravljam vse rojake! In tebi, Amer. Slov., želim, da bi še dolgo vrsto let nam podajal poduka in zabave in imel od dne do dne večje1 število dobrih naročnikov in predplačnikov. Z Bogom! John Russ. Ely, Minn., 25. apr. — V četrtek 23. aprila se je vršila pred tukajšnjim sodiščem obravnava med rojakom Matt. Golobičem in nekim Švidom čegar ime mi ni znano. Tri milje od Ely je drugo mestece, ki se imenuje Winnton. Ravno v to mestece je šel Golobič delavski zaslužek iskat. Med potjo ga sreča tisti Švid in Golobiču napadno ukaže, da naj miruje. Ker pa ni pri omenjenem najdel nikakovega denarja, odstranil se je s svojim divjaškim napadom. Dosojeno je bilo, da Švid plača 7 tolarjev v mestno blagajno. Rečem le tako: Upanje je, da pametni ljudje v bodočnosti pajka ujamejo. Pozdrav čitateljem Amer. Slovenca. John Težak. Fairchild, Willard, Wis„ 25. apr. Cenjeni gospod urednik Am. Sl., prosim, da dovolite malo prostora v cenjenem mi listu Am. Sl., da naznanim, kako naša nova naselbina napreduje. Pred tremi tedni smo začeli z delom a sedaj se je uže malo pokazalo, da bomo imeli uže letos svoje poljske pridelke. Tu smo sedaj 3 družine in en samec, a drugi mesec pride jih več iz raznih krajev. Kdor pride sem, vsakemu se dopade in si kupi po 40 ali 80 akrnv zemlje. Lep izgled so nam pol - / :i \merikanci, naši sosedje, po in._ '.j A. L. Clair in Demajer in več drugih sosedov. Ko so tu zagledali, da jaz zdolaj podpisani sem prišel s karo na Willard, so ti kar brez vsega vprašanja prišli vsak s svojim vozom in se pozdravili in začeli nalagati in voziti moje pohištvo. Nazadnje sem jih vprašal za račun in so rekli, da si moramo pomagati en drugemu; kolikor dni oni meni delajo, toliko bom mogel jaz njim delati in ne rabi nobenega denarja enemu in ne drugemu, in to se mi je jako dopalo. In tako bomo tudi mi Slovenci delali, enemu bomo hišo naredili, potem pa druze-mu, vsi skupaj bomo delali. Nam gre jako lepo, ker smo eni mizarji, drugi tesarji. Hiše si bomo naredili po bra-ziljansko iz tramov in te bodo tople in trdne in lepe. Vodo imamo zdravo, ker jen. pr. prišel sem Anton Mali iz Chicage bolan in se je napil vode in je preč ozdravel. Za zdravnika ne bi bilo tu zaslužka, kot pripoveduje Anton Mali. Če kateri rojakov želi priti sem, naj gre v Chicago na North western depot in naj vzame vlak, kateri gre iz Chicage ob 9. uri in 45 minut zvečer in pride v Fairchild (izgovori Ferčal) ob 6. uri zjutraj. In ko greš v Fairchild iz vlaka, stopi na dipo in vzami tiket za Willard in se pelješ po Fairchild North East R. Ko prideš na Willard, vprašaj za Česnik farm in ti bodo pokazali in imaš hoditi 20 minut do mene. Ne odlašajte kupiti, kdor si želi preskrbeti svojo lastno tovarno in dom, ker zemlja bo dražja, ko bo dosti naselnikov prišlo. Premožni rojaki imajo priliko si vložiti denar na farme tukaj. Kar naj kupijo zemljo in naj dajo ubožnim rojakom za izdelovanje drv, in iz drv vzame denar nazaj in zemlja ostane zastonj. In vsak bo delal za tolar in pol na dan, da mu daš stanovanje. In tako imaš človeka z družino leta in leta, koji ti blago in zemljo obdelava; in ko ima pri tebi dovolj zasluženega denarja, mu daš 80 akrov zemlje in drugo tebi vse zastonj ostane. Tako pomagaš sebi in ubozemu trpinu. z veliko družino, kateri živi poleg kake fabrike. Nemci so delali tako tu in sedaj imajo lepo cerkev in šolo na farmi in vsi so bogati farmarji. Žal, da naši rojaki nosijo denarje pod kolenom privezane ali pa na bankah jih imajo brez interesa. Drugi pa po-sojujejo denar rojakom in obresti berejo od rojakov. Korajža velja, so rekli enkrat v starem kraji. Denar v zemljo uložen je najbolj siguren, če le so listine prav po postavi narejene, in to je lahko, samo na kortu se izve. V tej deželi pregleduje in napravi vse papirje na korthovsu, to je jako pošteno. V drugič bom opisal malo ta kraj, za danes končujem ter pozdravljam vse sobrate K. S. K. J. in vse čita-telje Am. Sl. in želim obilo zdravja in sreče. Tebi, Am. Sl., pa želim obilo predplačnikov. Z Bogom! Ignac Česnik, Box 321, Fairchild, Willard, Wis. Johnstown, Pa., 21. apr. — Rojaka Jožefa Likar st., dobroznanega med Slovenci po Združ. državah, je dne 2. aprila zadel mrtvoud na levi strani, tako da za težka dela ni več sposoben. Upati pa je, da bode boljši. Sedaj stanuje tukaj pri svojem sinu Jožefu. L. Milwaukee, Wis., 27. apr. — Žalostna novica! 17 letni Valentin Tratnik, doma iz Gornjega Grada, skočil je dne 23. aprila pod tren. Vzrok: obup. Za dostojen pogreb poskrbeli so tovariši, katerim bodi s tem izrečena iskrena zahvala. Naj počiva v miru! Josip Kitak. Oglesby, III., 27. apr. — Cenjeni u-rednik, prosim, da sprejmete ta dopis v predale Slovencem tako priljubljenega lista A. S. Naznanil bi rad dragim rojakom, kako se imamo v tukajšnji slovenski naselbini. Po tovarnah gre z delom še precej dobro; a delo se težko dobi tukaj, zato ne svetujem rojakom hoditi sem, ker je tukaj dosti ljudi brez dela. Vsak dan Oblegajo tovarniški urad, tako kot v starem kraju fantje, ko gredo na* nabor. In tukajšnji premogovi rovi pa tudi spijo spanje pravičnega. Pa se nič ne ve, kedaj se bodo kaj prebudili. Le nekaj malih premogokopov posluje. Druzega novega nimam, kakor da smo v društvenem oziru le bolj na slabem. Tukaj je namreč eno društvo sv. Roka Narodne Hrvatske Zajed-nice. Slovenskega podpornega društva še nimamo. Slovenci, prebudimo se, in tudi storimo kaj v narodnem oziru, ker v tem smo zaostali za drugimi Slovenci. Poglejmo v druga mesta, kjer imajo pevska, izobraževalna in podporna društva. V tukajšnji naselbini pa še nimamo nobenega! Dragi rojaki, vzdignimo in združimo se, ker z združenimi močmi se vse lahko naredi. Ustanovimo si kako društvo, katero bode Slovencem v korist. Zdaj pa moram skleniti ta dopis, pa se bodem že oglasil v priložnost. H koncu svojega dopisa pozdravljam vse naročnike A. Slov. in tebi, dragi list, želim obilo uspeha. Anton Ass. Pittsburg, Pa., 26. apr. — Pri nas gre z delom še vedno slabo. Sliši se pa, da se bode kmalu obrnilo na bolje in bo dela še več kot kedaj poprej. Upamo, da se časi zboljšajo. V. T. Pueblo, Colo., 26. apr. — Velikonočni prazniki so minuli, v slovenski cerkvi smo se jih udeleževali polnoštevilno, saj v hramu božjem je bilo tako vabljivo, veličastno. Cvetlični vonj, in ginljivi slavospevi so poveličevali Gospodovo vstajenje. Vstaje--nje! Natlačeno polna je bila cerkev veliko soboto večer, šolska mladina je tvorila lepo procesijo, s kora doli pa se je razlegala znana veličastna pesem: Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj o kristjan! Ta večer se je tudi blagoslovil novi kip Vstajenje. Gospod župnik nam je v kratkem pa jedrnatem govoru slikal trpljenje Zveličarja, s povdarkom, da zdaj ni več trpljenje, za nas veselja dan, dan re-šenja. Na veliko nedeljo bilo je pri vseh treh slovesnih sv. mašah vsakokrat polna cerkev. Prav naponjena je bila pri prvi osmi sv. maši. Marsikateri se je izrazil: “Tako polne cerkve še nisem videl.” Res, Slovenci si morajo zgraditi novo prostornejšo cerkev. Društvo sv. Jožefa je na veliki ponedeljek priredilo plesno veselico v društveni dvorani. Slovenci so se je udeležili v velikem številu, pa tudi druzih narodnosti ni manjkalo, saj se je smelo točiti pivo, ki se pa v nedeljo ne sme. Mladih plesa željnih parčkov je bilo toliko — dasi je prostorna dvorana—da sta par za parom tvorila en kolokrog. Velikanski ogenj je bil v petek 24. aprila. Pričeli so goreti tovorni vozovi, napolnjeni s premogom, pod mostom, ki tvori zvezo predmestja Grove z mestom. Gorelo je skoro celi dan. Nad 30 tovornih vozov je zgorelo, en voz tudi napolnjen z ovcami. V sredini proti vzhodni strani se je udrl most, vsled prevelike vročine se je že-lezje skrivilo in porušilo. Močan veter, ki je razsajal štiri dni, je pripomogel, da se je ogenj z naglico širil. Gasilcem se je še le proti večeru posrečilo ogenj omejiti. Veliko škodo imajo železniške družbe, pa tudi mesto je veliko prizadeto. J. Hočevar. West Allis, Wis., 27. apr. — Grozen zločin nameravali so zadnje dni tu na West Allis. Neznani zlikovci, katere policija zasleduje, hoteli so pognati v zrak konstrukcijski in risarski oddelek tukajšnje Allis-Chalmer tvor-nice, v kateri dela 8,500 delavcev. Kake posledice bi bilo to imelo za delavce, razume vsak lahko. A hvala Bogu, so avtomatični ‘sprinklerji’ v začetku zadušili ogenj, da ni prišlo do eksplozije. Vse kaže na to, da so se zlikovci hoteli maščevati za štrajk, ki je bil pred 2 leti. Želeti je le, da bi policija prišla zločincem na sled. Rev. John Smolej. AKO HOČETE ČITATI DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto; za Evropo $2.00 na leto. A “Severova družinska zdaavila so res najboljši leki, jaz nikakor ne moren biti brez njih- Vedno jih hočem imeti pri roki.” Mrs. Nary Goesorčič, Box 101, Moon Run, Pa- rez * jasic. v iLBOD pffifflSl Ageoitur. m rnv. c??;?. ANEXCOiliiTAK) ÄUdRE mMfW. • for iTcÄWW/ IHIiToler Northwestern Phone 1422. 1014JNI. Chicago St., Joliet, IH. priporoča rojakom svojo BRIVNICA Dobro delo se jamči. D.eloje urno, ker sta dva brivca vedno pri roki. i Pozor, rojaki Jf Naznanjam, da sem otvoril Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, hno žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli! Math. Stefanich 400 Ohio St., Joliet, 111. BEUY-EYA LEK AKNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::; Velika zaloga. Nizke cene. ...104 Jefferson St, blizu ¡not (Inkorporirana v državi New York.) 109 Greenwich Street, 6104 St. Clair Ave. N. E, New York Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje DENARJE V STARO DOMOVINO Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaja; e. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik. Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen naj se izvestno obrne le na 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y, 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. WGWiS1 Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Rrvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo If. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLPENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA. Uaročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo aaročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se_ ne priobčijo. opravljajo majnikovo pobožnost doma ali pa v cerkvi, dobe za vsak dan odpustka 300 dni in popolen odoustek v tem mesecu,'ako se izpovedo in prej sko zelo spoštujejo, in podelili so mu dostojanstvo mandarina 3. stopnje. Pred nekaj leti na svojem potovanju v Rim nenadno umrli škof Anzer je mejo sv. Rešnie Telo in molijo na ne- celo imel dostojanstvo mandarina 1. men sv. očeta. Ti odpustki so odločeni tudi dušam v vicah v “rid. Torej oorabimo čas in častimo Ma- razreda. V moji domovini ne verjamejo, da pride med Japonijo in Kita-jem spet do voine. Japonci so nekaj rijo, in ona bo nam za to izprosila pri . časa zelo trpeli na oteklem, grebenu,-Bogu mnogih milosti. — Vse k večji! ampak videti je, da so sedaj tudi to časti Božji in časti Matere Božje. PISMO LJUBLJANSKEGA ŠKOFA SLOVENCEM V CLEVELANDU IN OKOLICI. prestali. Jaz sam nimam v takih rečeh prav nikake sodbe, ker' sem se v duhovnika izobraževal seveda v največji osamljenosti. Japonski odnošaji do druzih narodov so mi docela neznani, kajti za politično življenje se Iz Amerike čujem, da je Slovence . nisem sploh prav nič brigal. Profe- naseljene blizu Clevelanda zapeljeval vlani neki Tichy, ki je trdil, da je duhoven in škof. Ko je ta odšel, je letos pred nekoliko tedni istim Slovencem poslal nekega moža, ki se menda piše Diter in ki pravi, da je iz Ljubljanske škofije, kjer je bil v duhovna posvečen in je kot kaplan služboval. Da obvarujem naše ljube Slovence prevare v najsvetejših zadevah, o katerih tudi večna sreča zavisi, izjavim: a. V naj novejšem imeniku kato- sorski naslov sem prejel skoro zajed-no s sv. posvetili.” Prof. Čang bo bržkone po svojem povratku na Kitajsko deloval kot učitelj v duhovnem'semenišču v Jenčovfu. CELINA SVETNIKOV. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1801. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. -Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 3, maja Nedelja Najdba sv. križa. 4. “ Pondeljek Florijan, muč. 5; “ Torek Pij V. papež. 6. “ Sreda Janez ev. 7. “ Četrt. Stanislav, škof. 8. “ Petek Zjav. Mich. 9. “ Sobota Gregoriaus Naz. Južna. Amerika je celina ali dežela svetnikov. Zemljepisja nas je med drugim učila križarska vožnja velicega brodov-liških škofov se nikjer ne nahaja ime j ja ameriškega iz luke Hampton Roads Tichy; dotični mož torej ni škof, am- j do San Francisca, in Američani, sledeč pak prost lažnik in slepar, morda je : ladijam od dne do dne po časopisju v službi luterancev. j in zemljevidih, so dozvedeli več o Ju- b. Duhovna po imenu Diter ali Di- : žni Arneriki, nego so kdaj znali, trich ni bilo in ni ne v ljubljanski, ne j Med tako naučenimi predmeti so v mariborski, ne v celovški, ne v gori- j bila imena primorskih mest, m moški, ne v tržaški in sploh v nobeni slo- I gočen vtis je napravila predponka Premoga v Britanski Indiji 1. 1907. so izkopali 9,783,250 ton. Izvoz v Italijo iz te dežele znaša do $67,000,000 na leto, in naš uvoz od tam samo $36,000,000. Frank Gould imenuje svoje bogastvo korenino vseh svojih skrbi in brig. Ampak opustil ga ne bi za^ves svet. Kakor trdi veliki finančnik Ryan, je 95 odstotkov železniških delnic “voda.” To je dragocen migljej za Vodopivce. Vkljub vsem uspehom, ki jih imajo prohibicijonisti sedaj zaznamovati, vendar ni obupati nad konečno zmago zdrave človeške pameti. Dvajset mladih Chicažank je te dni sklenilo, odpotovati v Wyoming in tam v kaki puščavi ustanoviti občino, v katero ne bo smel stopiti noben moški. Uboge, neumne goske! Newyorška “Central Federated Union” zahteva od kongresa ustanovitev delavskega ministrstva. John Mitchell je predlagan za prvega delavskega ministra. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N., Gosar Co. 318 E. 89th St., New York. N. Y, Se priporoča Preč. duhovičim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom venski škofiji; po opisu, ki mi ga je j “San”, ki se tako mnogokrat pristav- te dni o tem možu podal nek Slovenec | ]ja krajem. Časih je predponka pre-iz Clevelanda, sodim, da je ta mož , vedena v angleški “Saint”, ampak v bivši kapJan Cepuder, ki je vlani me-jju2ni Ameriki se rabi španska oblika, seča novembra v Gradcu odpadel od Nič manj nego 517 krajev je na tej Sodnik Cleland meni, da je pijance najlože ozdraviti, če se jih zapre in jim tako odtegne priložnost piti. Ka ko je pač mogoče, da ni nihče doslej iztuhtal te modre misli? katoliške cerkve, prestopil k luteran stvu in se tudi koj po odpadu z lute-,ranko oženil. On je zato iz cerkve izobčen in nima prav nobene pravice do kateregakoli cerkvenega opravila: poroke pred njim so neveljavne, odveza pri izpovedi neveljavna, sv. maša božjeropna, sv. krst jako sumljiv in radi pomanjkanja pravega namena skoraj gotovo neveljaven, pouk njegov jako nezanesljiv, ker ni v zvezi celini ali suhi zemlji imenovanih po svetnikih katoliške cerkve, in koledar južne Evrope je bil skoraj izčrpan. Pojavljali so se na morjevidih ali morskih mapah vojnega brodovja ob vsaki glavni točki na dolgi vožnji okoli Južne Amerike. Kjer se Brazilija iztega v Atlantsko morje, se je moralo šestnajstero ladij držati vzhodno, da je varno obkrožilo Rt sv. Roka (Cape St. Rogue) in na vožnji proti KRALJICI MAJNIKA. O brezmadežna Devica! Tebi hočem peti slavo, K tebi vseh cvetic cvetica Doni pesmi glas v višavo. Pred okinčanim oltarjem Te pozdravlja moja duša; Tu sladkost in mir okuša, V varnosti pred zlim viharjem. V Tebi, rožici skrivnostni, Najde srce tolažilo, Ko ga vse je zapustilo, V. uri skušnje prebritkostni. Vzdih iz srca mi prihaja: Bodi hvaljena, češčena, V božjem vrtu usajena, Ti najlepša cvetka maja! Siromak Te milo prosim, Skaži milost mi veliko: Jezuščka in Tvojo sliko Daj, da vedno v srcu nosim. Da ti služim preveselo, Da te ljubim pregoreče, Spevam pesmice slaveče S.voje ti življenje celo. In ko srce tu proslavlja Zadnjič, božja Te 'cvetica, O Marija! — naj dušica, V rajskem vrtu te pozdravlja,- MAJNIKOVA POBOŽNOST. Najmanjkrat trikrat na dan poča-stujemo Marijo. Toda kristijani so ji že od nekdaj izkazovali svojo ljubezen in posvetili nebeški Kraljici en dan v tednu, namreč soboto. Tudi je sv. cerkev postavila skoro v vsakem mesecu Materi Božji v čast kak praznik. Toda vse to ni zadoščalo pobožnemu čutu vernikov, posvetili so ji ves mesec majnik. Pobožnost se je pričela v Italiji in se jela naglo širiti. Zakaj se je izbral prav, mesec majnik? V" majniku kaže narava svojo največjo lepoto. Cvetlice priklijejo iz zemlje in se krasno razcvetajo, drevje zeleni, raznobarva-no cvetje daje prijeten duh. Potočki žubore, in iz logov in gozdov se čuje glasno ptičje petje. Solnce,-na nebu prijazno sije in ogreva z novo močjo mater zemljo. Vse diha bujno življenje, vse je sveže, veselo. Po božji na-redbi se je zgodilo, pravi sv. Gregorii, da obhajamo spomladi vstajenje Gospodovo. Katero srce se ne veseli v teh dnevih, ko se naš Izveličar slavi kot zmagovalec smrti in pekla, v dnevih, ko tudi vsa narava vstaja iz groba k novemu življenju? Če pa praznuje sv. cerkev štirideset dni Gospodovo vstajenje, dostojno je tudi, da se Mati vstalega Izveličarja, ki je obenem Mati vse izvoljenih, časti mesec dni. Kakor smo pred kratkim častili in slavjli vstalega Izveličarja, tako naj takoj za vstalim IzveličaUem poveličujemo Nje vovo Mater. Premišljujmo v majniku prekrasne Marijine čednosti in jih posnemajmo. Zatekajmo se z velikim zaupanjem k nebeški Materi, gotovo he bomo osramočeni, saj je tudi naša dobra, usmiljena Mati. Po Mariji ori Bogu vse dosežemo. Pred vsem radi zahajajmo ta mesec v cerkev k majnikovi pobožnosti. S tem bomo deležni tudi mnogih duhovnih dobrot. Papež Pij VIL je namreč v svojem pisaniu 21. marcija I. 1815. razglasil, da. oni, ki z nobenim škofom in bi utegnil lute- ! jugu je mapa neprestano kazala svet-ranske zmote počasi med Slovence | nike. Blizu Bahije je San Salvador trošiti. Kdor to ve in od njega kako j ;n v iuki Bahia de Todos los Santo, cerkveno opravilo zahteva, greši smrt- j ali Zaliv vseh svetnikov. Pod tem! no in je v nevarnosti, da ga zadene blizu Rio de Janeira, je Cape San cerkveno izobčenje. | Thome, in pod mestom Montevideo je Dragi rojaki, poženite proč iz svo- j Cape San Antonio, z Zalivom sv. Maje srede tacega duhovna! Nikoli se ne ! tiie južno od tega “Nočni jezdeci” v Kentucky so uničili toliko množino havanskega toba ka, da bodo morali izdelovalci smodk naročati tvarino za'svoje pristne “ha-vane” nazadnje še s Kube. V Oklahomi je izdana postava, ki prepoveduje državljanom, s člani po stavodaje igrati za denar. So pa še druge poti. vročiti postavodajcem onj mala darila, ki obdržujejo prijatelj stvo. V Birminghamu, Alabama, so bili vsi člani “Vulgar Social”-kluba zaradi kršenja prohibicijskih postav obsojeni v globo po $250. Uradniki so morali plačati vsak po $1,000. Tako se godi, če imajo prenapeteži svobodne roke. oklenite duhovna, katerega ni poslal in potrdil škof tiste škofije, v kateri prebivate in se trudite. Ne ijpirajte se škofu, ako tudi morda ne more vseh Vaših želja izpolniti. Ako so Vaše želje opravičene, pa jih Vi svojemu škofu mirno obrazložite, bo že prišel čas, da se okolnosti razjasne in pravica na dan pride; ako pa morda niso opravičene, se bo tudi to pokazalo in Vi bote imeli mirno vest, da ste ostali pokorni in niste cerkvenih oblasti silili, da naj Vam jih izpolnijo. V Ljubljani, 31. marca 1908. Anton Bonaventura, škof ljubljanski. KAKO SODI KITAJSKI KATOL. DUHOVNIK O KITAJU. “Napredek Kitajskega je izza boksarskega upora naravnost neverjeten. Opazovati je splošno probujenje iz tisočletnega spanja, brstenje in cvetenje prosvete, pomladansko pogaja-njanje v duševnem življenju. Kdor je poznal posebno primorske pokrajine kitajske pred desetimi leti, in jih odtlej ni videl in sedaj spet pride tjakaj. se mora nad splošnim velikim napredkom tamkaj čuditi.” V tem smislu se je izrazil profesor Peter Čang, kitajski katoliški duhovnik, ki je dospel iz Južnega Šantunga (Kitaj) dne 25. marca v New York s preč. škofom patrom Avgustom Henninghaus, S. V. D.—Čast. gospod Čang je prvi kitajski katoliški duhovnik, ki je posetil našo obalo, za njegovo pleme ne baš gostoljubno. Kako malo gostoljubna je ameriška obala Kitajcu, je dovolj razvidno iz dejstva, da je moral msgr. C. Kelly od cerkve “Our Lady of Grace” položiti $500 poroštva, da je prof. Čangu omogočil 20dnevno bivanje v Združenih državah. Daljše bivanje se tod potujočemu Kitajcu ne dovoli naenkrat —• celo ob poroštvu ne. Pač se pa preteku tega roka poroštvo lahko obnovi, in to se je zgodilo v slučaju tega duhovnika, tako da bo tukaj bival kacih šest tednov. Prof. Čang je bil kot 5 leten otrok h krščanstvu prestoplih staršev krščen in je izza dveh let duhovnik. Star je 30 let, govori dobro angleški,, s posebnim naglasom; latinsko zna mladi duhovnik skoro tako gladko kakor svojo materinščino. O bistvu katoliških misijonov v njegovi domovini vprašan, je pater Čang pripovedoval: “V Južnem Šantungu živi okoli 12,-000,000 poganov — pristašev Konfucijevih ukov. Ko je gospod škof Hen ninghaus pred kacimi 26. leti začel svoje misijonstvo, je bilo v škofiji sama 125 katoličanov. Sedaj ji pripada 40,000 krščanskih katoličanov, in istotoliko drugih Kitajcev se pripravlja na vzprejem. Med njimi deluje 12 kitajskih in 60 evropskih duhovnikov. — Šole in bolnišnice so pod cerkvenim vodstvom, in dasi se službe božje večinoma vrše v pagodah, imamo ,3e_ več lepih gotskih cerkva, med njimi eno (največjo v škofiji Jenčovfu), ki daje prostora več nego 2000 vernikom. Duhovno semenišče obstoja skoraj tako dolgo kakor misijon, in sedaj študira v istem 74 mladih KN tajcev, ki vsi nameravajo postati duhovniki in nadaljevati spreobračanje med našimi poganskimi rojaki. Preč. škofa Henninghausa vsestran- Tako je na vsej vožnji, dokler se ne pride skozi Zaliv sv. Nikolaja v Ma-gellanski preliv. Istotako je navzgo-ri ob zapadni brežini, svetnik za svet-n'kom, tako n. pr. Cape San Antonio, na brežini republike Chili; San Felipe, glavno mesto Aconcague, in drugi manj znani kraji, dokler ne dospemo v Santiago Bay, na južni strani Panamske zemeljske ožine. Santiago, izneljano iz San Iago, ali Sent Jakob, kot bi mi rekli, ki je svetnik priprošnjik ali patron na Španskem. je seveda ljubljenec v španskih deželah, in to ime se nahaja sedem-indvajsetkrat