ZVAUN FALIJO NAJBOLA« STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. februarja 2009 • Leto XIX, št. Svetili smo s pesmimi »Vsi Slovenci na svejti svetimo gnes. Mi, tü v Monoštri svetimo s pesmimi. Pesmi človek leko recitira (guči), spejva ali igra na kakšo šker (glasbilo). Himna je tö pesem. Slovenska himna je iz pesmi, štero je napiso slovenski pesnik France Prešeren. Mrau je na denešnji den, 8. februara 1849. leta, ranč pred 160imi lejtami. Zatok je te den – den slovenske kulture. Slovenci na Madžarskom radi spejvamo pa poslüšamo svoje domanje pesmi. Doma, z radiona, s kasete, s CD-na ali na takši svetkaj, kak je denešnji tö. Gnes se nutpokaže nauvi CD, na šteroj spejvajo monoštrske pa števanovske pesmarce. Z njimi do svetili drügi nastopa snemanje kak za program pri joči iz Porabja, Sombotela pravila mentorica Marija Riin Slovenije, pa mi vsi, šteri tuper iz Murske Sobote. V progsmo gnes vküperzbrani.« rami sta dvej skupini vküper Med drügim je s tejmi rečami spopejvale osem pesmi, stere pozdravila vse navzoče na najdemo na CD-ni tö. osrednjom programi svetka S pesmimi so nji pa slovenski slovenske kulture Marija Ko kulturni svetek pozdravile zar – kak se je sama notpoka druge skupine tö, stere so zala, Slovenka iz Sombotela. nastaupile v programi. Gle-Na program, steri je biu 8. dalcom je nej biu dugi cajt, februara v varaški gledališki ka je vsakša skupina mejla dvorani, organizirala ga je nika ejkstra, nika posebnoga. Slovenska zveza, je prišlo trno Sombotelskim spominčicam dosta gledalcov iz vsej porab se vidi, ka trno rade spejvajo, ski vasnic, iz Monoštra pa iz Jošarja, na njem najdemo 22 té naslov nosi CD tö. Za 22. so dobre vole. Pri tom pa njim Slovenije (Prekmurja) tö. pesmi, 21 je bilau vöodebrano pesem (Srebrni brejg) je reči gvüšno pomaga, ka majo ko-CD ljudski pevk iz Varaša pa iz pesmarice, stero sta vküp-napiso dugoletni padaš Porab-rajžnoga fudaša, Franceka Števanovec so gorvzeli lani postavila Francek pa Dušan ja, zdaj že pokojni Jože Vild, Mukiča, steri nji sprvaja. Praugustuša v Monoštri, posne-Mukič pa ma za naslov Füč-uglasbil jo pa je Aleksander leške frejtonarje iz Ljutomera tek je napravo Studio Draga kaj, füčkaj, fantiček moj. Ranč Vlaj. Bejdvej skupini je tak za je bilau dobro že pogledniti, nej pa te poslüšati. Njine fude (frajtonarce) so nej samo lejpe bile, dapa na njij so znali trno flajsno špilati pa publiko v dobro volau spraviti. Tamburaši Tamburaškoga drüštva Drotmantraši iz Radenec se samo tak zovejo, vej so pa draute (strune) na svoji škeraj nej mantrali, liki so iz nji naprejpozvali trno lejpe melodije. Lejpi glas mlade dekle, stera je spopejvala dvej znani pesmi (Zrelo je žito, Ne orji, ne sejaj) je očaral (elbűvölte) navzoče. Mladi, sploj pa deca, gnesden več trno malo spejvajo slovenske pesmi. Tak vögleda, ka tau ne vala za gorenjeseničke mlajše, vej pa mlašeči pevski zbor s seničke šaule, steroga je na harmoniki sprvajo Benjamin Sukič, je trno dobro bilau poslüšati, ka na mlajšam nej bilau videti, ka tau delajo za mujs, liki bole iz veselja. »Inda so mladim nej včili pesmi. Mladi so s pesmimi gorrasli. Čüli, poslüšali so je, cüspejvali. V glavej so meli, v srcej so nosili – slovenske pesmi!« je povedala v svojom guči Marija Kozar. Pa če rejsan tisti indašnji čas več nikdar ne pride nazaj, organizatorji letošnjoga kulturnoga svetka leko vüpajo, ka je publika v srci domau odnesla en tau slovenski pesmi, ranč tak kak CD Füčkaj, füčkaj, fantiček moj, steroga je dobila za te lejpi svetek za dar. Marijana Sukič 2 Pri predsedniku dr. Danilu Türku SLOVENCI IMAMO SKORAJ RELIGIOZEN ODNOS DO KULTURE Predsednik republike dr. Danilo Türk je dan pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem, sprejel predstavnike slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Na ločenih sestankih – Slovence na Madžarskem sta zastopala predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök – se je z njimi pogovarjal o delovanju slovenskih kulturnih organizacij in o položaju slovenskih manjšin v posameznih državah. Pogovarjali so se tudi o iskanju novih vsebin sodelovanja med manjšinami in Slovenijo v današnji Evropi, ko so fizične meje med državami v veliki meri ukinjene. Predsednik dr. Danilo Türk je po pogovorih za predstavnike Slovencev iz sosednjih držav imel sprejem ob slovenskem kulturnem prazniku. V nagovoru je predsednik dejal, da imamo do kulture resen odnos. Slovenci smo se namreč najprej izoblikovali kot kulturni narod, ne da bi hkrati razvili vse politične ustanove, značilne za moderne narode. Ta zamuda je bila odpravljena z novejšim razvojem in danes ima slovenski narod svojo nacionalno državo z vsemi potrebnimi inštitucijami, je povedal dr. Danilo Türk. Prav zato, ker smo se kot narod vzpostavili skozi kulturo, imamo po besedah predsednika v Sloveniji poseben in skorajda religiozen odnos do kulture in mnogokrat kulturo razlagamo na izrazito elitističen način. Kot kulturo jemljemo predvsem najvišje dosežke umetnosti in včasih tudi dosežke znanosti, manj pa smo storili za to, da bi kulturo dojeli v vseh njenih dimenzijah, tudi v vseh vsakdanjih oblikah izražanja ljudi, je poudaril predsednik. Dr. Danilo Türk je kot eno temeljnih dimenzij našega kulturnega bivanja izpostavil idejo skupne ga slovenskega kulturnega prostora, ki ni le stvar preteklosti ali sedanjosti, ampak je tudi naša prihodnost. Ta prihodnost je del širšega, evropskega razvoja. V tem procesu se kulturne identitete narodov ne bodo izgubile, je poudaril predsednik in dodal, da moč in prihodnost Evrope nista v odpravljanju razlik, ampak prav v raznolikosti in bogastvu kultur. Čakajo nas izzivi, ki so del našega razvoja, vendar so tudi del izzivov sodobne Evrope, je prepričan predsednik Slovenije dr. Danilo Türk. Predsednika Türka in zbrane predstavike Slovencev iz sosednjih držav je nagovoril predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi Pavšič. Najprej je poudaril, da je France Prešeren ustvarjal skupen knjižni jezik, opozoril je na skupne zgodovinske korenine, na ozemlje