Konje obvarovati slepote.
Večkrat se nesreča primeri, da konj oslepi. Pa večidel je gospodar sam tega kriv, ker komaj je zebe dve leti staro, se že vpreže. Pravi se sicer: ne, da bi že delalo, ampak le tako kakor da bi se igralo. Al kdo tega ne ve, kako se mlada živina vprežena togoti in skače, in se potem , k nar večji škodi za oči, preveč zgreje? Al ne kaže vsakdanja skušnja, da se stari k mladim pripreženi konji kmali na svoje mlade tovarše zanašajo, v delu ulenijo, in nar večjo težo na žebeta odrivajo? Ker je znano, da se zobje v pol-tretjem letu spreminjati začno, se že večje zobno življenje h koncu drugega leta prične; lahko se tedaj zapopade, kako obojni vzrok zedinjen mladim očem škodovati utegne. Pervo zobno spremenjevanje je vselej nar bolj nevarno, nekaj zato, ker je mlado živinče še v vsem premehkužno, nekaj pa zato, ker ravno te zobne prekucije, pri kteri oči naj bolj terpijo, še tako prenesti ne more, kakor v prihodnjem zobnem času, y kterem se že bolj njegov život zredi in je terdneji v vseh udih. Še bolj nevarno je prezgodno delo za take žebeta. ktere imajo težke mesnate glave in majhne od masti zalite oči, ali če je clo njih mati slepa bila, in je zebe nagnjenje k slepoti že na svet prineslo.
Drug prav pogosten vzrok je v hlevih (štalah). Konjske stale so pri nekterih kmetih silo napčno narejene; če bi oči njih konj železne bile, bi nekteri pred ali pozneje oslepiti mogli. Konjske stale so večidel prenizke, in kar je še hujše, brez okenj in tako brez svetlobe. Hipoma pride večidel revna živina iz velike temote na sončno svetlobo, in kaj tako nagel premen mehkužnemu pogledu škodovati zamore, se lahko razume. Očesna punčica, ki se v temi močno raztegne, se mora zdaj mahoma stisniti, in tako mora pogled na zadnje oslabeti. K temu pride še velika ne-snažnost. Naj se konji še tako pridno snažijo, češejo ali štriglajo, vendar vse to ne bo nič pomagalo, če morajo konji cele mesce na vročem gnoji stati, posebno pozimi, kadar vse luknje zamašijo, da clo nikdar dobra sapa in noben dan v hlev ne pride. Vsak ve dobro iz skušnje, kako v štalah dolgo časa nakupičeni gnoj ne le samo nos žali, temuč tudi še bolj neprijetno v človeške oči grize. Kako škodljiva mora taka ojstra soparica, ktera še huja po za-deržani scavnici postane, mehkužnim očem žebetovim biti, če se tudi škoda, ktero ta gnoj kopitom in vsemu zdravju uboge živine napravi, ne pomisli!
Zadnjič se mora tudi unanja sila k imenovanim vzrokom prištevati, namreč suvanje in tepenje po očeh, posebno z bičem ali gajžlo. Prav po živinsko in grozovito hudobno ravnajo nekteri ljudje, posebno njih hlapci, s konji, in tako kakor so sami vajeni, kadar se tepo, eden druzega posebno po glavah tolči, tako delajo tudi s svojim konjem, in ne tepejo samo z bičem večkrat po očeh, temuč tudi, če uboga živina se le majhno ustavi, presilno naloženo težo vleči, pridejo v nar večjo togoto, in tepejo brez vsega usmiljenja z bičuikom ali gajželnikom konja po glavi, in kako lahko se pri tem oko poškoduje. Če konj z delom preobložen in se zraven neusmiljeno tepen, ker nima moči, da bi težak voz iz blata ali v breg potegnil, da prav stoče in ječi, kakor človek v britkoeti joka in stoka, — ali ni  tako zdiho-
vanje uboge stvari gotovo toženje neusmiljenega človeka pred njegovim Stvarnikom?
Perva potreba za dobro konjsko stalo je zadostna visokost; konjska stala mora saj 12 čevljev visoka biti, in tako prostorna, da se lahko z latami v posebne stane razdeliti zamore. Vsaki stan mora 6 čevljev širok in 8 ali 9 čevljev dolg biti. Latna stena se terdno naredi s 5 ali 6 pavcov močnimi latami, s pragom in podbojem, in 2 pavca debelimi podnicami. Pod mora zadej enmalo nižji biti, da se scavnica v žleb lahko odteka.
Druga potreba konjske stale je zadostna svetloba skozi okna. Pri tem je treba gledati, da konji z glavami ne stojijo proti oknu, ampak okna morajo ali odzad ali od strani narejene biti. Vedna temota kazi konjem oči, in jih plašne dela, plašnost pa razodeva večidel slabe oči, če konji dobro ne vidijo in ne razločijo, kar jim naproti pride.
Tretja potreba pri konjski stali je snažnost, ktero ta živina posebno ljubi. Ta pa ne obstoji samo v pravem snaženji konj, temuč tudi posebno v vsakdanjem kidanji noja , kar se toliko lagleje stori, če se vsaki dan zgodi. To vsakdanje kidanje se posebno zavolj oči ne more zadosti priporočevati. K snažnosti se tudi šteje pometanje pajčevine, ktere hudo škodljivo soparico nar bolj na-se vlečejo in sploh vsega prahu in nesnage. Tudi ni za oči konjske nič boljšega, kakor če se jim vsaki dan oči z gobo v merzlo vodo namočeno zmijejo. Zunaj vsega tega veliko pomaga k zdravju vedno čist zrak v konjski stali, kterega pa v nizkih, temnih in stuhnjenih štalah ni.                          Z—c.
List 85.