v zemljepisu Južne Amerike. San Antonio je drugo priljubljeno ime, ki se nahaja po vsej dolgosti te znamenite dežele in nadeva zalivom, rtom, goram, lukam, pokrajinam, mestom in vsem mogočim prostorom, in ponavlja se šestindvajset-krat. San Tuan te srečava na vseh straneh, pojavljajoč se šestintridesetkrat; in San Jose le malo zaostaja, no njem se imenuje dvaintrideset krajev. San Pedro je naslednji, dodan, tridesetim krajem, in San Miguel se rabi samo enkrat manj. San Francisco je rabljen petindvajsetkrat in drugi svetniki, katerih imena se rabijo šest- ali večkrat so San Fernando, San Diego, San Christobal in San Augustine. IZPREMEMBE V AVSTRIJSKEM VOJNIŠTVU. “Trž. Lloyd” je pod tem naslovom prejel od dunajskega dopisnika, ki občuje v visokih vojaških krogih, nastopno vest: C. in kr. vojno minister-stvo pripravlja važne odločbe, ki imajo namen, da izpremene ves ustroj skupne vojske. Pred vsem je izdelan vojni načrt, po katerem se uvede mesto dosedanje triletne le dveletna služba. Zato pa se bo moralo šte vilo novincev znatno povišati. Skup na vojska se pomnoži za 22,000, av strijsko domobranstvo za 4500, mad jarski honvedi in Ijrvatski domobranci za 3000 mož. Ali to ni vse. Dveletna vojaška služba zahteva še druge nove uredbe. Pred vsem se bo moralo izdatno pomnožiti število podčastnikov, ker bo pouk moštva trajal manj e časa. Potrebno bo tudi večje število podčastnikov, ki služijo preko navadnega službenega časa. Ustvarijo se novi bataljoni, ki bodo prideljeni višjim za-povedništvom in vojaškim zavodom. Z ustvarjenjem takih delavskih čet se bodo v slučaju potrebe izogibali krčenju vojaških oddelkov, ker ne bo potrebno, da bi vojake kake določene čete ali stotnije uporabljali za opravljanje drugih služb. Za vežbanje, poučevanje in streljanje bodo nakupili razna primerna zemljišča. Vse to pa bo zahtevalo mnogo denarja in bo v vojni proračun stavljena nova izdatna postavka, ki bo iznašala po priliki 70 milijonov. Avstro-Ogrska prevreja vse to po najmodernejih zahtevah današnjih časov. Uvedenje dveletne vojaške službe bo koristilo mnogo narodnemu gospodarstvu, ker bodo sinovi naroda ostajali leto dni več doma, kar bo globoko vplivalo na ves narodno-gospodarski ustroj. ■ Amerika je leta 1906. oskrbela za južno-mandžursko železnico 50,950 ton jeklenih tračnic, 7,422 ton gradiva za mostove, 205 hlaponov (lokomotivov), 2,040 tovornih vagonov, 72 osebnih vagonov in 123 zavornih vagonov (cabooses). Petrolejski trust je pogorel s svojo nritožbo, da je prisojena mu globa v znesku $29,240,000 pretirana, in zvezna vlada ga je opozorila na to, da se pismonoša, ki ukrade eno samo pismo, zapre in za leto dni napravi nezmožen za pridobivanje, dočim ima trust plačati samo globo in svojo izgubo spet lahko poravna. Žal, da se pa menda ne bo še tako hitro izplačala ta svoti-ca, ki bi se ž njo lahko zgradilo nekaj čednih vojnih ladij. Ustanovitelj “Rdečega križa”, Henrik Dunant obhaja te dni osemdesetletnico . svojega rojstva. Isti je leta 1863. prvi sprožil misel o mednarodnem društvu za pomoč in negovanje v vojski ranjenih vojakov. Leta 1864. pa je povzročil mednarodno pogodbo o varstvu bolniške strežbe v vojski, takozvano ženevsko konvencijo. Leta 1901 je prejel za svoje zasluge Nobelovo nagrado. Rojen je dne 8. maja 1828. v Genfu ter je po poklicu zdravnik. V NAJEM SE ODDAJO SOBE NA vogalu Ohio & Chicago cest in na Collins St. John Pleše, 1200 Collins St. N. W. Phone 424. Joliet T" 21-2t. 111. Hudodelci v službi medicine. Zadnji čas so začeli listi pisati, da bi tre-balo za medicinske poizkušnje jemati namesto živali — zločince. Rektor medicinske fakultete v Ohiju piše: “Ali bi bila kakšna l&ivica, če bi se nepoboljšljive hudodelce uporabljalo za zdravniške poizkušnje in bi isti polagali svoje življenje, ki nikomur nič ne koristi, na žrtvenik znanosti?” Drugi zdravnik piše v “New York Heraldu”: “Taki poizkusi bi dajali točnejše uspehe od poizkusov z živalmi. Z druge strani pa bi strah pred takimi poizkusi zmanjšal število zločincev”. v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 5324 Butler Street, Pitts-burg. Pa. YAYAWAYAYA'.WAV.Y.W.V.V.V.V.’.'.VZ.VA'.W.VA Rešil svoja sinova, ne da bi vedel, da sta njegova. Iz Lincoln Parka poročajo: Theodore Higgs, ki dela v Wayne Powder Works, je te dne rešil iz Pompton Riverja svoja sinova, da-siravno, ko se je pripravljal na rešitev, ni vedel, da sta njegova. Njegova dečka, ki sta stara 12 oziroma 16 let, sta padla iz bližnjega viadukta v reko. Starejši deček, ki zna plavati, je plaval svojemu bratu na pomoč, kar se je zgodilo v trenutku, ko je prišel njun oče na most s svojim vozom. Ko je videl, da sta dečka*v nevarnosti je takoj skočil v vodo, kjer se mu je posrečilo oba dečka spraviti na kopno. Tu je šele spoznal, da je rešil svoje lastne otroke, kar je njegovo veselje naravno še povečalo. Imel je nered v grlu. Gosp. Mat. J. Klimek, Box 138, Rocka way, N. J. nam piše sledeče: “Severov Antisepsol je res dobro zdra vilo. Imel sem nered v grlu, pa po petkratnem izpiranju grla z Vašim Antisepsolom sem bil ozdravljen popolnoma.” V vseh slučajih vnetja grla in katara v nosu je Severov Antisepsol jako dobro lečilo. To je posebno dobro zdravilo za trpeče grlo, kar dostikrat počutijo posebno pevci in javni govorniki. Odstrani hripavost in daje lepodišečo sapo. Cena 25c. Proda se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Sloveni c Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, I1Í. Chicago tel. 2272, N. W. 480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna h. ¡¡' e in 5 hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinj. „ prepričani boste, da trdimo zgolj l.snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: J SVOJI K SVOJIM! VAV.V.V.VA’.V.'.VAV/.V.V.'AVAV.V.V.V.’.V.V/.V.V.'.V Obuvalo za vsakogar. Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo? Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene. CENE ZMERNE. Ed. Bantion, 503 RUBY STREET. JOLIET, ILL. mm * * < " 1 > < ’ i ■ » J. J. KUKAR, ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb.:: Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J. J. KITK:JL.1FL 536 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. POZOR, SLOVENCI ! Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A. rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov. Cena zemljiščem v Michigan-uje od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej. Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku. John I. Pi llak hišni «mljiški posestnik, javni slov. JbiJil Ji I Ulflfl/ notar, 534 W. 18th St., Chicago, IH. à K. S. K. JEDNOTA Qrganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. (¡lavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. II, Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:...____Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. pooblaščenec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik:............Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Goiobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 12908 Pavel Rus, roj 1889, spr. 30. apr. 1908. Dr. št. 339 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12909 Janez Barič, roj 1875, spr. 30. apr. 1908. ' Dr. št. 126 članov. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12910 Janez Kobetič, roj 1888, spr. 30. apr. 1908. Dr. št. 110 članov. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 12911 Gregor Jesenko, roj 1875, spr. 30. apr. 1908. Dr. št. 104 člane. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12912 Ivan Kleščič, roj 1888, 12913 Franc Zornak, roj 1888, 12914 Alksander Kupress, roj 1885, spr. 30. apr. 19Qg . Dr. št. 62 članov. K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 12915 Janko Pavlešič, roj 1883, 12916 Juro Gajan, roj 1873, spr. 30. apr. 1908. Dr. št. 60 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Štefana , Chicago, 111., 6346 Anton Mesec, 60 Franc Urbančič, 24. aprila 1908. Dr. št. 147 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9911 Janez Perušič, 29. apr. 1908. ' Dr. št. 128 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 10087 Peter Muhič, 27. apr. 1908. Dr. št. 249 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1011 Paul Žale, 12018 Jurij Brozovič, 9316 Mihael Špehar, 20. aprila 1908. Dr. št. 125 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7189 Franc Nagode, 18. apr. 1908. Dr. št. 104 člane. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 4074 Mihael Županič, 4515 Franc Kroteč, 20. aprila 1908. Dr. št. 137 članov. Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1979 Janez B. Urič, 24. apr. 1908. Dr. št. 55 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 11889 Štefan Hemen, 12493 Imbro Klic, 3875 Jožef Gornik, 8568 Peter Žugel, 9772 Janez Vrle-nič 10453 Štefan Radoščaj, 11296 Mihael Cajnar, 11790 Ignacij Skacan, 11791 Marko Matešič, 11297 Jožef Puliš, 21. apr. 1908. Dr. št. 128 članov. Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7260 Franc Grački, 7750 Mihael Matašič, 10403 Janez Sajatovič, 27. apr. 1908. Dr. st. 58 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 11802 Jožef Mačerol, 12481 Jožef Hren, 11912 Franc Gorše, 11249 Jožef Miklavčič, 27. apr. 1908. Dr. št. 116 članov. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 8904 Matija Jaklič, 24. apr. 1908. Dr. št. 51 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 10094 Ignacij Fink, 9383 Anton Vidrih, 8953 Franc Pajk, 27. apr. 1908. Dr. št. 34 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8976 Janez Škerbec, 8976 Jožef Ivšič, 22. aprila 1908. Dr. št. 109 članov. Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., 6895 Ignac Skube, 10999 Franc Hribar, 22. apr. 1908. Dr. št. 29 članov. Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7734 Aleš Cerovsek, 21. apr. 1908. Dr- št 122 članov. Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, O., 11491 Mavncij Slatnar, 23. apr. 190g Dr. št. 11 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Štefana , Chicago, 111., 17 Matija Novak, 6. apr. 1908 Dr. št. 146 elanov. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12214 Peter Medved, 6028 Jurij Fran-kovič, 9353 Jurij Flajnik, 27. aprila 1908. Dr. št. 109 elanov. Od društva šv. Jožefa 21, Federal, Pa., 11291 Janez Baver, 18. apr. 1908. Dr. št. 103 člane. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1745 Franc Glač, 11397 Janko Erdeljac, 20. apr. 1908. Dr. Št. 136 elanov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9642 Janez Music, 22. apr. 1908. Dr. št. 114 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12538 Janez Kovačina, 21. aprila Dr. št. 59 elanov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8409 Jožef Knaus, 8981 Janez Pe- šelj, 6. apr. 1908. _ Dr- st 42 clanov' PRISTOPILE CLANICE. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3614 Barbara Kramarič roj 187S^ spr. 30. apr. 1908. . Dr_.C an^' K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3615 Marija Zdravje, roj 1887 spr. 30. apr. 1908. . ,,Dr- StlHoi8 C al\n' K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3616 Ana Flajnik, roj 1885, spr. . 1908 Dr. st. 38 clame. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3617 Frančiška Podvasnik, roj 1876, spr. 30. apr. 1908. x Dr' st' 16 clanlc’ PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Ane 105, New York, k društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 2987 Marija Lovše, 20. apr. 1908. I dr. st. 26 clame. ...................II. dr. st. 14 clame. SUSPENDOVANE ČLANICE. * Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1262 Marija Maurin, 25. apr. 1908. ‘ ®r- st„ 6 cian‘^ Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 1734 Barbara Gornik, 21. apr 1908 Dp st 30 clamc- Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3182 Ana Žagar, 3334 Marija Sajnič, 23. apr. 1908. x Dr' št ----clamc' ODSTOPILI ČLANI. Od društva Srca Marijinega 111, Barberton, O., 3353 Uršula Jelenič 13 apr. 1908 Dr. st. 14 clamc. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 21 Elizabeta Novak, 6. apr. 1908. Dr. st. 19 clamc. IMENA UMRLIH ČLANOV. Naznanilo štev. 5. — Za mesec maj 1908. 10413 Ignacij Zajc, star 30 let, član društva sv. Jurija 100, Sunnyside.^ Utah, umrl dne 17. februarja 1908 v Price, Utah. Vrok smrti: povožen od vlaka. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 25. oktobra 1906. 8393 Jožef Oražem, star 20 let, član društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., umrl 2 aprila 1908 v Mohawk, Mich. Vzrok smrti: vbit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. julija 1905. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Waukegan, 111., 26. apr. — Naznanjam vsem članom društva Presvetega Srca Jezusovega št. 1533. C. O. F., da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje, to bo 3. maja, ker je več stvari in važnega urediti. Zatoraj upam, da boste to storili, zakaj ako bi se to ne storilo, ne bode moje odgovarjanje, ker za leto 1907. jaz računov ne morem delati, ker me zraven ni bilo. To omenjam zato, ker na moja vprašanja ni nobenega odgovora, in mene pa vprašajo, da to mora biti storjeno. Toraj upam, da boste to storili. Da pa malo omenim, smo tudi tukaj ostali mokri, vendar pa nekateri še sedaj ne verjamejo, da ga pijemo, ker ti-yodopivci imajo še sedaj svoje "fane” na oknih, mislim, da zaradi ne-zmage. No, pa sedaj itak bolj pijejo, kakor pa mi, ti Vodopivci. Da pa še malo omenim o delavskem gibanju. Bri nas še hvala Bogu ni tako slabo; samo za one, kateri prihajajo od drugod, je brezmiselno, da bi bil toliko srečen za delo dobiti. Zato se sem namenil to omeniti, ker sem dobil par pisem od svojih rojakov, kako kaj tukaj za delo dobiti; in zato omenjam v tem cenjenem listu, da sedaj ni za sem hoditi. Ako kaj boljše pride, bodem pa sporočil v A. S.; u-pam, da ste naročniki. Koncem mojega dopisa pozdravljam vse naročnike Amerikanskega Slovenca, da mu bi še mnoga leta zvesti ostali. Math Stalcar, tajnik, Box 111. 340400404040404V >*¡ Društvene vesti. •o*o*oc Joliet, 111., 27. apr. — Društvo sv. Cirila in Metoda je priredilo veselico v Golobičevi dvorani v soboto zvečer dne 25. apr. Rojaki so se polnoštevilno odzvali našemu povabilu. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Veselica se je vsestransko dobro obnesla. Društvo tem potom izreka svojo zahvalo vsem udeležencem, posebno pa društvii sv. Jožefa in društvu sv. Petra in Pavla, ker so se obeh društev odborniki udeležili te naše veselice. Tudi se zahvaljuje društvo našim gostilničarjem, ki so darovali razno za to veselico. Matthew Bučar, tajnik. Broughton, Pa., 25. apr. — Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Alojzija št. 95. K. S. K. J., da je imelo društvo 24. apr. skupno sv. obhajilo v tukajšnji katoliški cerkvi. Spovedovat je bil prišel slovenski duhovnik iz Pittsburga, Rev. Ivan Mertel. In potem je daroval sv. mašo, in tudi ni pozabil povedati v pravem slovenskem materinem jeziku nekaj ganljivih besedi od našega Iz-veličarja, koliko je pretrpel za nas. Posebno pa je priporočal starišem, naj pazijo na svoje otroke in jih poučujejo o sv. veri, kolikor je največ mogoče. Zatoraj prisrčno zahvalo na šemu slovenskemu rojaku in vrlemu župniku, da bi tudi še' drugo leto prišel nas obiskat o velikonočnem času, ako Bog nam zdravje ohrani. Razun tega je daroval sv. mašo tudi domači župnik, ali on; govori le angleški in nekoliko nemški. Hvala tudi članom, ker so se polnoštevilno udeležili sv. obhajila. In razun članov je bilo tudi dosti še drugih rojakov in rojakinj. Kateri ni še sedaj opravil svoje verske dolžnosti od tega društva, bodi si v ali izven. Broughtona, ga opominjam, da naj opravi svojo dolžnost in pošlje listek do 31. maja na spodaj označeni naslov; drugače se ga kaznuje po društvenih in Jednotinih pravilih. Razun tega so tudi naprošeni vsi člani, da svoje prispevke pravočasno pošiljajo; ako pa jim ni mogoče plačati, naj se obrnejo pismeno ali ustmeno do I. tajnika, da se opraviči; morda jih je dosti, da bi radi plačali, pa jim ni mogoče zaradi vladajoče krize, potem se ga malo počaka, samo da potem vse povrne društvu. K sklepu mo’-'^a pisanja pošiljam vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote kakor tudi vsem o-stalim rojakom in rojakinjam srčen pozdrav. Tebi, Am.' Slov., pa obilo uspeha in dobrih naročnikov. Anton Demšar, tajnik, Box 135. Federal, Pa., 18. apr. — Društvo sv. Jožefa št. 21. K, S. K. Jednote bode imelo skupno sv. spoved in sv. obhajilo dne 10. maja v cerkvi sv. Barbare v Bridgeville, Pa. Upam, da se bratje društveniki v polnem številu udeleže omenjenega dne v določenem mestu. Posebno opominjam tiste ude, ki se radi oddaljenosti in gotovega vzroka ne morejo udeležiti, naj to dolžnost opravijo ob prvi priložnosti in naj pošljejo spovedni list na društvenega tajnika. Kdor izmed društvenikov bi pa tega ne hotel storiti, ravnalo se bode ž njim po društvenih oziroma Jednotinih pravilih. Nadalje tudi naznanjam vsem udom zgoraj omenjenega društva, posebno ti stim, ki niso bili navzoči pri društveni redni seji 12. aprila, da plača vsak član $1.00 naklade v prid društvene blagajne, da se na ta način blagajna nekoliko poviša, ker je vedno veliko bolnih udov. In ta naklad mora plačati vsak član v teku dveh mesecev. Z delom tukaj gre sedaj prav slabo; kar je last Pittsburg Coal Co. vse počiva. Toraj rojakom ne svetujem sedaj semkaj hoditi. Konec mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje A. S. in člane K. S. K. J. John Demšar, tajnik, Burdine, Pa., Box 237. ZIBEL IN RAKEV. V življenju je mnogo počivališč. Dvoje najvažnejših naj vam malo opišem. Vsak ju pozna predobro. Na enem človek počiva pri vhodu v življenje, na drugem pa pri izhodu iz življenja. Različni ste, zelo različni in vendar tako sorodni — zibel in rakev ste si počivališči. Zibel je iz lesa, rakev tudi. Drevo, ki je dalo -les, je stalo nekedaj v gozdu. Raztezavalo je svoje zelene veje in že takrat hladilo trudnega potnika s svojo senco. A posekalo se je; deblo razkrojilo, deske so se pripeljale v mizarsko de-lalnico in mizar je naredil iz desek zibel, naredil je rakev. To ste zibel in rakev, nastali iz nekedaj bujnega drevesa, na kojega vejah so ptički gnjezdili in imeli svoje preveselo prepevanje. Zibel in rakev! Oboje to je kakor drevo zelenelo spomladi, a v jeseni se je ogolilo. Oboje je podrla sekira ali vihar. V obojem spi človek. V obojem je mir in pokoj. Kako brezskrbno leži mali zemljan v zibeli! Ne pozna nadlog. Čisto in neizkaljeno je obzorje njegovega življenja. In z rakvijo, ali je z njo kaj drugače? Tudi v njej spi človek; tudi v njej človeka ne more skrbi, ne tlačijo ga križi in nadloge. Sicer je to drugačno spanje, kakor je spanje v zibeli. Sanje ne vznemirjajo več v rakvi; človek Spi v tej leseni hišici — iz šestih, osmih desek — mirno in varno. Zibel in rakev, kako si podobni! V nobeno se ne vleže človek sam. V obojno nas polože drugi. Kajti slabotni smo bili, ko smo sedeli še materi v naročjd, nismo si sami mogli pomagati. Od matere smo zahtevali, kar smo potrebovali, celo počitka. In mati nas je dela z roke in nas položila rahlo in ljubeče v zibelko. Onemogli smo v smrti. Ne moremo se mrtvi gibati. Primejo nas drugi in denežo nas mrtve tu sem v rakev. Zibel in rakev — ob obeh se sliši jokanje. Kdo ne pozna solz veselja, ki, iskrijo v očeh srečne matere, stoječe ob zibeli svojega srčka? Kdo ne pozna solz bolečin in globoke žalosti, ki lijo otroku po licu, kadar stoji ob rakvi ljube mamice, skrbnega očeta? Stariši polagajo otroke v zibel, in otroci navadno roditelje v rakev. Koliko se joka v zibeli, koliko se joka ob rakvi. Zibel in rakev — na obeh se, upa. Da upanje se poraja starišem, stoječim ob zibeli svojega otroka, sladko upanje, da jim bodo ti dojenčki kedaj čast in opora v življenju, da bodo v njih in po njih našli svojo srečo na zemlji. Ob smrti se sicer ločijo drug od drugega, ali upanje, trdno upanje navdaja preživeče, da se zopet vidijo nad zvezdami. In to upanje ob rakvi je edina naša tolažba. Zibel in rakev — ob" obeh se moli. Pobožne želje, pobožne misli in blaga čuvstva se porajajo v srcih starišev, stoječih ob otrokovi zibeli. Tu vidiš, kako mati prekriža svojega ljubljenčka, kako ga pokropi tudi z blagoslovljeno vodo, da bi odgnala zle duhove. Srečo in blagoslov kliče nadenj iz nebes. In ob rakvi; tu se godi isto. Sv. križ dado mrliču v roko, v obliki križa ga ljudje pokrapljajo z blagoslovljeno vodo; ob rakvi se moli za pokojnika. Moli se za milostno mu sodbo, za večni mir in pokoj. Zibel in rakev — vidve ste in vedno boste počivališči ljudem. Kako mnogokrat ste si blizo, jako blizo, komaj eno ped druga od druge. Toda bodite si blizo, bodite si daleč vsaksebi, vedno ste obe — zibeli: ena vaju je zibel za čas, druga vaju je zibel za večnost. KONEC SUŽENSTVA V AMERIKI Od sedaj naprej ne bode treba Slovencem v Ameriki se pustiti živim pokopati, ali si pustiti po tovarnah rok in nog odtrgati. Zasijalo je Slovencem solnce boljše bodočnosti, samostojnega gospodarstva na lastnih tleh. pri lastnem ognjišču na*solnčnem jugu, v prelepi deželi Texas. Za to gre vsa hvala našemu neutrudljivemu rojaku, g. John J. Pollak-u, hišnemu in zemljiškemu posestniku na št. 534 W. 18th St., Chicagoi 111. in njegovim vrlim sotrudnikom g. Math. Gaishek-u, v Mount Olive, 111. ter g. Petru Puhek-u, iz Calumet-a. Ti možje so izbrali v Jackson Co. Texas, blizo glavnega mesta Edna, prekrasen prostor za slovensko-katoliško naselbino. G. Pollak se je podal namreč zg. Peter Puhek-om, Prijatelj-em in Rozman-om iz Calumet-a v ta kraj in so se ti možje na lastne oči prepričali, da je kraj zdrav, podnebje ugodno, voda dobra, zemlja rodovitna in sposobna za vse pridelke in za živinorejo. Dana je sedaj vsakemu katoliškemu Slovencu v Ameriki prilika, osvoboditi se v najkrajšem času, če tudi nima niti centa prihranjenega denarja. Gospod Pollak je namreč izposloval pri železniški družbi tako ugodne pogoje, da začne tam lahko vsak delavec uspešno poljedelstvo. Ti pogoji so sledeči: 1. Da zamoremo tudi nepremožnim delavcem pomagati do lastnega do- j ma, odločil sem se prodajati zemljišča na mesečne obroke po $12.00 na ta na- | čin, da zagotovim s pogodbo vsakemu j kupcu že po plačilu prvega obroka en j kos rodovitnega zemljišča v Jackson Co., Texas, po 40 akrov. 2. Plačevati je skoz deset let, pt> katerem času dam kupcu 40 akrov zemlje s hišo na 4 sobe in hlev. 3. Če kupec zboli, ali nima dela, se s plačevanjem počaka, dokler to traja in kupec ne izgubi pravice do zemljišča in zamore, kadar ozdravi, ali dobi delo, zopet nadaljevati vplačevanje; če pa mož umrje, zamore žena takoj prevzeti zemljišče s poslopjem vred in sicer brez vsacega daljnega plačevanja. 4. Vsako leto se zamore deseti del tacih kupcev, kateri so najmanj že eno leto plačevali, naseliti na tako farmo s hišo in s hlevom, v katerem slučaju ima kupec plačati eno četrtino kupnine, katera se določi na $1200.00, ostanek pa v teku daljnih treh let, med tem pa obrestovati po 6 odstot. V prvem letu vplačani zneski se n m vračunajo v prvo četrtino. 5. Ma željo kupca se zamore o po-plačanjem prve četrtine v tečki 4. navedenem slučaju še eno celo leto počakati, v katerem slučaju je plačati v drrgcm letu le 6 odstot. obresti od kupnine. 6. Vsak kupec dobi vp'a'eva’no knjižico, v katero se mu zapišejo vpia- čila in mora pri vsakem vplačanju vpo slati to knjižico in priložiti za 4c znamko. Knjižica se, mu po dovršenem vpisanju takoj vrne. 7. Za poljno varnost tega, kar se vplača, kakor tudi za vse obveznosti od strani prodajalcev; jamči , južno-pasifična železniška družba (The Southern Pacific Railroad Co.) zemljiški oddelek C. W. Hahl & Co., kte-ra šteje svoje železniške proge na tisoče milj, svoje premoženje pa na stotine miljonov. 8. Za pridobitev teh olajščav zadostuje priprosta pismena izjava, kateri je priložiti krstni list in zdravniško spričevalo kupca, Kupec ne sme pri začetku plačevanja biti starejši, kakor petdeset let in mora biti popolnoma zdrav. 9. Če bi pa zdravnik ne spoznal moža za popolnoma zdravega, zamore kupiti tudi žena, ali kateri drug član rodbine, kateri je nad 18 let star in prevzamejo potem, če bi ta umrl, njegovi postavni dediči posestvo. 10. Če^a bi se izvedlo, da kupec pri začetku vplačevanja v tem oziru ni povedal resnice, zgubi pravico do posestva. 11. Te določbe sprejmejo se v vsako vplačevalno knjižico in zadobijo z mojim lastnoročnim podpisom in s podpisom kupca povoljno veljavnost. 12. Vplačevalne knjižice imajo tudi podpis gori navedene C. W. Hahl & Co. in jamčijo tako popoljno varnost za storjena vplačila in druge obveznosti. Slovenci, poslužite se te lepe pri- like, pišite na g. Po!lak-a in zahtevajte vplačevalne knjižice ter začnite s plačevanjem. V jednem letu ste lah-l"ko gospodarji in pripravite tako; sebi in svojim dragim boljšo, brezskrbno bodočnost. Naslov je:. JOHN J. POLLAK, hišni in zemljiški posestnik, 534 W. 18th St. - - Chicago, 111. Moč in jed. Vsi moramo jesti, da si ohranimo svojo moč, ampak misliti ne smemo, da bomo tem močnejši, čim več jemo. “Kaj” jemo, to je vprašanje in ne, "koliko” jemo. Nekoliko tečne zdrave hrane nam več koristi, nego največja mera ničvrednih živil. Ampak včasi želodec ne sprejema toliko hrane kakor navadno ali pa jo sploh zavrača. Potem je prišel čas, rabiti Tri nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki najprej prisili želodec in njegove žleze k pomnoženi delavnosti in potem bčvrsti ta organ za nadaljnje delo. Uživaj to zdravilo nekaj časa in prebavila se ti tako okrepe, da bodo prebavljala vsako hrano in jo izpre-minjala v čisto kri. ki bo hitro razdeljevala moč, dobljeno iz jedi, po celem telesu. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino naj bi se rabilo v vseh boleznih, pri katerih sta glavna znaka izguba slasti in telesna oslabelost. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou j razdeli med Slovence. ’’ZDRAVJE” Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod, The COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL !NSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje, in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojalii, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: rp-pg-p COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. JOLIET, ILL. mO PIVO V STEELEUICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. ■«, W^^\V.V.,ASV.V\V.VA\\V/.V.V.VAVAV.V.V.V.,.V.V. ~___________■■V.V.WAV.VjWW^WVAV____________ Beli šopek. VA’.W.'.V.V.W.V.VAVV.VA \WYV.V.V.V.V.W.\V.\V.*.V.\V.V.\V.V.V.V.V.V.V.V.V.V. Živela je plemenita gospa s svojo hčerko v malem selu. Soprog ji je »mrl junaške smrti ob času francoske prftkucije. Malo časa potem je pridrl spyražnik v njen v tem selu stoječ grad ter ga oplenil in slednjič zažgal. Le naporu zvestega služabnika se je bilo zahvaliti gospej za svoje in njenih dveh orotk življenje. Ali kdo popiše strah matere, ko pride do zavesti, ter najde poleg ležišča malo Julijo, katera je jokaje klicala svojega brata. V veliki razburjenosti ni namreč ni-kdo pazil nanj in tako je osemletni Rudolf izginil brez sledu. Služabniki 50 poizvedovali na vse mogoče načine za dečkom, ali ves poskus je bil zaman. Ta udarec je položil gospo na bolniško posteljo, katero je šele po dolgem času bila zapustila. Vse poizvedovanje po izgubljenem dečku je bilo brezuspešno. Slednjič si je mislila gospa, da je prišel otrok preblizu gorečega gradu in da je poginil v plamenih. V tej bridkosti je iskala gospa v molitvi tolažbe za svoje potrto srce. Od njenega ogromnega premoženja ji je ostalo komaj toliko, kolikor je rabila za vsakdanje potrebe. Podala se je v omenjeno vas, kjer je prebivala v mali hišici, ki je bila obra-ščena s trto. Julija se je med tem razvila v vitko devo. Od otročjih let v pobožnosti izrejena je že v zorni mladosti imela veliko ljubezen do Marije, katere podobo je vedno krasila', cvetkami. Kadar je bil pa Marijin praznik, tedaj je prinesla nebeški Kraljici krasen šopek iz belih, prav belih, cvetlic v počeščenje njeni— brezmadežni čistosti. Ni se vstrašila stroškov ter je tudi v najhujši zimi naročila belih šopkov iz tujih krajev. To ljubezen do Marije je vedno gojila. Za svoje potrebščine si je prislužila z izdelovanjem umetnih vezenj, kar je vse prodajala v bližnjem mestu. Zatorej je v vaški cerkvici ob vseh Marijinih praznikih vselej duhtel krasen šopek pred kipom nebeške Kraljice. Nekega dne pride mlad plemenit gospod s svojega potovanja v to vas. Lepa okolica ga je očarala, da je pustil nekaj časa tukaj voz in šel peš. Tujec si je v spremstvu vaškega župnika ogledal cerkev. Ko je nekaj časa klečal pred oltarjem, ozre se na krasni šopek iz belih cvetek. “Gospod župnik, kako krasne cvetke,” vzklikne tujec ter se ozre na župnika. — Ta pa odvrne: “Neka pobožna gospa in nje hčerka krasita Marijin oltar s takimi šopki.” Tujec nekbliko premišljuje, potem pa hlastno vpraša: Kako se imenuje ^ospa? — Gospa pl. R. je njeno ime, pravi duhovnik. — O Marija, bodi ti tisočera hvala, zakliče, tuji gospod in poklekne pred Marijino podobo. — Sedaj pa vas prosim, peljite me takoj k oni gospe, kajti ona je moja mati, katero sem že davno pri števal mrtvim. — Počasi, mladi prijatelj, malo potrpljenja je treba. Gospa je slabega zdravja, ker je pred kratkim prestala hudo bolezen, torej bi ji lahko škodilo toliko veselje. Za malo časa sta se oba podala do imenovane gospe. Ni se malo začudila, ko je videla župnika v spremstvu tujeva gospoda. Ali komaj je zagledala obraz tujega gospoda, kar vzklikne; “O Bog! Kaka podobnost! Prav tak je bil moj soprog pred dvaindvajsetimi leti, ko je šel v vojsko za lju- bo domovino.” Nato pade v nezavest. Ko se zopet zave, vidi tujca poleg sebe ki je klical: “Mati, ljuba draga mati! Ali ne poznaš več svojega sina Rudolfa?” Zdajci ji je bilo, kakor bi se bila prebudila iz sanj. Li sanja, li-je resnica? — Gotovo je resnica, kajti te poteze ne morejo varati. — “Rudolf, Rudolf! Moj ljubi, tako dolgo objokovani otrok, si-li v resnici ti?” — “Da, ljuba mati, jaz sem tvoj sin Rudolf! Poglej, tu podobo mojega očeta, katero si mi kakor malemu otroku obesila na vrat.” Ob tej besedi ji poda zlat medaljon. Sedaj je prišla tudi Julija s sprehoda domov. Ne-popisljivo je bilo nje veselje, ko je zopet našla svojega brata. Za nekaj časa je pričel Rudolf pripovedovati svoje življenje. “Ko me je zvesti Fran rešil iz gorečega grada,” pravi, “odstranil sem se . od stanovanja, v katerem smo takrat našli zavetje. ■ Nisem še dolgo hodil, kar zagledam enega onih vojakov, kateri so nam oplenili in zažgali grad. Nepopisen strah se me polasti, ko vojak poželjivo roko stegne po mojem medaljonu. Tekel sem, kolikor je bilo v moji moči. Vojak me je preganjal in gotovo bi me bil vjel, da se ni spod-taknil, ob korenini drevesa in padel na tla. To je bila moja rešitev, ker potem nisem več slišal od svojega preganjalca. Hitel sem dalje, dokler nisem padel onemogel pod neko drevo in zaspal. Ko se zopet prebudim, bil sem v krasnem vozu poleg postavne gospe, katera me je držala v naročju ter me poljubljala v enomer. Jaz pa sem vedno 'okal in klical mater in sestro. Vsa ljubkovanja in prigovarjanja prijazne gospe me niso pomirila. Dobil sem vročinsko bolezen, radi katere sem ostal dolgo časa slaboten. Ko sem slednjič ozdravel, povedali so mi, da so zaman vsa poizvedovanja za mojimi stariši ter da jih gotovo ni več med živimi. To me je jako potrlo. Bil sem daleč od svoje domovine v mestu Barceloni na Španskem, kajti gospa, katera me je našla v gozdu, je bila soproga slavnega vojskovodje francoske armade, katera je bila ta krat v Španiji. Ker ni imela lastnih otrok, imela me je za sina ter me storila za dediča svojega velikega premo ženja. Ko sta pa pred par leti umrla gospod in gospa drug za drugim, skle nil sem se oodati v domovino ter tam poizvedovati za materjo in sestro. Tako me je privedla pot v to vas, kjer sem pustil voz in šel po lepi okolici. Brez dvoma bi bil šel dalje, ako bi ne zagledal v cerkvi krasnega šopka, kateri me je spominjal na moja otroška leta. Posebno mi je stopil oni sladki spominj pred oči, ko me je moja blaga mati vodila v kapelo, ter me vselej privzdignila do Marijine podobe, da sem položil duhteč bel šopek do njenih nog. Neki nerazumen na gon me je silil, da sem vprašal, kedo da krasi Marijin oltar prav tako kakor nekedaj moja mati z belim šopkom. Odgovor na to vprašanje me je storil najsrečnejšega med zemljani kajti po njem sem našel zopet svojo drago mater in sestro.” Na večer tistega dne pa je klečala gospa pl. R. zopet v cerkvi s svojima obema otrokoma, zahvaljevala se je Mariji, da je tako bogato poplačala češčenje in darovano si ljubezen. la, ter pobijal in nabijal dokler ni bilo vse gotovo. Neznani mož pa ga je med delom stoje opazoval, ter ga zme raj milejše pogledoval, kakor bi nekaj prosil, Ko je bilo delo dovršeno, pospravil je sodar svoje orodje v “cekar”, mož pa je zagrabil s svojo suho roko pest oglja, ter mu ga ponudi, ta pa se ga brani, češ: Za oglje mi pa ni. Toda v tem hipu ga ima že v žepu. Naj pa bo, si misli — ga dam pa doma otrokom. Zdaj izstopi, za njim je tresknilo, da je odmevalo po sivem skalovju, in zopet ni videl drugega, kakor navaden planinski svet. Ogledoval se je, kje da je. Zavedel se je sicer, a groza ga je prevzela, in tekel je proti domu, ozirajoč se strahu zdajna desno, zdaj na levo, zdaj nazaj. Doma se je vlegel in je trdno zaspal. Ko se je zjutraj prebudil, je bilo že pozno Spomnil se je, kaj se je bilo zgodilo, segel je v žep in, oj čudo, namesto oglja izvlekel je ven pet velikih srebrnih tolarjev. Ves vesel jih je hitel kazati ženi in praviti ji ponočni dogodek; ta pa je nevoljno poudarjala: "Zakaj nisi imel kakšne blagoslovljene reči pri sebi, vse bi bil pridobil!’ Drugi večer je bil Bizar nekako vzne mirjen in ni mogel prav zaspati. Naenkrat pa vidi stati pred seboj onega moža, govorečega z žalostnim glasom: "Zakaj me nisi rešil — tebi je bilo pri-puščeno, da me rešiš čuvanja tega zaklada, kjer vzdihujem že tako dolgo. —Zdaj bom moral čakati zopet tako dolgo, da bo iz semena, ki ga zdaj nese ptica v goro, vzrastla smreka Oče bo iz lesa te smreke naredil zibelko in tisti otrok, ki se bode zibal prvi v tej zibelki, me zopet lahko reši.” Milo je še zastokal in ni ga bilo več. Ne vemo, ali se je tisti otrok že zibal. Vemo le, da se do zdaj še ni komur ni posrečilo dvigniti ogromni zaklad ter rešiti ubogega čuvaja. TROJNI OBED. Zaklad v Macnu. (Koroška pravljica.) V sti višje vasi; spodnji Kožni dolini vzdiguje se i proti -nebu gora Macen. V nje it naročju skrivajo še kmečke na zahodni stran: Rute, na vzhodni Zavrh. Vrh gore pa, v nekakem sedliču, sveti se lična, bela kapelica, posvečena sv. Ani in Devici Mariji sedem žalosti. Tja prihaja o po letju veliko vernikov molit, pa tudi hribolazci hodijo tja, uživat krasnega razgleda. Proti jugu ima gora oster, nekako razjeden, skalnat greben, pod katerim vodi steza imenovana “sev , ska” na sedlo “Koce”. V'sredi med kapelico in sedlom sega skalovje nekoliko nižje, ob stezi'pa stoji par starih, grčavih mecesnov. O tem kraju se pripoveduje sledeča pravljica: V davni prošlosti, ko je Turek divjal po lepih naših slovenskih deželah ter plenil, kar mu je prišlo pod roko, so ljudje denar, kojega menda takrat ni bilo tako malo, nosili sem v varno zavetje, za katerega pa so vedeli le nekaki zaupni možje. Zgodilo se je pa, da so Turki nekoč večino tukajšnjih prebivalcev pomorili ali odvedli, in tako je ostal ta zaklad pozabljen. Minilo je par sto let. Ob vznožju gore nad Kočuho prebival je kajžar p. d. Bizar. Po poklicu je bil sodar. Živel je pobožno s svojo ženo in otroci. Neko noč, ko je od dela utrujen, že 'sladko spal, predramil ga je ropot, nekdo ga je klical. Vprašal je: “Kdo kliče?” Neki votli glas mu odgovori: “Pojdi in naredi na moje kadi obroče.” Sodar, misleč, da se kdo z njim norčuje, obrne se na svojem ležišču in zopet zaspi. Drugo noč zasliši zo-pot oni klic, toda še bol; prpseče. Mož vstane, izmane si oči, pogleda skoz okno ter pravi: “Zdaj, ko je takšna tema zunaj, pa že ne morem iti, pridi jutri zjutraj in šel bodem.” Prišel je tretji večer. Komaj je Bizar zatisnil oči, predramil ga je milo proseči glas: “Prijatelj! Vstani, pojdi in naredi na moje kadi obroče, skrajni čas je že. Sodar si je mislil, naj bode v božjem imenu, pa grem, vstal je, oblekel svoje oguljene irhaste hlače ter drugo vrhnjo obleko, obul se, vzel rotrebno o-rodje v “cekar”, ter stopil na prosto. Tema je bila tudi nocoj, da je komaj razločil moško postavo, ki je stala pred njim v dolgi suknji. Nekoliko se je ustrašil, toda kmalu se je ohrabril ter vprašal: “Kam naj grem?” Oni pa mu je dejal: “Za menoj.” Šla sta toraj v klanec, neznani mož je hitel spredaj kakor bi šel po zraku, sodar pa se je spodtikal ob kamenje, da so kar iskre kresale ob njegovih dobro okovanih šotnih. Mislil si'1 je pa, kmalu bodem Zavrhom saj ni tako daleč več — toda kako se je prestrašil, ko sta šla mimo poslednje hiše le naprej na planino in sedlo Koce. Lasje so se mu ježili in potil se je, da se je večkrat moral obrisati z rokavom preko čela. Rad bi se bil vrnil, pa ni se upal, ker oni je zmeraj obračal svoj pogled nazaj. Ko sta dospela na sedlo, krenila sta jo po stezi vprek in kmalu sta bila pri onih mecesnih, šla sta še nekoliko nad stezo, kjer je bil vhod. Vstopila sta v prostor, podoben kakšni kleti. Zdajci je minul sodarja ves strah; na tleh je videl stati tri kadi ali velike škafe, napolnjene s svetlo-črnim ogljem. Lotil se je de- Dosti zgodaj v jutro me je peljala pot do ene prvih maš v naši cerkvi. Želela sem se pokrepčati jedjo, ki je jed močnih. Kako pripravna torej zame ta jed krepkih, ker se časih čutim manj močno. — Blizu stopnjic, ki vodijo gori v cerkev, je sedela le sla bo odeta reva in imela je v naročji dete. Zdelo se mi je, da sta telesne hrane potrebna ta dva oba: mati in dete, prav tako kakor jaz hrane za dušo. Tako sem mislila koj, ko sem ju ugledala od daleč. Potrjevala me je v takem menenji še prav posebno ta zgodnja ura, ker ob tej uri nisem opazila še pod stopnjicami prošnjikov. Popolno prepričala pa me je teh obeh telesne bede suhotna ženina roka, ki jo je stegnila do mene uprav, ko sem memo bila stopila. Šega mi je že delj časa, da v svojem levem žepu nosim nekoliko krajcarjev za morebitno potrebo. Kako radostno sem segla sedaj po tem denarju in ga ženi položila v dlan. Tih “Bog plati” se mi je zdelo, da se je zglasil ob tem iz njenih ust. Še lahneja kakor sicer se mi dozdeva pot potem gori po stopnjicah v našo cerkev. Kako blaženo mi pričet ta dan. Kak vžitek to za-me ta dan. — Saj smo nasičeni bili to jutro skoraj da ob enem trije. — In vsled božje milosti je bila bolj ali manj vse to moja odločba, moje delo. — Velikrat se spominjam, kako veselo in srečno so mi potekala tudi vse nadaljne dnevne ure ta dan. Spominjam se, kako ljubko so mi v dno duše žareli posebno še ta večer solnčni žarki, ki pospremljajo v našem kraju kakor dolgi prsti izza gora vun solnce, kadar zatoniti hoče za temi velikani v božjo milost. Spominjam se, da sem v večer pridejala še nekaj malega denarja v svoj levi žep, da mi ga ne zmanjka še kakim podobnim nadaljnim slučajem. Spominjam se, kako mirno, kako lahko, sem zaspala ta večer izročivši dušo in telo varstvu tega, ki sem ga zjutraj prejela v svoje srce. Srečen mi ta dan — trojnega obeda! —Zagreb, 11. aprila. Dne 1. maja bo tu otvorjena izložba jugoslovanskih umetnikov. Razstave se udeleže Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Amerikanski Slovenec stane za Evropo samo $2.00 na leto, za Ameriko samo $1.00 na leto. KJE STA MAT. PEZDIRC IZ BOR-šta pri Gradacu in moja žena Marija Papič. Ona je doma iz Kri-zevske vasi. Odšla sta neznano-kam v pondeljek, ko sem bil jaz na delu. Odnesla sta več mojih stvari in nekaj denarja. Kdor rojakov ve za njun naslov naj ga mi naznani. Anton Papič, 706K N. Ottawa St. Joliet, 111. KJE JE FR. ŽAUBE. RAD BI VE-del za njega, da mu sporočim podrobnosti, o njegovem bratu Juriju, ki ima pri meni nekaj reči. Prosim, da se takoj oglasi, ker je važna stvar. Math Furlich, 230 N. 9 St., Springfield, III. 21-3d. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. r-ri N. Broadway, Joliet, 111. NA PRODAJ LEPA HIŠA Z 10 SO-bami pol bloka severno od St. Joseph’s Hospital. Lota je velika. Poleg hiše je hlev za konja in kokoši in dober vodnjak. Vprašaž na 513 N. Broadway, Joliet. Kritičen slučaj. ■*>er vrh «SGISTSRS» Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji tako kritični, ker vsi vemo, da J niso Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Zd5avil?’ ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni m človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da-------——_______________ izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih m okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. ’ Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel E.Wunderlich Granite Co. 804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.. Velika zaloga spomenikov fr S S © Ph X I—11 fr O P5 C5 fr SH fr oc < « Nm ■**< fr • ..-v ’ -¡1 j F '-' : .. *.-.»• :.v . /PL / - - , '-'k 1*0»'*• u , ■ —-nVi1?' ■ ■ 1 Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 499. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113 ANTON NEMANICH, 305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem m Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah Na vse pozive, bodisi po dnevu ah po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St N. W. Phone 344. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer-kve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja Sif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123! South Chlcnto J. F. KING Lesni trgovec. DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PITE PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. Kje je najbolj varno naložen denar ? Hranilnih ulog je: aa milijonov kron. 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. “ “Tv,vč St?““*v*h FRANK SAKSER ,09 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. ZEMANOVO “G-RENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B. ZEMAN. 777 Alport St. CHICAGO, ILL. I I I S I 1 m 1 I i m i i Ü Ü Dopis iz Inomosta. Inomost, Tirolsko, 12. apr. — Cenjeno mi uredništvo: Večkrat čitam v vašem dobroznanem listu v dopisih, kako se rojaki po celi Ameriki pritožujejo, da ni dela. .Tudi berem, kako Vodopivci ponujajo namesto pive ‘fino vodo v steklenicah’. O joj, o joj! O tempora, o mores! Kam smo prišli? Ali je to Amerika? Ne. Amerika brez dela ni Amerika in “suha” Amerika s samo vodo je ‘contradictio in ter-minis’, upor besedij. Ti današnji ne-priliki sta naši deželi protinatorni in izginili bodeta kakor sneg pred soln-nim žarkom. Cenjeni mi g. urednik! Pred nekaj meseci sem Vam obljubil, da bom nekaj spisal iz našega kraja za Vaš list. Dozdaj se mi ni posrečilo to storiti, a zdaj, hvala Bogu, o Velikonočnih počitnicah imam priliko in jo prav rad v prid obračam, da Vam priobčim nekaj glasov izza Tirolskih gora, posebno pa iz Inomosta. Najprvo Vam prestavim v slovenščino pesem iz ust Rudolfa Baum-bacha: Pozdravljen bod’ nam In’most, Ti starček zvestih mest. Ležiš leskeči biser Lavornih list posest. Iz tvojih hiš odmeva Veselje dobrih vol — Bog hrani te star In’most In krasni kraj Tirol! Glavno mesto Tirolske dežele, Inomost (Innsbruck) s 30,000 prebivalci, leži ob reki Ini na vznožju strmega severnega Alpskega pogorja. Njegava lega in okolica sta čudolepi. Nikjer se na svetu ne najde mesto enake imenitnosti, obenem ležeče v prizorišču takšne ogromne krasote in vzorne lepote. Zdi se človeku, ko se mu oko ozre na razgrinjajoče in vzdigujoče se gore, da se je priroda v starinskih dobah trudila s tem pdsebnim namenom, da pripravi hkrati slikovit in pristopen kraj temu tirolskemu središču. S počasnim ampak resnim ledenim napredkom je poravnala dolgo, široko, solnčnato dolino, stoječo 1900 čevljev nad morsko gladino in ob dnu visokih bavarskih Alp. Potem je priroda to dolino v najlepših zelenih barvah naslikala, jo pokrila z milim plavim laškim podnebjem in nato dovolila nekemu bistremu gorskemu potoku, da se izza gora izvali in da se kot reka Ina skoz dolino razvija. Še dandanes se tej dolini pravi Innthal po reki Ini. V 10. stoletju stal je na tej reki mal trg in od trga je vodil most do druge strani reke. Trg imena ni imel. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Pijte samo “Elk Brand” pivo. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah Rojati, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. jom tudi parobrodne listke ter denar v staro domovino. 133 Pine Street, HIBBING, MINN. COMPAGra GENERALE TRANSALANT IQDE Šaljiva pripovest pravi, da so se tr-žani zbrali za posvetovanje. Župan trka na mizo in pravi: “Včeraj sem imel sanjo. V sanji sem videl zemljevid iz 20. stoletja, ampak kjer bi po vseh pravicah moralo biti ime našega slavnega trga, žalostno sem samo gledal na črno pikico. Če se bi moja sanja uresničila, bila bi to res strašna nesreča in nezgoda za celo potomstvo. Danes torej sem vas tukaj zbral, da izberemo in podelimo našemu mestu ime, da tako to nesrečo odvrnemo. Bratje sotržani, budite se!” Dolgo so se pogovarjali; tako da so vsi bili lačni, žejni in sitni. Mnogo je bilo nasvetov, a noben ni bil odobren. Nazadnje predloži oni, ki je pri durih stal: “Lačen in žejen sem. Kaj se pravdamo za tako malo reč? Trg leži pri Ini in pri mostu. Toraj naj mu bo ime Inomost.” Po teh besedah ubegne in drugi za njim, tako potrjujoč njegov predlog, a ime Inomost je ostalo do današnjega dne. Zraven lege in okolice, slovi Inomost po svojih krasnih cerkvah in slavnem vseučilišču. Omenitve vredne so posebno Frančiškanska cerkev, Tukaj v grobu počivajo tirolski ju-cerkev sv. Jakoba in sv. Trojice. Frančiškanska cerkev je bila sezidana v letu 1553. od cesarja Ferdinanda I. naki Andreas Hofer, Haspinger in Speckbacher. Ne daleč od te cerkve stoji cerkev sv. Jakoba ali farna cerkev, zgrajena v letu 1724. Nad srednjim oltarjem se vidi podoba Marije Pomagaj, katero je slikal Tirolec Schoepf. Ta slika je že dolgo gasa posebno čislana tukaj v Inomostu. Cerkev sv. Trojice že stoji od leta 1613. Kakor sem omenil zgoraj, je Inomost tudi znan zaradi svojega vseuči- la provef la SAVOIE la lorrat La tourai la provef la SAVOIE la lorrat La tourai FRANCOSKA PROGA. z Avstrijo, Ogrsko Hrvatsko. PROVENCE 30,000 H. P. 22,000 H. P. .uORRATNE 22,000 H. P. TOURAINE 15,000 H. P. ■ urniki tretjega razreda dobivajo ;zplačno hrano na parnikih družbe, ažne postelje, vino, dobro hrano in mesna jedila. ^arniki odplujejo vsak četrtek. •lavni zastop na 19 State Street, wYork Maurice Kczminski, glavni zastop k za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovick, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, UL Paul Starič, agent, 110 South I7th St., St. Louis, Mo. POZOR, SLOVENCI! Ko semudite v našem mestn se nadejam našega poseta v Miojjej moderni gostilni. L>ëim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tndi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke. Rojakom se priporočani. » PčTTDOLjF IM-A-Pt-A-Z, '"ashington St., blizo lOth Are., GARY, IND. Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot. lišča, katero je ustanovil cesar Leopold v letu 1677. Prejema dijake, kateri se hočejo učiti za odvetništvo, bogoslovje, modroslovje in zdravništvo. Zdravniški in bogoslovski oddelek sta znana po celem svatu. Mnogo slučajev sem že čul in bral kako bolniki, ne samo iz daljnih kotov Tirolskega, tudi iz Laškega in celo iz Amerike, sem hitijo si zdravja iskat. To kaže samo od sebe, koliko zaupanje so si pridobili spretni zdravniški učitelji, ki spadajo k temu vseučilišču. Bogoslovni oddelek je enak zdravniškemu po imenitnosti. Naši učitelji čč. gg. dr. Hurter, Noldin in Fonck stojijo na vrhu v bogoslovnih zadevah. Č. g. Hurter, starček dolgih, sivih las, čez 80 let star, majhen in slab po telesu, po duhu pa močan, nas uči v krepkih besedah kot drugi sv. Hijero-nim, kaj je to in zakaj je tako. Dogmatika je njegova posebnost. V morali slušamo doktorja Noldin. Sedemdesetletnico je praznoval ob koncu zadnjega leta, in tudi on nas še poučuje. Njegovi učni spisi so zbrani v treh knjigah, katere se imenujejo “Summa Theologiae Moralis.” Te knji ge so spisane v čisti, lahki latinščini in so jasne in natančne do zadnje pike. Tudi v Ameriki so prišle v uporabo in se dobe pri F. Pustet, New York. Dr. L. Fonck, mojster v exe-gesi, je še mlad, ampak bo gotovo dočakal še lepšo prihodnjost v svojem' dotičnem poslu. K vseučilišču spada okoli 300 bogoslovcev, ki so sem prišli iz vseh dežel Evrope in iz daljne Amerike. Med temi so: 7 Hrvatov iz zagrebške škofije in 3 Slovenci; Slovenec g. Kobi je doma iz Ljubljane, in g. Šedivy iz Štajerske. G. in gospa Ogulin sta se tukaj v Inomostu ustavila dne 9. aprila mimogrede na Kranjsko. Oba se počutita prav dobro in sta mi naročila, da naj pustim njihove prijatelje in znance pozdraviti. Well, g. urednik, vsaka zemeljska reč pride h koncu, kakor tudi ta dopis. Torej pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki in v Jolietu. Jos. F. Stukel. POPOTNA PISMA. Piše M. P. Queenstown, Irsko, 15. apr. — Iz New Yorka poslal sem Vam poslovni dopis. Toraj 1. aprila poslovil sem se od novodomovinske Amerike. Do ladije spremil me jb uslužbenec g. Sakserja, g. Grčar. Naša ladija, z imenom “Mauretania” Cunard proge, je precej velika, kot pravijo, največja na svetu; težka je 32,500 ton, po dolgosti meri 787 nog, širokosti 88 nog, globokosti 60 nog. Ali vkljub temu bila je napolnjena; samo v 3, razredu bilo je od 12 do 14 sto ljudi, par sto v prvem razredu in v drugem kakih 4 do 5 sto. V prvem razredu ima imenitno vrejeno vse, kar si človek poželi; tako n. pr. je opoldne godbo na lok, potratno bogato hrano, kopališče, vzpenjačo, ki vozi potnike gor in, doli kot v kakem imenitnem hotelu. Primerno tako je v drugem razredu, kot tretji razred je zadosti dober za vsacega človeka; kajti kdor je zdrav ter nima morske bolezni, dobi vsega dovolj. Jedilne sobe so čedne ter zračne, postrežba kot v srednje vrste hotelu in kuhinja čedna po amerikan-ski šegi. Ima poleg prostorne jedilnice tudi kadilno sobo. Vseh vsluž-bencev je na ladiji od prvega kapitana do pometačev do 900. Na ladiji imeli smo vsaki dan dnevni list. Tako nam je marconigram (brezžični brzojav) prinašal novice kot n. pr. iz New Yorka, Pariza, Londona i. t. d. Seveda, vse te novice prihajale so le na kratko. Tako na «r. bil je kot magazin na 32 straneh in "ar strani bile so vse novice ob kratko. Kot n. pr. 2. aprila, da je ta dan napovedana od U. M. W. Union pre-mogarska stavka za zapadno Pennsyl-vanio, Ohio in Mississipni; potem 3. aprila zopet, da so policmani v Rimu streljali na ljudstvo, 2 ubita, 12 ranjenih, 3 kmalu potem umrli; 4. apr. zopet o newyorškem trgu, da kufer kot bombaž gresta na boljo ceno, kot drugo, kdaj se kak milijonar ženi in bogsigavedi še kaj, kar zanima nekatere. Danes je 5. aprila, radi nedelje dnevni list (Cunard Daily Bulletin) ni izšel. Dne 6. apr. dobili smo, še predno smo zapustili ladijo, zadnje dnevne novice, radi odhoda nisem pregledoval novic. Dnevnik na ladiji prinašal je poleg novic krasne šaljive kot podučne povedke ter oglase od svetovnoznanih družb in hotelov. Na ladiji vslužbenci precej gledajo za napitnino, kot se tudi zjutraj ne bra nijo nekateri, ako se jih povabi na ta-kratkega. To vse, kar le pišem, so vslužbenci 3. razreda, s katerimi sem občeval. Na ladiji imeli smo tudi pivnico, da kdor je bil žejen si je lahko pomagal; in v več prostorih je bila na razpolago čista voda in primerno mrzla, kajti na ladiji imajo mrzlino po ceveh napeljano, tako da hladi vodo kot druge jednake reči. V jedilnicah bodisi prvega, drugega kot tretjega razreda je klavir, na katerega se je zla sti ob večerih igralo ter petja bilo je raznovrstnega. Tako. Danes, ko Vam to pišem, je Tiha nedelja, in jutri zjutraj bodem že v Queenstownu na Irski zemlji, kjer se bodem ustavil za nekaj dni. Sedaj pa popišem dnevne zapiske na ladiji. Naša ladija odjadrala je okoli 4. ure popoldne 1. aprila. Med mnogimi že omenjenimi potniki bilo nas je 6 Slovencev in ena Slovenka. Prav mnogo je bilo pa Hrvatov od Karlovca kot od Hrvaške Like ter Bolgarov, Macedoncev, Švedov, Fincev i. t. d. Nad vse veliko bilo je čifutov, in kjer so se oni skupno zbrali, bilo je, že duha po česnu, čebuli kot po hernikih, kot v kaki prodajalni česna in čebule ali smrdljivi kuhinji jednake stvari. Prvi dan umrl je neki jud, ki je pri vsej slabosti ter beraškem izgledanju zapustil neki samo 11 tisoč dolarjev, to so menda njegovi pri mrtvecu našli. Pa naj bode kar hoče, jud šel je isz sveta. V soboto 3. aprila so skupno judje imeli v jedilnici svoje ceremonije kot v judovskem tempeljnu; ali čas večerje je prišel, pa so mor,ali svojo molitev z jermenom opustiti. Prvi dan torej ni bilo kaj posebnega, le ena reč se mi je pripetila, kar je pripravilo mnoge ljudi do kihanja. Nek šaljivi rojak, z mano potujoč, dal mi je malo stekleničico nekega kihalnega praška, kateri imel je lastnost, da če se ga je le malo spustilo med mnoge ljudi, začno vsi kihati. In nesreča je hotela, da se mi je mala stekleničica tega kihalnega prahu razbila — in kihanja na ladiji ni bilo ne kraja ne konca, in jaz sem komaj ubežal, boječ se, da me kdo zgrabi kot kihalno strašilo. Bežal in bežal sem po ladiji, ali kihalo se je pred mano in za mano in vse to, ker se je kihalni prah razgrinjal iz majega žepa od razbite stekleničke. Šele ko sem prišel bolj v neviden kraj, sem hitro žep od suknje s še ne izhlapelim prahom iztrgal ter vrgel v vodo. Potem je kihanje počasi jelo ponehavati... Toraj prvi dan smrt juda in kihalni prašek na ladiji Mauretania. Prvi dan prevozili smo 430 milj. Drugi dan na ladiji tudi ni bilo kaj zanimivega. Prevozili smo namreč ta dan 556 milj. Ta večer imeli smo petje in to v švedskem kot angleškem jeziku v jedilnici. Pri obedu opazoval sem nekega juda, ki je kruh, predno ga je jedel, vsega s česnom namazal ter debelo s soljo natresel. Z nekakim gnjusom voščil sem mu dober tek. Tretji dan vožnje na morju prevozili smo le 551 milj, kajti morje, dasi redno mirno, je ta predvečer kaj močno zibalo našo ladijo. In to je bilo menda tudi krivo, da je moja sestra, ki je z menoj potovala, obolela za mor sko boleznijo. Le s pomočjo spravil sem jo na šetališče ter ji obenem z oskrbnico tudi jaz stregel s pomočki, ki se dobe zoper morsko bolezen. Ta dan namreč je bilo od vseh strani praskanje ter vpitje k Urhu, da je bilo joj. (Dalje prih.) Javna zahvala. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta: — Jaz Vam izjavim mojo srčno zahvalo za ozdravljenje, ker ste mi Vi pomagali k mojemu zdravju. Sedaj sem popolnoma zdrav, zato se Vam iz srca zahvalim in Vas bodem še mojim rojakom priporočal, kateri bode kaj bolehal, ker sedaj sem prepričan, da Vaš zdravniški zavod je isti, kateri zamore v resnici vsakemu pomagati. Vas še enkrat iz srca zahvalim za Vašo dobroto in Vas prav lepo pozdravljam Vaš slovenski rojak Johan Grive, Box 236, Aurora, Min, — Rojaki, čitajte, naročite.in priporočajte vedno in povsod glasilo sve-tovnoznane K. S. K. Jednote. In to je? Amerikanski Slovenec, ki prinaša vse res svetovnozanimive novice ter deluje za čast in gmotni napredek naše organizacije. Citajte poročilo o napredku iste! Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim k hko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr, Struzinsky. N. Chicago St. f------------------" H Zastonj- namizno posodje -Zastonj I NENAVADNO DARILO. V prihodnjih 30 dneh bodemo oddavali vsacemu odjemalcu, ki kupi za $30.00 ali več blaga od nas, fino namizno posodje, obstoječe iz 42 kosov. To posodje je okrašeno z zlatimi okraski in ima vrezano prvo črko vašega imena. U p a Znižane cene na gugalmh stolih. li . . . II Imamo jih v zalogi nad 50, treh raznih vrst, delani iz^J 11 najboljšega mahoganija in iz fine hrastovega lesa. Na-1 j: I E< vadna cena tem stolom je $5.00. Lahko jih kupite JI i i . i -* j: ji sedaj dokler zaloga ne poide, za.........$2.85 ij Otroški vozički. Nikjer ne dobite večjo zalogo otroških vozičkov kakor pri nas. Ti vožički so najnovejšega dela in so posebno fino opremljeni. Nikakor ne kupite vozička predno si ogledate našo zalogo. Prave cene, pravi čas in pravo mesto za kupovanje pohištva. Ï 406-408 410 N. Chicago St. ' JOLIET, ILL. i Kupujte pri nas—-štedite denafr. Î i iv.WW.VA%W.VAY.W.V.V.V.WA%V.V.V.VAV,V.W.WWLVVWMV.mVAW.i SV.V.V.V.V.V.-.V.V.VV.V.W.WAV^.V.V.V.V.VAV.VAV.VA-.W.V.V.V.W.V.V.V.V.-. KRANJSKA MESTA. vi. IDRIJA. Globoka, kotlasta dolina se razprostira na zapadnj strani glavnega odrastka julijskih Alp, ki se vlečejo ob meji med Kranjskim in Goriškim. O-klepa jo proti vzhodu Magdalenina gora s strmim bregom, proti severo-zapadnej strani Kobalove planine, na jugozapadnej strani pa Struške gore s svojimi izrastki Gladko skalo in Tič-nico. Ob podnožji gore sv. Magdalene se vije od juga proti zahodu Idrijca po dolini ter hiti preko meje v Sočo. V tej dolini se razprostira prijazno rudarsko mesto Idrija ob desnem in levem bregu Idrijce. Mnogi kraji naše domovine, kjer je danes videti prijazna bivališča, bili so pred kakimi 3 ali 4 stoletji še obrašče-ni s temnimi gozdi. Tudi ta dolina je bi Ai koncem IS. stoletja še divja. Temni gozdi z visocimi jelkami in smrekami ter se stoletnimi hrasti so pokrivali dolino; le sem ter tja ob gozdu je bila kaka, oglarska koča. Nekateri starejši zgodovinarji sicer menijo, da so po teh krajih imeli vže Rimljani svoje vojaške postaje. V to okolico stavijo nekateri rimske vojaške postaje “ad Silanos” in “Larice”, a dj^igi rimljansko naselbino “Artaro”. A to so le mnenja brez zgodovinske podlage. Le toliko je gotovo, da je kraj pripadal k Furlaniji ter je imel za gospodarja Oglejske patrijarhe in pozneje goriške grofe; v cerkvenem obziru pa je bil podložen Oglejskim patrijarhom do 1751. leta. Kar se tiče cerkva po okolici, je le cerkev Matere božje v spodnjej Idriji ali “pri fari” starejša nego Idrija; a svojega duhovna je dobila še le v 16. stoletji. Koncem 15. stoletja je živel v tej dolini nek kmet, ki je 1497. leta, kakor pripoveduje Valvazor, ali pa 1490. leta, kakor menijo novejši zgodovinarji, našel po naključji bogat Idrijski rudnik živega srebra. Kmet je bil bed-nar. Necega večera poskuša omenjeni kmet, čegar ime se nam ni ohranilo, svojo leseno posodo, katero je pripravil, da jo nese drugi dan na prodaj. Kar ugleda, da jeden škaf opušča. Da ga zamoči, postavi ga pod studenček, ki je žuborel na podnožji rožnega hriba poleg njegove koče — na kraji, kjer stoji danes cerkev presv. Trojice. Zjutraj ko se zdani, gre po škaf, zgrabi ga ter hoče odnesti. A posoda je tako težka, da je ne more premakniti. Strmeč pogleda v škaf in vidi, da se na dnu škafa nekaj belega lesketa. Izlije vodo, in se še bolj začudi, ko mu na dnu ostane neka bela, srebrnkasta stvar — živo srebro, ki se je po noči z vodo vred v škaf nateklo. Gotovo je Pozor rojaki! John ® Golob to tako težko, misli si, da nisem mogel, škafa odmakniti. Ali ker ni znal, kaj je ta stvar, niti je poznal njeno vrednost, napoti se ž njo v Loko. Tam ponudi nekemu zlatarju najdeno blago na prodaj. Zlatar debelo gleda ubožnega bednarja, češ, kje neki je dobil toliko te drage kovine. A kmetič se dela, kakor bi sam tega prav ne vedel. Denar, ki mu ga našteje zlatar za živo srebro, spravi ter se poda proti domu. Ta novica se kmalu raznese po vsem mestu. Med potom se mu pridruži nek vojak, Andrej Per-ger, katerega 'so pa sploh na ime “Ka-zanderl Grifenski” zvali, baje zato, ker je bil doma iz Grifena na Koroškem. Vže v mestu je slišal, kaj je mož na prodaj imel. Z raznimi zvijačami se mu posreči, da si pridobi kmetovo zaupanje in da mu pove, kje in kako je našel živo srebo. Da, kmetič ga povabi še celo s seboj na dom, da bi mu natanko pokazal kraj, kjer je dobil živo srebro. Ta kmalu nabere nekaj tovarišev in delavcev ter prične kopati. — To je začetek Idrijskemu rudniku, ki slovi danes malo ne po vsem svetu. Ali tej družbi je manjkalo ne le po trebnega denarja nego tudi potrebne vednosti o rudarstvu. Tudi jim je de lala voda pri kopanji mnogo zaprek na tem kraji. Zato so pričeli kopati na južni strani. A ker niso mogli izvršiti pričetega dela iz omenjenih vzro kov, prepustili so rudnik 1504. leta ne-kej drugej družbi, katerej je bil načelnik Valentin Kutler iz Solnograške ga. Ta nova družba je v dolini pričeto delo nadaljevala na ravnem. A z nobenim rovom ni prišla do rude; zategadel se je pričelo kopati navpik v globino. Tudi zdaj jim ni bila sre ča mila. Vže so načelniku pošli pripomočki, da ni mogel delavcev redno plačevati, in bal se je, da ne bi ustavili dela ter se silo zahtevali plače. (Konec prih.) Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo M. Želodčna tonika. V slučaju neprebavnosti, zabasano sti, izgube okusa, onmoglasti, žgoči srca in kislini želodca rabite Severov Želodčni Grenčec, ki je pravo lečilo za oslabele in ostarele ljudi. To zdravilo omogoči pravilno delovanje želodčnih organov. Cena 50c ali pa $1.00. Na prodaj je v vseh lekarnah. Ako vam ga vaš lekarnik ne more dati, pišite nam. Po prejetju zneska $5.00 vam pošljemo šest velikih ste klenic tega zdravila; expressne stroške tudi mi plačamo. Poskusite to zdravilo! W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. KJE JE FRANC ZUPANČIČ DO-ma iz malega Mlačovga okraja Ljubljana. Zadnje pismo je pisal 8. februarja 1905 iz Edith, Box 2 Colorado; delal je tam na neki žagi. Slišal sem da se je tam ponesrečil, zato uljudno prosim rojake, če kateri ve ,kaj o njem, naj mi naznani njegov naslov; mu bom hvaležen za to. Naslov: Alojs Možina, Bridgeport, O., Box 127. S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St-, Joliet IU Šivam, popravljam in čistim obleke. Po nainižii ceni Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vsa lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami... Mi imamo v zalogi vsakovrit nega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki i» in trdi les, late, cederne stebre, desk» in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogksi st pri nas in oglej si našo zalogo! Mit* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar Rojaki! Pijte “Elk Brand” pivo dobite je pri Mike Kočevar, Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. POZOR, ROJAKI! urejeno rvi otl«‘1*110 illM> National Buffet v katerej bodem toči! najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač' vino in prodaja! dišeče smodke Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet. 1)1 Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, lil. Slovanski tvorhičar društvenih o,; zirakov (badges), regali), kap. band* n zastav. Velika zaloga vseh p< trebščin za društva. Obrnite se name kadar potreou)*: kaj za društvo Pišite slovensko k toloe ua za.hte.anje zastoru STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah B. Schust Young Building JOLIET, - - ILLINOIS. T Alexander Chicago telef. 2794 teief.N e2 7.. / Pozor rojaki! aznanjamo Slovencem, da smo otvo rili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale. Illinois. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržit' najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. 608 N. Broadway Joliet, Illinois o+o* Izdelujem Kranjske harmonike. najboljše vrste in sicer. 4 DO 5 GLASNE. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vinu po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Štephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Ca! OBLEKE CEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. P' Dober Premog In DRVA DOBITE PRI NAS. A. JRynkszel 1007 Marion St., Waukegan, 111. Phone 2182. Yard—North Chicago. Podpisani naznanjam rojakom, -a sem kupil SALOON kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke. Martin Nemanič, 22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL. [012 N. Broadway..JOLIET, ILL Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Fills čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. PLEXER & REICHMAM LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše 'The D. S,” lOc. in “Meersciianni” 5c Na drobno se prodajajo povsod, □a debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet llls ANA VOGRIN 618 N .Broadway, Corner Stone St Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam. Hrvaticam Angleščina v 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA Sta. B. BOX 181, CLEVELAND, OHIO. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mttnroe Bros 3---------------------E Larsen & Conrad Pogrebnika 223 N. Genesee St. Tele on 95 Waukegan, 111. Mahkovec & Božich 208 Jackson St., Joliet, 111. SLOVENSKA GOSTILNA kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset. N. W. Phone 384. MAHKOVEC & BOŽICH, DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo: 25 kron za........■........$ 5.20 50 kron za................. 10.30 100 kron za................ 20.40 Amer. Slovenec, Joliet, UL DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar. B. BERKOWITZ, 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroS. spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. C. W. Brown, pieds Rotit. Pllcner podprec W. G. Wilcoi, kasir. Kapital $100,000.00. BARBEK UILD1NG. OL1ET.1LL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, k je hranjena en mesec plačamo obrest; in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dners. vsakega meseca. Certifikati kažejo pc 3 odst. obresti od vsake vsote, ki jr bila uložena šest mesecev. Ta banka je odprta od 9. ure zju traj, pa do 4. ure pop. Ker se je oglasilo več rojakov, kteri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino. Prevzel sem tam v prodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35— 4 j|j col, toplota znaša največ 95. “Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.” Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem. Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo. Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti. Več se natančnejše izve pri: JOHN J. POLLAK-U Hišnemu in zemljiškemu posestniku. 534 W. 18th St., Chicago POZOR, ROJAKIl Kako pride vaš denar najvarneje stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so dniko - ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo ^- najniajili cenah. MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111. Pletenje las. pletem verižice, prstane, cveti-- in drugo iz LAS. To D lep spominek za može i. mladeniče. DELO IZVRSTNO. MRS. M. STAUD0HAR 'T 1 ,;ana St., Joliet, IU. Bambich & Verbuch priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in ka lifornijsko vino ter dišeče smodke Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 106. Cor. Chicago & Ohio Sto., Joliet. Ustanovljena 1871. livni Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredseč C. H TAL ČOTT. blagainik IJ katere je dobiti pri viseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 12 E-chang». St. JOLIET, ILL Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. USTANOVLJENA LETA 1820. - \ sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega «pravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve..... 37,877.422 K Posojila občinam in korporacijam ....-.... 1,979,582 K Menice............ 738,000 K Vrednostni papirji. 32,977,286 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin ... 2,920,893 K ! ,i; Čisti upravni dobiček—razen vsot, Vi se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem f na Kranjskem.