in nenazadnje na skupni etos. »Obstajajo torej pogoji, da danes zadihamo, v narodnem smislu, s polnimi pljuči. Kot predstavnik slovenskih manjšin v sosednjih državah moram tu naglasiti, da mnogim še ni dano sproščeno živeti svojega jezikovnega, kulturnega in narodnega življenja. Še obstajajo ovire in krivice,« je povedal Rudi Pavšič in poudaril, da to ni samo problem Slovencev v sosednjih državah: »Mi imamo skupna vprašanja, ki jih delimo z ostalimi Evropejci. Imamo skupne pravice in dolžnosti, predvsem pa imamo skupno obvezo, da ne more biti razlika v jeziku in kulturi breme ali uvrščanje v drugorazredno državljanstvo. Veliko smo naredili, da smo prehodili dolgo in plodno pot, nismo pa uresničili vseh Prešernovih in naših sanj,« je kolegicam in kolegom, udeležencem iz slovenskega narodnostnopolitičnega življenja, predvsem pa predsedniku Danilu Türku povedal predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi Pavšič, sicer predsednik Slovenske kulturnogospodarske zveze iz Trsta. S sodelovanjem med Slovenijo in Madžarsko je bilo te dni povezanih še več drugih dogodkov. Predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša in predsednika Zveze Slovencev Jožeta Hirnöka je v Ljubljani sprejel zunanji minister Samuel Žbogar pred obiskom v Budimpešti, kjer se je minuli petek (13. februarja) pogovarjal z zunajo ministrico Kingo Göncz. V slovenski delegaciji je bil tudi minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu akademik dr. Boštjan Žekš, zato so posebno pozornost v pogovorih namenili tudi aktualni manjšinski problematiki. Za jutri (20. februar) pa je napovedan v Budimpešti obisk Komisije za Slovence v sosednjih državah in po svetu, ki jo vodi Miro Petek. Delagacija se bo pogovarjala s člani Odbora za zunanjo politiko in zamejske Madžare, zelo verjetno jo sprejme tudi predsednica parlamenta dr. Katalin Szili. Po obisku bomo najbrž izvedeli, kdaj in kje bo seja mešane komisije, ki bo ocenjevala uresničevanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom, morda pa tudi, kdaj in kje bo druga skupna seja slovenske in madžarske vlade, ki je predvidena za prvo polovico letošnjega leta. eR Dan slovenske kulture v Budimpešti France Prešeren je v prvi polovici 19. stoletja odkril nove možnosti razvoja književnosti, tako ga upravičeno uvrščamo med najpomembnejše slovenske literate. Na dan njegove smrti praznujemo slovenski kulturni praznik. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti vsako leto, tudi letos, primerno obeleži Prešernov dan v Budimpešti. Številno občinstvo je pozdravila začasna odpravnica poslov na veleposlaništvu Ksenija Škrilec. Predstavila je Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice, ki je na začetku prireditve zapel slovensko himno. Proslava se je nadaljevala s predstavitvijo knjige in z literarnim programom. Madžarski prevod pesniške zbirke Taje Kramberger je predstavil Zsolt Lukács. Iz zbirke so študenti slovenskega jezika na univerzi ELTE prebrali nekatere pesmi v slovenskem in tudi madžarskem jeziku. Zbirka z naslovom Tisočera tišina je izšla jeseni leta 2008 v Pécsu. Pesmi Žametni indigo in Pozaba so predstavili študenti Urška Kamenšek, Gergely Bagonyi in Előd Dudás. Nato so zadonele čudovite pesmi v izvedbi pevskega zbora Lisca, ki mu je dirigiral zborovodja Jože Pfeifer. Zapeli so med drugim: Triglav, Rožici, Rož, Podjuna, Zila, Večerni ave. Predsednica zbora Ana Dernac je povedala, da skupina praznuje letos 25. obletnico obstoja. Zbor ima 24 članov in zmeraj prihajajo novi člani. Občinstvo je lepe pesmi nagradilo z velikim aplavzom. Dr. Erzsébet Fejes Foto: I. Pavlič Porabje, 19. februarja 2009 3 Kelko narodov, telko šeg – 4. Noi va hranim pa voi ^ ^^ V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin. zvekšoga zamanice v zemlej bile. Prva kak so je zozidali, so v luft ličili pogačo, gde je dojspadnila, tam so zamanico zidali. Stejne so bile iz blata, streje iz kukarčnoga bildja. Na srejdi sobe je biu sto, pri okni duga stolica. Pri stejni je bila postela, do plafona puna z vankiši. Samo na srejdik 19. stoletja so začnili s cügli zidati. Te so meli najbole prausni rami samo edno sobo pa künjo. Bogatejši so več sob meli, na štere stejne so namalali minte od rauž, sadov pa listja. Meli so veuke lade tö, štere so kisnej z omarami vöminili. Črepnje, keramijo so si küpüvali od bautošov z Erdeljskoga. Romanarge na Vogrskom so bili poznani po tekstilijaj tö, štere so doma tkali s konauple. Delali so staulnjeke, gvante pa prte z lejpimi mintami. Ženske so nikdar nej brezi vacalejga ojdle, moški so ranč tak vsigder klabük ali kučmo nosli. Vleti so ženske bluzo z dugimi rokavi pa kikle do gležéna nosile pa förtok. Na šinjeki so mejle lanc z malimi penezami, zlati ali srebri, ništerne so s tem kazale svojo bogastvo. Vleti so bause ojdle, samo za žetvo so se gorobüle. Prausni moški so samo lače pa srajco nosli. Inda so pasterge duge vlase meli, kisnej so ostali samo badjüsi. Za svetek so si tenki, črni vacalejg na šinjek zvezali. Vzimi so nosli bundo iz birkeče kauže. Romanarski pavri so zvekšoga trifele geli: krü, mlejko pa žir. Mlajši so najraj tisti krüjek geli, šteroga so mati z višešnje mele spekli. Friško mlejko so pili, depa škipke pa segnjeno mlejko so tö redili. Segrejte škipke so talali sausadnjim mlajšom, ka aj bi tak njina krava več mlejka mejla. Gda je svetek ali gostüvanje bilau, so birkeči golaž (pörkölt), pečeno kokauš, vrtanek, vino pa paukaraj ponüdili. Za torbino so srmacke špek, krü pa vino na sto djali. Prvi den na božič so smeli küjati, depa nalečti so se mogli že en den prva. Za nauvo leto so samo svinjsko mesau pekli, ka prej svinja naprej kopa, kokauš pa nazaj. V vodau, v šteroj se je držina mujvala, so en penez djali pa s toga testau spekli. Što je penez najšo, je cejlo leto srečen biu. Za post so samo ribe, kukarčno kašo, pulisko pa šajbe geli, mlejko pa djajca pa nej. Romanarge majo dosta stari šeg. Na Licijovo na priliko z loparom za krü pečti na fajni zmlatijo kokauši, ka aj bi bole djajca nesle. Za božič se