Poštnina frtačana v goTov?nL"
Leto XIII., štev. 54
___krat,
ori log
Ljabijana, petek 4. marca 1932
Cena t Din
C piu vuišt VO; L.JuDl)ana. K-Ujtijcva
ul^ca 5 — reieton št 3122. 3123, 3124. 3123 3126. Inseratn.i oddelek; LJubljana. Selen-0ur2ova ui 3 — TaL tn 2492 Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št. 2455. Podružnica Celie: Kocenova ulica
it. 2 - Tsieton št 100 Račun' or pošt dek zavt>dib: Ljubljana it n 342 Praha čisio 75	VV>n 5»	241
Naročnina cna&a tucacčno — Dia.
za b»oi<r-n>*tvt) tft — Dni.
Ureon ištvo: Ljubljana. Knaflj*va ulica 5 Telefon it 3122 3123 3 P4. 3125 in 3l2fv Manboi Aleksandrova cesta 13 Telefon 5t. 244« (p<rooči 2582). Cfhe Krv-fnovn ol S Telet it 100.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglas, po tsr'fu
Prihod delegacije v Rim terih italijanskih uvoznih
Beograd, 3. marca M. Kakor poročajo iz Rima, je nocoj prispela tjakaj jugoslo-venska delegacija za pogajanja o sklenitvi nove trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Naši delegaciji načcluje načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Milivoj Pili a, člani delegacije pa so dr. Milan Lazarevič načelnik industrijskega oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo, dr. Sava U 1 m a n s k i, univerzitetni profesor v Zagrebu. Peter Borisa vij evič, svetnik finančnega ministrstva, in dr. Sava Obradovič, tajnik ministrstva za trgovino in industrijo. Našo delegacijo so na rimski postaji sprejeli člani našega poslaništva ter zastopniki italijanskega zunanjega in trgovinskega ministrstva Jutri dopoidne se bo vršila prva konferenca, na kateri se bo--c:*a obe delegaciji medsebojno seznanili ter se dogovorili glede nadaljnjega dela.
Naša sedanja trgovinska pogodba z Ita-1 jo poteče 1. julija. Italijanska vlada je že pred letom obvestila našo vlado, da namerava zaradi splošne gospodarske depresije povišati nekatere uvozne carine. Noša vlada je zahtevala podrobnejša obvestila, nakar je prispe' iz Rima odgovor, da je Italijanska vlada pripravljena skupno z zastopniki našo vlade razpravljati o povijanju italijanskih carinskih postavk. Kasneje je prispe? iz Rima poziv, naj naši in italijanski strokovnjaki v podrobnosti pro-uče možnost povečanja italijanskih uvoz-r. h carin v skladu z določbami sklenjenih pogodb m no dejanskih potrebah. Ta poziv italijanske vlade ie naša vlada spre-.1 >a in tako je sedaj odpotovala naša delegacija v Rim, da se z zastopniki Italije
— Gre za povišanje neka-cariu — Možnost sporazuma
do govori o delni izpremembi italijanskih uvoznih carinskih predpisov.
Po dosedanjem razvoju tega vprašanja se lahko rečo, da na nobeni strani ne obstoja namen, da bi se položaj kompliciral. Kar se tiče gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ni nobenega dvoma, da bi bile za obe strani koristno, da se tudi za bodoče medsebojni gospodarski odnošaji čim bolj poglobe. Obe državi sta že po svojem geografskem položaju navezani druga na drugo in bo to ostalo tudi v bodoče. Dosedaj so se trgovinski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo razvijali brez vseh onih omejitev, k" so se v raznih drugih državah v zadnjem Času tako zelo razpasle. Tu ni niti uvoznih prepovedi, niti kontingentiranja, niti ni uveden sistem kli-ringa in tako dalje, tako da se lahko reče, da slone trgovinski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo na osnovi svobodne trgovine.
Z ozirom na tako spanje stvari se z naše stran: misl" na možnost posebnega sporazuma o izmenj&vi medsebojn:h dobrin, siično preferencijalu, ki bi s favoriziranjem promet ustvari! še povoljnejše pogoje za medsebojni blagovni promet. Na ta način bi tudi Italija lahko dosegla boljše plasiranje razni n svojih proizvodov pri nas na račun eriih držav, ki so se na agrarnem polju dokaj emancipirale od nas. prav tako bi se lahko povečal tudi izvoz naših pridelkov v Italijo, če bo vladalo na obeh straneh pravilne pojmovanie teh koristi, potem ni izključeno, da pride v toku po-i gajanj do sličnega sporazuma, kakor jra I predstavljajo iberska, skandinavska, balt-' ska in špansko-južnoameriška klavzula.
TVA NARODOV
PO KITAJ
Izredno zassdanje DN m zahtev© Kitajske — Japonski pogoji za premirje nesprejeisilfivl za KiJafee — Mir aii nadaljevanje vojne?
Up©r Lapoveev še vedno
položaj za \
Helsingfors. 3. marca. d. Položaj na Finskem je ostal kljub včerajšnjim strogim Vr>laškim odredbam in poslanici predsednici Svinhufvuda nespremenjen. