KAKO VZPODBUDITI ANALITSKO-RAZISKOVALNO DELO V SOCIALNIH ZAVODIH
O tem vprašanju so razpravljali socialni delavci, zaposleni v splošnih in pose-
bnih socialnih zavodih, na devetem sestanku svoje sekcije, ki deluje v okviru
Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Sestanek je bil 2A. 6. 1986 v Domu upo-
kojencev na Vrhniki. Gradivo, pripravljeno na pobudo odbora te sekcije, ugo-
tavlja, da so v domovih razvite različne originalne in uspešne oblike dela, o
katerih pa se malo ve. O tem niso obveščeni ne strokovni delavci v drugih za-
vodih, ne širša javnost, saj te oblike niso opisane in analizirane. Marsikje uvajajo
različne nove oblike in uspešno poskušajo vnesti med oskrbovance več življenja,
jim olajšati prilagajanje na novo okolje ter z izvenzavodskimi dejavnostmi vplivati
na kvaliteto življenja starejših občanov. Tudi širša javnost ni seznanjena z delom
in   problematiko domov, pa tudi ne z življenjskimi pogoji starejših ljudi v kraje-i
vnih skupnostih. Zato imajo mnogi ljudje enostranske in stereotipne predstave o
življenju v domovih.
Pogoj za to, da bi izmenjali take izkušnje in seznanili javnost z delom domov,
pa je, da bi vse take oblike in poskuse opisali. To bi bil zametek raziskovalnega
dela. Ce bi bili ti opisi nepristranski, sistematični, izčrpni in dovolj natančni, bi
bili lahko osnova za širše raziskave. Bili pa bi tudi neposredno uporabni kot
informacija strokovnim delavcem v domovih. Ponekod imajo uspešne zaposlitvene
dejavnosti, poskuse skupinskega dela z oskrbovanci in svojci ipd. Vsaka taka
oblika zasluži, da bi jo opisali in z njo seznanili druge. Poleg tega pa bi morali
zagotoviti, da bi se taka poročila sistamatično zbirala. Tako bi počasi nastala
zbirka poročil o dejavnosti domov.
Med predlogi za take prikaze ali manjše raziskave so bili omenjeni:
-  Vzroki domske namestitve
Glede na osnovno gerontološko načelo, naj bi bil "^tsrejši človek kolikor mo-
goče dolgo v domačem okolju, se ob vsakem človeku, ki je bil sprejet v dom,
postavlja vprašanje: ali bi bil lahko še doma? Ali drugače: kaj bi bilo treba
- 122 -
zagotoviti, kaj spremeniti, da bi bil lahko doma? Taka raziskava bi odkrila,
v čem je pomoč doma nezadostna in kako jo je možno izboljšati. Ce bi bile
v domačem okolju razvite ustrezne oblike pomoči starejšemu človeku ali
družini, ki ga neguje, bi bil pritisk na domove morda manjši. Strokovni de-
lavci v domovih imajo na razpolago dokumentacijo, lahko pa bi dobili podatke
neposredno od prizadetih ljudi in njihovih svojcev.
- Življenjske razmere starejših občanov, ki žive doma
Zaradi naraščajočih stroškov bivanja v domovih in glede na to, da je poko-
jnina lahko pomemben vir dohodka gospodinjstva, pride lahko do pojavov iz-
koriščanja starejših ljudi v domačem okolju. Podatkov o tem ni, bili bi pa
dragoceni.
- Zuna)^ domske dejavnosti za starejše občane
Nekateri domovi razvijajo različne oblike pomoči starejšim ljudem, ki živijo
doma, kot npr. dovažanje hrane, možnost pranja, gospodinjska pomoč ipd.
Vsak opis take dejavnosti bi bil lahko dragocena spodbuda in vodilo za
druge in dokaz prizadevanja domov.
- Zaposlitvene (klubske) dejavnosti v dr mu za zunanje občane
Nekateri domovi razvijajo različne prostočasne dejavnosti za starejše občane,
ki živijo doma. Kakšni so problemi pri pridobivanju teh občanov, kako potekajo
te dejavnosti,kakšni so problemi vodenja teh dejavnosti in njihovega dolgoro-
čnega razvijanja?
- Dejavnosti v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
Nekateri domovi so gostitelji dejavnosti Univerze za III. življenjsko obdobje.
Podatki o udeležencih, poteku tečajev, stališčih udeležencev, mnenjih inštru-
ktorjev ipd. bi bili osnova za oceno te dejavnosti in njeno razvijanje.
- Vključevanje prostovoljnih delavcev v domske in izvendomske dejavnosti
Ponekod so v posamezne dejavnosti vključili prostovoljne sodelavce in imajo z
njimi dobre in slabe izkušnje. Z vključevanjem prostovoljcev se odpirajo velike
možnosti bolj individualizirane skrbi za ljudi, hkrati pa  predstavlja delo s pro-
- 123 -
stovoljci posebne probleme strokovnim delavcem. Analiza teh problemov in
sodelovanja s prostovoljci sploh bi lahko osvetila marsikatero značilnost de-
lovanja domov in življenja v njih.
- Stališča in mnenja strokovnih delavcev v domovih v zvezi z zunajdomsko de-
javnostjo.
Ob uvajanju pomoči na domu in podobnih zunajdomskih oblik se pojavljajo
pri delavcih doma tudi pomisleki. Ce bi jih poznali, bi lahko bolj premišljeno
uvajali te nove oblike.
- Sodelovanje domov s strokovnimi organizacijami, družbenimi organizacijami,
društvi in krajevnimi skupnostmi pri zagotavljanju skrbi za starejše občane.
Po sodobni usmeritvi v gerontologiji naj bi strokovne organizacije vzpodbujale
dejavnosti tako imenovanega "neformalnega sektorja", tj. sosedsko pomoč in
dejavnosti družbenih organizacij in društev. Ce so o tem kakšne izkušnje, bi
jih bilo vredno poznati.
- Skupinsko delo pri vključevanju novincev.
Ponekod so namesto formalnega predstavljanja novega stanovalca drugim sta-
novalcem začeli uveljavljati skupinske predstavitve, ki ugodno vplivajo ne le
na novinca, ampak na ostale in tudi na odnose med oskrbovanci in osebjem.
Dobro bi bilo opisati, kako potekajo te predstavitve in kakšni so njihovi učinki.
Poleg teh so možne seveda še druge teme. Nekaj takih so navedli udeleženci
sestanka v razpravi. V enem od domov skušajo vprašanje alkoholizma  reševati
tako, da so oblikovali skupino, sestavljeno iz mlajših alkoholikov (šteje okrog
30 članov). S skupino delajo psihiater, medicinska sestra, delovni terapevt in so-
cialni delavec. Po dveh letih dela lahko rečejo, da so si pridobili določene izkušnje
in da bolje kot prej obvladujejo pitje v domu. Pri članih se je povečala kritičnost
do lastnega alkoholizma; niso preouščeni sami sebi in kot skupina so v domu opra-
vili že nekaj koristnih del (očistili so okolico doma, uredili kegljišče ipd.). V ce-
loti vzeto manj pijejo in ne povzročajo neredov. "Malo jih je sram, malo strah,
malo pa so bolj osveščeni", pravijo v domu.
- 124 -
V drugem domu imajo uspešne informativne dneve za svojce.  Ob taki priložnosti
organizirajo tudi predavanja, ki naj svojce seznanijo s pojavi v starosti, :0a bi lažje
razumeli vedenje oskrbovancev pa tudi postopke osebja v domu. Zanimiv je pre-
dlog, da bi analizirali, v kakšni meri je počutje oskrbovanca odvisno dd stikov s
svojci.  Kajti v domu domnevajo, da oskrbovanci nezadovoljstvo zaradi občutja
osameljenosti in zapuščenosti, do katerega pride zaradi preredkih in preveč po-
vršnih stikov s svojci, prenašajo na osebje doma. Izražajo ga kot nezadovoljstvo
s hrano, z nego itd. Precej vprašanj je bilo v razpravi namenjenih predstavnikom
tistih domov, kjer potekajo dejavnosti v okviru Univerze III codobja.
Udeležence je zanimalo, v katerih domovih so že uvedli te dejavnosti, kakšne
dejavnosti, koliko je udeležencev ipd. Zanimalo jih je, ali dobe udeleženci kako
spričevalo (morda to ne bi bilo tako odveč). Nekdo je omenil, da se manj izo-
braženi bojijo tako visokodonečega naziva, spet drugi pa, da prav ta naziv bolj
privlači kot izraz "zaposlitvene dejavnosti", čeprav gre v bistvu za isto reč. Precej
zanimanja je zbudilo vprašanje, ali naj se delo, ki ga opravijo oskrbovanci v domu,
plača ali ne.  Predlagano je bilo, naj bi v zvezi s tem razlikovali med "delovno
terapijo" in "navadnim delom"; delo v okviru prve naj ne bi bilo plačana, koristno
delo za dom, kot je, na primer, pomoč v pralnici, kurirsko delo ipd., pa naj bo
plačano. Vendar so bili izraženi številni pomisleki, da bi bilo to mogoče zado"; '
voljivo ločiti in uveljaviti enoten pristop. Ugotovljeno pa je bilo, da je skoraj v
vsakem domu kako delo, ki ga plačujejo, poleg dela, ki ga ne plačujejo. Tudi
izdelke pri delovni terapiji prodajo, izkupiček pa gre oskrbovancem.
Sprejeli so sklep, da bodo do jeseni posredovali opise različnik oblik dela, po-
sebno če so nove in če pomenijo prispevek k reševanju perečih problemov v
domu.
Poleg analitsko-raziskovalnega dela so obravnavali še vprašanja v zvezi z vsakdanjim,
rutinskim delom, posebno probleme, ki nastajajo zaradi neenotnega odnosa in
postopkov pri uveljavljanju pravic iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja.
Udeleženci sestanka so se zavzeli za redno in pogostejše sestajanje, saj so to
obliko ocenili kot izredno koristno oporo pri vsakdanjem delu.
Blaž Mesec