nutnaravnajo v kozino masko, kak uni pravijo, v »turko« in 5-6 pojbov zošpila kratko igro, tak pozdravlajo domanje. Koza pleše, cuj igrajo na gosli pa spejvajo, od vertinje dobijo dare. Na Silvestrovo nauč dajo pod talejre peneze, falat krüja, sau, gladalo ali glavnjik, tak škejo zvödati, kakši bau njini par. Po zvonenji v paunauči paukajo z biči, mlatijo leseno šečo, tak srmastvo pa staro leto vö z vesi ženejo. Na pokojne se spominajo na den svetoga Todora, te dühovnik pri meši mešne krüjeke tala, štere so spekle neoženjene dekle ali dovice. Na té dén dajo dekle v vodau vrnjeke od drejv, s tauv si vlasé zaperéjo pa go vlegéjo nazaj k drejvi. Tak škejo duge vlasé meti. Zavolo cerkvenoga kalendara majo Romanarge vüzem v drugom cajti kak katoličani. Gda je ženska kusta bila, je nej smejla kokaušine perauti gesti, ka te njena či nede znala šivati ali de betežna. Ranč tak je nej smejla brsniti psa, ka bi dejte betežno gratalo. Če je dejte tak mrlau, ka je nej krščeno bilau, so pravli, ka takšo dejte zej mejsec, zatok je te vsigder menjši. Če so mladim stariške nej dopistili ženitev, so se »fujit« ženili, vküper živeli, tačas, ka so stariške nej dopüščenje dali. Če je štoj mozeu emo, so pomagali z repom od kače ali krvjauv od golauba. Če je komi rauka švicala, je mogo mravle držati. Astmo so vračili z grankim špekom. K rami pa pride smrt, če pes kavüli ali sova dječka, ali če se nekakomi senja, ka ma zaub vövlečejo ali se v zamazanoj vodej kaupa. Düša mrtveca je prej eške šest kednauv v iži. Po statistiki iz leta 2001 živi na Vogrskom kauli osem gezero Romanarov, tau je frtau menje kak pred desetimi lejtami. Njine organizacije računajo, ka v rosagi eške kauli dvajsti-petdvajsti gezero Romanarov geste. Kulturni center Romanarov na Vogrskom je varaš Gyula, v bližnji vesnici Méhkerék romanarskoga župana majo. Vesnice, gde ta manjšina živé, so sploj pri romanarskoj grajnci, matični rosag pa njine organizacije se trnok trüdijo, ka bi eške s kem duže gorostali. -dm »Mi vam gesti damo, dajte nam vi tö,« - so inda pravili Romanarge, gda so za božič dali makove gibice nakle k drejvi, ka bi dobro rodila. O Romanaraj na gnešnjom Vogrskom leko povejmo, ka so vsikder v Madžarskom rosagi živeli. Njini starci so prišli iz krajine med Kőrösom pa Marosom, tau se pozna iz domanjoga gezika, šteroga eške gnes gučijo. Njini gezik je stara romanarska rejč, štera se eške v Bibliji tö nüca, knjižni romanarski gezik žmetno razmejo. V njinoj rejči je dosta slavski reči tö, štere Slovenci tö razmemo: morcov (mrkevca), vreme, brazda ali vesel. Njina imena, kak Pilán, Szelezsán, Gerdán tö kažejo na tau, od kec so prišli (iz varašov pa vesnic Pilu, Seleus, Girda). Od šteri cajtov Romanarge v gnešnji županijaj Csongrád, Hajdú-Bihar pa Békés živejo, ne vejmo djenau. Ali so prišli v svojo krajino pred Törki ali so je kisnej v 17. stoletji ta pripelali zemliški gospaudge. Romanarge so bili pasteri, tak ka leko, ka so že prva na tej zemli doma bili, njina najstarejša skupina je bila v varaši Gyula. Na začetki 18. stoletja pa je je največ prišlo na Alföld zavolo toga, ka je zemla bole rodila pa menje porc je trbölo plačüvati. Do gnes so ostale tiste vesi romanarske, v šteraj je vekši tau lüstva romanarski biu, pa so leko svoj gezik nücali. Ortodoksna pa grkokatoliška vöra je tö dosta pomagala, ka so gorostali. Eške gnes majo 20 svoji far. Njine cerkve so ovaške od tisti na Romanskom, od zvüna se ne pozna, ka so ortodoksne. Od vsej manjšin na gnešnjom Vogrskom je v cerkvi romanarska rejč najbole krepka ostala. Uni so bili najbole zahodni tau svojoga naroda, na začetki 20. stoletja so že meli svoje dühovnike pa škonike tö. Po Trianoni so je vkraj od erdeljski Romanarov odrezali, zavolo toga so ostali brezi vönavčeni lidi, šteri so zvekšoga v matični rosag odišli. Romanarge so se zvekšoga s paverskim delom pa pasterstvom spravlali. Inda svejta so njine iže Porabje, 19. februarja 2009 4 Murska Sobota: Od romanike do modernizma UMETNINE SO KOT PTICE V soboški Galeriji in prostorih galerija iz Budimpešte. Sicer akademsko izobraženemu in strica za kulturo Majda Širca, Pokrajinskega muzeja je od-pa so razstavljene umetnine v ekspresionizem zazrtemu otvoritev je pospremila praizprta posebna likovna razstava še iz Ljubljane, Maribora in slikarju Ludviku Vrečiču. vedba skladbe Vlada Poredoša Umetnine iz Prekmurja: Od avstrijske Radgone in celo iz Največ umetnin se je v sto-Pax pannonica v aranžmaju romanike do modernizma. porabske Verice. Na razsta-letjih nabralo v cerkvah in Tomaža Raucha in izvedbi Avtor razstave, umetnostni vi so tudi mednarodno po-plemiških družinah, mno-Marko Bande. Otvoritve razgi meceni so stav so po pravilu zelo dobro znani, številni obiskane, toda toliko obisdonatorji pa kovalcev v soboški Galeriji anonimni. Vse-še ni bilo. Ob domačinih so binsko so dela na otvoritev prišli ljubitelji izbrana tako, likovne umetnosti in umetnoda spoznamo sti in številni strokovnjaki iz poglavitne mej-Ljubljane, Maribora in drugih nike umetnost-krajev. Ker je večji del eksponozgodovinske-natov povezan s cerkvijo, se ga razvoja. je otvoritve udeležil tudi škof U m e t n o s t n i dr. Marjan Turnšek. Razstazgdovinar Ja-vo spremljajo tudi strokovna nez Balažic je predavanja, delavnice in stroopravil veliko kovna vodenja, v tisku je tudi delo, ki je bilo obsežen katalog. V Galeriji bo poleg strokov-razstava odprta do 5. aprila, v ne zahtevnosti Pokrajinskem muzeju vse do povezano tudi 30. maja 2009. Od 9. junija zgodovinar Janez Balažic, je o membna dela, znani portret z drugimi ovirami, zlasti zato, do 20. septembra bo razstava razstavi tudi napisal: »Umet-Elisabethe Isabelle Mniszech, ker so umetnine na različ-na ogled v ljubljanski Narodnine so kot ptice: naselijo avtorice Élisabeth Vigée-Le-nih koncih Slovenije in v so-ni galeriji. V Soboti imamo prostor, da se zdi, da je tod brun iz leta 1797, ki so ga sednjih dražavah, največ na nekaj, kar je vredno pogledati in tam res njihov dom. A nekoč hranili v Beltincih, naj-Madžarskem. Nekatera dela tudi, če nismo ljubitelji tovrstvendarle: prehajajo iz hra-verjetneje na gradu, zdaj pa je so bila tik pred fizičnim pro-ne likovne umetnosti; imamo ma v hram, iz roda v rod, iz tradicionalno del mednarod-padom, zato so jih morali ob-razstavo, kakršne niso ravno vidnega v nevidno, iz svet-ne zbirke ljubljanske Narodne navljati in restavrirati. Kljub pogoste in običajne, toda izlobe v temo. Kje je torej nji-galerije. Mnoga hov dom? Morda pa zares dela je mogoče samo tam in tedaj, ko jih z povezati z meodprtostjo in vedoželjnostjo ceni, kakršni so posvojimo zase, za svojo člo-bili denimo soveško rast.« boški Szapáryji, Umetnostne tokove in doga-Szécsiji, Bánfjanje na območju današnjega fyiji, Nádasdyji, Prekmurja zaznamuje izrazi-Eszterházyiji ta duhovna pestrost. Tu so se in Zichyji. Pokrižali številni duhovni vplivi, gled osrednjih ki v umetninah zrcalijo mno-starejših slogo širše povezave in odra-govnih obdobij žajo dejansko stanje duha. zaokrožajo dela Razstava prvič predstavlja poznoromanumetnine, ki so razseljene po tičnega, tudi v javnih in zasebnih zbirkah v Murski Soboti Sloveniji in sosednjih drža-živečega slikarvah, zlasti na Madžarskem. ja Aloisa Eberla Denimo: poznogotski krilni (s katerim se srečamo tudi v vsem zaprekam Janez Balažic oltar iz rotunde v Selu je delo nedavno predstavljenem ro-poudarja, da je Prekmurje srednjeevropskega slikarja iz manu VEND Janeza Mataja, o tudi poseben izziv tudi za okoli leta 1490. Krila so od katerem več v eni naslednjih umetnostnega zgodovinarja. leta 1864 v Budimpešti, po številk Porabja), zaključek z Razstavo Umetnine iz Prek 145. letih jih je za razstavo uvodom v modernizem pa murja – Od romanike do posodila Madžarska narodna pripada prvemu v Budimpešti modernizma je odprla mini- Porabje, 19. februarja 2009 5 »Sprvoga mi je zvaun falijo najbola« Iz Andovec je sploj dosta lüstva taodišlo v druge vesi pa varaše, edni skrjej, drugi pa malo bola daleč. Leko povejmo, ka samo eden fartau nas je že tisti, šteri smo se v Andovci naraudili pa tü živemo. Ne vejm, zaka je tau tak bilau, pa je ešče tak zdaj tö. Vsakši tau pravi, kak je pri nas lepau pa dobro, sploj pa tisti, šteri so odišli. Steri so odišli, tisti so sprvoga nagausta, sledkar pa že bola narejdki ojdli domau v Andovce. Dapa zato djeste med njimi par taši, štere srce bola nagausta domau vleče kak druge. Med tejmi je Rudi Čer iz Sombotela. • Rudi, tebe nika fejst vleče sé v Andovce, zato ka sploj nagausta odiš domau. Zaka? »Dja sploj rad odim domau v Andovce, gde sam se naraudo. Dosta dela mam, zdaj ranč v gauštja delamo. Te, gda so pa ešče stariške živali, te sam na keden dvakrat odo domau. Večkrat je bilau tak, gda smo ešče s senauv delali, ka sam notra v auto skočo, domau prileto, dva voza krma smo notraodpeleli, pa sam üšo nazaj v Sombotel. Zdaj na mejsec dvakrat, trikrat tö pridem, če leko pa mam čas, te ešče večkrat. Name srce sploj fejst nazaj vleče. Tak sam si brodo gnauksvejta, ka gda mo v penzijo üšo, te nazaj v Andovce pridem pa mo tü živo. Ne vejm, če baude kaj s tauga, dapa dobro bi bilau. Zdaj, da mi več stariške ne živejo, zdaj je več zato nej tašo.« • Kak si v Sombotel prišo? »Dja sam se za zidara vönavčo, pa sam v Somboteli daubo delo, zato ka pri nas se je te sploj malo ramov zidalo. Zato sam pa te odišo. Dapa vsigdar mi je tau na pameti ojdlo, ka domau pridem. Ma biti, ka ešče bau s tauga kaj. En mali ram si zozidam, pa te mo tak pomalek ta delo, dapa že nej dosta, samo telko, ka de ranč trbelo, zato ka te mo že emo penzijo. Po gauštja mo se šeto, grbanje, lišičice mo brau, z zemlauv nika nemo delo. Nejmamo že nej konja nej plüga, nej kaula. Gda so ešče stariške živali, te je sploj veselo pa koražno bilau. Gda je vekšo delo bilau, kosejdev, okapanje, te vse šest, ka smo mlajši bili, smo z družinov vret domau prišli pomagat starišom. Ranč tak bilau, gda smo v gauštjo šli podirat, ali gda smo zabadali. Tašoga reda nas je skur dvajsti vküpprišlo. Gda je buča (proščenje) bila, te smo tö vsi doma bili. Predpodnevom smo k meši šli, te malo v krčmau, potejm pa domau na obed. Večer smo pa šli na veselico, pa smo do zranka tam bili. Mi vsi, ka smo bratje pa sestre, sploj radi plešemo pa popejvamo.« • V andovsko krčmau ste zato tö ojdli, nej? »Pa vejš, ka smo ojdli. Gda smo z delom zgutauvili, te smo prejkšli malo pit, pa se malo pogučavati z lidami. Bilau tak, ka smo že večkrat prejkšli, te smo tak delali, ka smo ram okraužili, pa od tistac smo šli v krčmau, nej ka bi nas mati vpamet vzela. Dapa nej smo go mogli znoriti, gda smo domau šli, že se je naprej smejala, pa prajla, ka smo že pa v krčmej bili.« • Istino ka več ne gazdüvate, dapa grünt ešče mate. Ka je zdaj z njim? »Vejš, tau je velka nevola, gda več ne delaš grünt, zato ka tau že vse zaraste. Kauli rama, ka mamo grünta, tistoga ešče vredi mamo, dapa sploj dosta mamo ešče zvün tauga, tak ka tau nej mogauče vse dolaspucati. Tam že pomalek da gauštja gorarasla.« • Dosta grünta, dosta falatov mate, kak leko te meje vse v glavej drži? »Gnauksvejta sam vse meje vedo, dočas ka je nej bilau vküpzaraštjeno, zato ka so mi oča vsigdar kazali, gde je našo. Dapa zdaj že dosta taši mej je, štere ne vejm stalno, zato ka tak je vküpzaraštjeno, ka človek v svoji gauštji zablaudi. Zdaj, če v gauštjo dem, te prvin pitam tebe ali Kadlina, gde je meja, pa samo te stanamo vcuj delat. Nej čüda, vej pa že štirdeset lejt sam kraj zdaumi prišo.« • Nejso se samo meje spremenile, liki ves tö. Že vse je zaraštjeno, pa vsigdar menje nas baude, Andovčanov. »Tau je baja, ka več nega telko lüdi, kak je te bilau, gda sam doma bejo. Starejši so vse tapomrli, mladi so pa odišli. Dapa mena je zato etak tö dobro, eden den pa se že vcujvzemam. Mena je tau dobro, gda iz velkoga varaša sé domau v mir pridem.« • Tau sam tö vpamet vzejo, gda je pokapanje, ti vsigdar domau prideš pa si tam. »Gda so moja mati pa oča mrli, te so vsi Andovčani tam bili, dja tak mislim, ka se tau tak šika, ka dja tö pridem, če stoj mrdje. Drugo pa tau, ka dja Andovčane sploj rad mam pa tak mislim, ka ranč tak oni name tö.« • Gda si ti v Sombotel odišo? »1969. leta sam odišo v Sombotel. Tam sam se spozno z ženauv pa sam se oženo. Mam dva pojba, šteriva ranč tak radiva prideta v Andovce kak dja. Gda sta ešče mlajšiva bila, v leti sta sploj dosta bila pri dejdeki pa pri babi.« • Prvin v Somboteli nej bilau nej drüštva pa nej manjšinske samouprave, kak ste se te Slovenci srečali, če ste se sploj srečüvali? »Dočas, ka smo nej meli te dvej organizacije, dočas smo se samo narejdki srečali eden z drugim, bola samo na pauti. Samo malo smo vedli eden od drugoga. Zdaj je baukše, zato ka vsakši mejsec se srečamo, dosta programov mamo, pa leko se slovenski pogučavamo.« • Tvoja materna rejč je slovenska, če si med Slovenci, vsigdar slovenski gučiš. Kak se ti pa senja, vogrski ali slovenski? »Tau je čüdno, če sam v senjaj v Somboteli, te vogrski, dapa gda sam doma, ali če z materdjov ali z očov se pogučavam, te vsigdar slovenski. Mi, dočas ka sam doma bejo, vsigdar smo samo slovenski gučali. Gda so mati pa oča k nam v Sombotel prišli, te smo se tü slovenski pogučavali. Vanej smo se po varaši šetali, pogučavali, lidgé so pa samo gledali za nami, odkec so baug tej prišli. Gda dja po televiziji, po radiji ali v Porabji kakšne Andovčane čüjem, vidim ali štem, mena te ešče srce bola brž klepa. Najraj bi vsigdar tam bejo.« • Ka ti je najbola špajsno bilau, gda si v Sombotel prišo? »Dja sam v Andovci paulak zvonika bejo doma. Vsakši den trikrat je zvaun djau, pa k tauma sam se dja že sploj vcujvzejo. Tak ka gda sam v Sombotel prišo, te mi je tau falilo najbola, ka sam nej čöjo, gda zvaun deja.« Karel Holec Porabje, 19. februarja 2009 6 Držinske štorije (4) Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. Tretja sestra »Tretja sestra se je narodila 1926. leta. Starišom je nej naletja bilau leto za letom takšne male mlajše opravlati pa raniti. Eden je ojdo, drugi je začno po štiram titi, s tretjim so pa mati že pá noseči bili. Dejkle so brž rasle, tak tretja sestra tö. Par lejt, pa se je opr la kak trnjova rauža. Legéni so go li tak lovili. Dapa ona je samo enoga s srca lübila, pa je ta lübezen trno nesrečna bila. Njeni lübleni je trno srmak bijo, pa so ga njej starištje branili. Nej ranč telko mati, liki oča. Oča so ji pravli: ’Kama pa ’š išla z njim, če se viva oženita? Kak si ti z njim svoj žitek začneš? Dja ti ne morem pomagati, ka miva z materjov eštje brezi tebe tö dosta mlajšov mava. Zbrodi si, naj te deca posiple, kak naja z materjov, ka ’š pa činila? Dja ti baukše tanače dam. Tü v vesi dje eden dovec, ka ma je žena mrla, dva deteta ma, ednoga pojbiča pa edno deklično. Deklično opravla njegva tašča (anyós), ka je kumaj leto dni stara, samo sin je z njim, on je tri leta star. So bogati, majo verstvo, konja, grünt, vse, ka trbej. Če notraprivoliš pa se oženiš z njim, nika ti nede falilo.’ Ona je tau nej stejla čüti. Njeno srce je samo za njenoga prvoga lübina gorelo. Dapa oča so njej dolaprepovedali, ka se je več nej smejla srečati z njim. Poskrivoma sta se srečala, gde sta mogla. Dapa lüstvo je lagvo pa nekak je oči vöovado, gde mata skrivno srečanje. Oča so je vöopazili pa so obadva vküpzbili. Sestro so več nikam nej pistili. Z dovcom so si zgunčali, gda bau zdavanje pa gostüvanje. ’Gospaud pri kuči sam dja, tak de se godilo, kak dja zapovejm,’ so pravli. Sestra je takši djoj činila, ka so kaj nej znali z njauv. Mi menkši smo z njauv vred djaukali. Gda je prišo den, ka so k zdavanji šli, takša zadjaukana sneja v vesi eštje nej bila kak moja sestra. Dovec je fejst človek bijo, viski, štukasti, nej kakšen zatunčani. Drugo falingo je nej emo, samo tau, ka je rad vino pijo. Njegvi tast (após) je tö rad posencini dnejo gledo, gda sta se srečala, te sta obadva pila. Počasi se je sestra vcujvzela k nauvomi žitki. Tau je sreča bila, ka je tašča (anyós) dobra bila za njau, če se je kaj zgodilo, te go je trauštala. Gnauk je sestro mauž fejst zbiu, te je domau prišla taužit, ka so tau vse oča krivi, ka ona mora trpeti. Pa te so oča šli do zeta pa so ga vred vzeli. Prva kak se je ženila, je sestra trno dobro mesto mejla. V Monoštri pri popaj v klošteri je slüžila, čistila je pa pomagala v künji. Dapa gda so kaulek 1950. leta komuništarge po pom vse vkrajvzeli pa so je odpelali, je sestra mogla nazaj domau v ves. Po tistim so go te pritisnili na tau ženidev. Štiri mlajše je rodila tü na Vogrskom. 1956. leta so oni tö taprejk šli na Štajersko, od tam pa v Merko. Tam je eštje dva deteta mejla. Vsi so podje bili. Tam njej je te že baukše šlau, brž se je rejč navčila pa je delat ojdla. Mlajši so zrasli, vsakši je do svojoga krüja prišo. Za kakšni 15-18 lejt je te njeni mauž mrau. Potistim je sama bila z enim sinaum. Gda je gnauk prišla domau na gledanje, se je spoznala z enim Slovencom, ga je tavö v Meriko spravila. Tam sta se zdala, on je tö slüž emo, tak ka njima nika nej falilo. Sestra je zdaj 83 lejt stara, dapa nejma najbaukšoga zdravdja. Včasik me zové po telefoni, ali dja njau, pa si te pripovejdava, kak je gnauksvejta, za tista mlada lejta, bilau.« (se nadaljuje) Zapisala: Ema Sukič Zbirka pustnih mask v Slovenskem domu Smo v pustnem času, ko se vrstijo sprevodi maškar, ki imajo v nekaterih mestih že večdesetletno tradicijo. Takšno je med drugim ptujsko kurentovanje, ko se na pustno nedeljo po mestnih ulicah sprehajajo kurenti, tradicionalne pustne maske s Ptujskega polja. Kurenti ali koranti preganjajo zimo in snubijo pomlad. Družijo se v skupinah, plešejo in slišati jih je daleč naokoli. Te in ostale pustne like ter šege smo lahko podrobneje spoznali na otvoritvi razstave, ki jo je 5. februarja v razstavišču Slovenskega doma v Monoštru priredil Pokrajinski muzej Ptuj. Udeležence je pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. O zbirki pustnih mask je nekaj uvodnih misli povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, etnolog muzeja Andrej Brence pa je navzočim predstavil različne šege, kot so kurentovanje, oranje ter značilne pustne like kurente in ruse. Najbolj znana in priljubljena stara maska na območju Ptuja je kurent. Njegov izvor je nepojasnjen, znan pa je njegov pomen, da preganja zimo in vabi v deželo pomlad. Je mistična maska, ki preganja zlo in želi nekaj dobrega. Kurent ima na glavi tem-no kosmato pokrivalo, rumen obraz, vilaste lesene rogovile, na katerih so pisani trakovi. Iz ust mu visi dolg rdeč jezik, nad njim pa ima velik nos. Oblečen je v debel rumen kožuhast plašč, ki mu sega do gležnjev. Na verigi okrog pasu ima obešene kravje zvonce. Obut je v temne čevlje in ima rdeče volnene nogavice. Kurenti se med seboj razlikujejo po kapah. Na Ptujskem polju imajo ušesa iz puranovih ali gosjih peruti. Rogovi so iz slame ali lesa in oblečeni v usnje. Na Dravskem polju in v Halozah pa imajo na kapi prave goveje rogove in ušesa iz kožuha ali usnja. Naslednja taka pustna maska je rusa, ki je živalska, in sicer konjska maska, s katero so želeli vplivati na zdravje in plodnost pri konjih in drugi živini. Pri šegah poleg kurentovanja obstaja še star običaj oranje. Orači na kmečkem dvorišču s simboličnim oranjem in sejanjem želijo dobro letino na polju. Prihod oračev oznani pokač z glasnim pokanjem z bičem. Na koncu otvoritve so nas presenetili pravi kurenti, ki so glasno vkorakali v dvorano in razveselili občinstvo. Če so tradicionalne pustne maske v vas zbudile zanimanje, ste vabljeni, da si zbirko ptujskih mask ogledate v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru. Nikoletta Vajda Porabje, 19. februarja 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Sraka Črnamlaka se je sama s seuv nika zgučala. Zgučala se je vcejlak nika nouvoga. Zgučala se je, ka tou niške ne smej zvedeti. Zgučala se je sama s seuv, ka nika takšnoga naredi, ka je eške niške nej. Nika takšoga, ka je eške niena sraka takšo nej naprajla. Depa ka naj bi tou bilou? Ja, rejsan je nej vejdla. Zato se je zdignola više drejv pa više strej. Lejtala je koulivrat pa iskala, ka bi leko tou bilou. Ka bi leko tou bilou, ka si je želejla. Nastrgavala je v gnezda drugi srak. Poglednola je v vsikšo lüknjo. Lejtala je više strej. Tam je poslüšala, ka vse se lidge zgučavajo. Pa je eške gledala, ka bi bilou vrejdnoga vkradnoti. Depa nika takšoga je nej bilou, ka bi go rejsan pa za istino migalo. Že je skur kmična kmica grata-la. Že je skur najbole kmična kmica gratala, sraka Črnamlaka pa je eške nika takšoga nej najšla. Nika takšoga, ka bi leko prajla, ka je rejsan vcejlak nouvoga pa ovakšnoga. Že bi se skur sama s seuv dola svadila zatoga volo. Že bi skur nej bila nika gizdava. Pa je enjala po srakovo raščati tö. Depa dun njoj je nika na vüje prišlo. Na vüje njoj je prišlo zgučavanje med ednim pojbičom pa njegvo mamo. -Mama, takši velki stra mam spati. Rejsan, že sedem nouči sam tak lagvo senjo, ka me je vse rosa polejvala, njoj je pripovejdo. VKRADNJENE SENJE -Tou pa zato, ka vsikši večer telko za večerdjo zejš. Ne smejš telko gesti, prva, kak spat deš. Tak puno črvou je nej dobro gé za spati, njemi je tanačivala. Na, tou bi pa leko bilou kaj za zvedeti. Tak si je brodila sraka Črnamlaka. Pa je istino mejla. Čüla je, ka je škela čüti. -Če pa tak rad gejm tvoj domanji krüj, cverke pa stroušanco, je skur djouko pojbič. -Depa samo tou bi rad, ka mi neške vkradne té lagve senje. -Leko, leko, ka se tou za istino zgodi. Leko, depa moraš vörvati v tou, ga je mama poboužala po lasaj, ga küšnola pa ga njala spati. Tou je trno dobro spadnolo v vüje srake Črnemlake. Čakala je pa li čakala na okni od pojbičove sobe. Dun je zaspo. Pa nej dugo po tejm se je začno obračati po posteli. Ja, lagve senje so prišle v njegvo sneno glavou. Eške bole se je meto es pa ta. Pa je eške kcuj začno gučati, kričati pa stonjati. Na tou je čakala sraka Črnamlaka. Začnola je pomalek krakati pa s klünom klonckati po okni. Tak vcejlak naraji je tou delala. Kak bi se čüla edna lejpa pa nemila nouta. Neje minoulo pet minutov, pojbič je grato vcejlak mejren. Kak je vövidlo, njemi je rejsan vkradnola lagve senje. Tou je gvüšno eške edna sraka nej naprajla. Ja, dun si je spunila želenje. Vesela je odletejla domou v gnejzdo više Črne mlake. Trüdna je dala glavou pod perout pa zaspala. Že brž po tejm je začnila trno lagvo senjati. Senjala je, kak je več nej vejdla kradnoti. Tadale je senjala, kak nikak več ne more biti gizdava. Pa eške tou tö, kak več ne vej raščati kak sraka. Tak lagve senje je mejla, ka se je skur cejlo nouč zdejrala, stonjala pa se metala po gnezdi es pa ta. Zbidila se je, gda go je sunce začnilo škrgejtati po lejvoj peruti. Zbidila se je pa je bila gvüšna. Bila je gvüšna v tou, ka je pojbiči gvüšno lagve senje vkradnola. Kak bi pa nej, vej je una lagvo senjala. Vcejlak je gizdava gratala. Začnola je lejtati koulivrat više drejv pa više strej. Kcuj pa je krakala pa raščala po srakovo, kak je najbole leko pa kak je najbole mogla. Druge srake so jo gledale. Gledale so jo pa so nej vedle, ka je znouva vkradnola. Depa una je vejdla pa tou je bilou zavole. Pa rejsan je pojbiči lagve senje vkradnola. Un je nigdar več nej lagve senje doubo v glavou. Sraka Črnamlaka pa je tadale lagvo senjala. Depa tou go je nika nej mantralo. Samo tou je pri njoj najbole naprej valaun, ka je vkradnola takše, ka je eške niena sraka naj vkradnola. Miki Roš Martina Zakoč, dijakinja z Gornjega Senika, je v tem šolskem letu začela hoditi v monoštrsko gimnazijo. Je v nultem letniku, kjer imajo le nekaj osnovnih predmetov kot madžarski jezik in književnost, matematiko, informatiko in povečano število, se pravi tedensko 12 ur nemščine. Drugi tuji jezik se bodo začeli učiti v naslednjem letu, Martina bo nadaljevala učenje slovenskega jezika, ki ga govarjajo v narečju. • Martina, kako ti je všeč v gimnaziji? »V redu je, všeč mi je v gimnaziji. Na začetku sem sicer imela težave z nemščino, ampak zdaj moramo učiti slovnična pravila, in učiteljico, pri kateri pa se moramo naučiti razna besedila na pamet. Tako se nam je besedišče že kar precej razširilo.« • Naslednje leto pa boš nadaljevala z učenjem slovenskega jezika, ki ti je bolj blizu kot nemščina. »Ja, tako je, saj se doma veliko pogovarjamo v narečju, v osnovni šoli smo pa imeli slovenski jezik petkrat na teden. Pri tem pred-končani gimnaziji študirat v roma poslušam radio. Berem časopis Porabje in Vestnik, zjutraj pa poslušam radio Murski val. Iz teh medijev se tudi naučim veliko besed.« • Kaj pa delaš v prostem času? »Nimam veliko prostega časa, ker se je treba ogromno učiti, zlasti nemščino. Drugače pa se sprehajam po vasi in se rada pogovorjam z ljudmi. Zvečer, ko končam domače naloge, pa rada brskam ko po namreč med metu imamo Slovenijo. Zdaj, ko še nimamo sabo veli učitelja, pri pouka slovenskega jezika, pa Nikoletta Martina Zakoč trenutno obiskuje nulti letnik katerem se veliko slovensko berem ozi-Vajda gimnazije v Monoštru že tudi to gre. Pa že razmišljam, da grem po po internetu in gle PETEK, 20.02.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 FRANKENSTEIN, RIS., 9.35 HANINA STAVA, DOK. FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.25 DOLGCAJT, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, IZOBR. SER., 11.50 OSMI DAN, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VOJNA PODOB, FR. DOK. SER., 14.05 SLIKAR JAN OELTJEN, DOK. FELJTON, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PTICA, 16.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 NIZKI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI, HUM. DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 20.02.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL PETEK, 20.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.05 GLASNIK, 9.30 UMETNI RAJ, 9.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 20.02.1991, 10.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 10.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, (Ž), 12.15 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, (Ž), 12.50 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, (M), 14.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 15.15 ČRNO BELI ČASI, 15.30 PRIMORSKI MOZAIK, 16.00 ŠTUDENTSKA, 16.20 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.50 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 19.00 NOSTALGIJA Z UREDNIKI, 20.00 ARHITEKTURNA POTEPANJA, ANG. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 GOSPA HARRIS, AM. FILM, 22.45 DARWINOVA NOČNA MORA, AVST. FILM, 0.30 SVITANJE, AM. NAD., 1.20 INFOKANAL * * * SOBOTA, 21.02.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: PUST, LUTK. NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; VZNEMIRLJIVA TURČIJA, OTR. NAD., 9.15 NAJBOLJŠI NA ŠVEDSKEM, ŠVED. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: PUST OKROGLIH UST, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.00 LETEČA UČILNICA, NEMŠ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 NAČRTOVALKA POROK, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 DEADWOOD, AM. NAD., 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 21.02.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL SOBOTA, 21.02.2009, II. SPORED TVS 6.15 INFOKANAL, 6.50 SKOZI ČAS, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 21.02.1991, 8.00 POLEMIKA, 9.10 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, SKUPINSKI START (M) 15 KM, 10.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.10 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 12.45 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.00 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM, 14.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU: SMUK (Ž), 15.45 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 18.00 NOGOMETNI MAGAZIN, 18.25 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE, MANCHESTER UNITED - BLACKBOURNE, 20.30 VSI MOJI OBRAZI, KONCERT DARJE ŠVAJGER, 22.05 BLEŠČICA, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.20 INFOKANAL * * * NEDELJA, 22.02.2009, I. SPORED TVS 7.00 PIKI GRE Z DEDKOM IN BABICO KARNEVAL, RIS.; TRNOVO ROBIDOVJE, RIS.; POZABLJENE IGRAČE, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANICA - ANICA IN VELIKE SKRBI, OTR. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 PORTRET PESNIKA IGA GRUDNA, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 22.02.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 22.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.15 TV PRODAJA, 7.45 SKOZI ČAS, 7.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.02.1991, 8.20 GLOBUS, 8.55 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, SKUPINSKI START (Ž), 10.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.10 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, ŠTAFETE (M), 13.20 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, (M), 15.00 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: LIVERPOOL -MANCHESTER CITY, 17.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU: SUPERVELESLALOM (Ž), 18.55 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 20.00 PO RUSIJI Z JONATHANOM DIMBLEBYJEM, ANG. DOK. SER., 21.00 JESENIN, RUS. NAD., 21.50 GOVORI Z MANO, ANG. NAD., 22.40 POKLON HUGU WOLFU (13.3.1860 - 22.2.1903), PORTRETNI FILM, 23.55 VROČINA, IT. FILM, 1.50 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 23.02.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 9.30 RISANKA, 9.40 ŠPORT ŠPAS, 10.10 ANICA -ANICA IN VELIKE SKRBI, OTR. NAN., 10.35 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 X V ZNANOSTI, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 13.50 ANSAMBEL DORI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., 16.10 VZNEMIRLJIVA TURČIJA, OTR. NAD., 16.30 S SONCEM V OČEH: OSAMLJENOST, NAN., 16.45 BUKVOŽER, 16.45 MAUREEN BAYLESS: PLEŠI Z ŽIVLJENJEM, 16.50 DESA MUCK: HČI LUNE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 18.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.05 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER: MOZARTINE 09, 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.02.1991, 0.55 NA TANKEM LEDU, AVSTRAL. DOK. ODD., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 23.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 11.50 SOBOTNO POPOLDNE, 14.10 TV PRODAJA, 14.40 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 POSEBNA PONUDBA, 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.02.1991, 15.50 OSMI DAN, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC, IZOBRAÄEVALNA SERIJA, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 19.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 NA TANKEM LEDU, AVSTRAL. DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 DIGITRON, 22.40 DO ZADNJEGA DIHA, AM. FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 24.02.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SOVICA OKA, 9.30 MARLENKA, OTR. ODD., 9.40 VZNEMIRLJIVA TURČIJA, OTR. NAD., 10.00 OSAMLJENOST, NAN., 10.15 BUKVOŽER, 10.15 PLEŠI Z ŽIVLJENJEM, 10.20 HČI LUNE, 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 NA TANKEM LEDU, DOK. ODD., 12.05 GLASNIK SLOVENSKE BREŽINE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PODOBA PODOBE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 POTPLATOPIS, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 18.05 SLOVENSKI VODNI KROG: LAHINJA, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 LETEČA BRATA RUSJAN, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 BILO JE NEKOČ V IRANU, 0.20 PRAVA IDEJA!, 0.45 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 24.02.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL TOREK, 24.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.45 DIGITRON, 8.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 8.40 NLP, 11.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 24.02.1991, 12.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.45 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.35 BLEŠČICA, 16.05 STUDIO CITY, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 19.00 GLASBA IN PLES OB PUSTU, 19.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI, 19.30 OPERNE ARIJE, 19.45 KLOŠARJA, BALET, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: DRESDEN, 22.55 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 23.50 TRANZISTOR, 0.30 INFOKANAL * * * SREDA, 25.02.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS., 10.00 POTPLATOPIS, 10.20 SLOVENSKI VODNI KROG: BAČA, 10.45 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 11.10 KNJIGA MENE BRIGA, 11.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE: GOTIKA, 12.00 LETEČA BRATA RUSJAN, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TARČA, 14.30 DIGITRON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 8.35 TINČEK, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 ŽIVLJENJE DRUGIH, NEMŠ. FILM, 22.25 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.35 OMIZJE, 0.50 TURBULENCA, 1.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.02.1991, 2.00 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL SREDA, 25.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.35 TV PRODAJA, 11.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.02.1991, 11.25 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 12.20 PRAVA IDEJA!, 12.50 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.00 SPET DOMA, 15.50 HRI-BAR, 17.00 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 20.00 G. PUCCINI: LA BOHEME, 21.55 BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU, TV PRIREDBA PREDSTAVE ŠPAS TEATRA MENGEŠ, 23.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 26.02.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 MAKS, DANS. MLAD. NAD., 10.45 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PETA HIŠA NA LEVI: NIZKI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI, HUM. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 MOJA OLIMPIADA, KRATKI DOK. FILM EBU IZ GRČIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 VZPON IN PADEC GENERALA MLADIĆA, NIZ. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 26.02.1991, 0.05 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL ČETRTEK, 26.02.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 26.02.1991, 10.40 PO RUSIJI Z JONATHANOM DIMBLEBYJEM, ANG. DOK. SER., 11.45 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.15 GLOBUS, 14.45 IZJEMNE ŽIVALI, DOK. SER., 15.10 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 18.00 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU: SMUČARSKI TEKI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 GREENWICH TRIO, 19.30 26. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 20.00 V ŽIVO IZ BAGDADA, AM.FILM, 21.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.30 GUSTLOFF, NEMŠ. NAD., 0.10 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Forum Delovna skupina Društva Őrség brez meja skupaj z monoštrskim Uradom za lokalni razvoj organizira informativni forum, ki bo 25. februarja 2009 ob 15.00 uri na uradu župana v Magyarlaku. Teme foruma: tipične napake pri izpolnitvi prijavnic, možnosti prijav na razpise v letu 2009. Dodatne informacije: Delovna skupina Društva Őrség brez meja: Tel.: 94/428-020; 30/730-4394 Urad za lokalni razvoj v Monoštru: Tel.: 94/380-722; 30/487-0952 Az Őrség Határok Nélkül Egyesület Munkaszervezete közösen a Szentgotthárdi Helyi Vidékfejlesztési Irodával 2009. február 25-én 15 órai kezdettel a magyarlaki Polgármesteri Hivatal Közösségi termében tájékoztató fórumot tart, a kérelmek kapcsán felmerült tipikus hibákról és a 2009-es év várható pályázati lehetőségeiről. Bővebb információ: Őrség Határok Nélkül Egyesület Munkaszervezete: Tel.: 94/428-020, 30/730-4394 Szentgotthárdi Helyi Vidékfejlesztési Iroda: Tel.: 94/380-722, 30/487-0952 prof. Evgen TITAN: Strašilo (orig. izr.-papir) 2009 Spoštovani gostje! »Tüčen četrtek« tudi v Monoštru v restavraciji Lipa! 26. februarja 2009 vam nudimo 50 %-ni popust na hrano in pijačo. Rezervacija: 0036-94-383-060 Vljudno vabljeni! Kedves Vendégeink! Torkos csütörtök Szentgotthárdon a Lipa Étteremben is! 2009. február 26-án 50 %-os kedvezmény az étel és italfogyasztásra. Asztalfoglalás: 94-383-060 Várjuk Önöket!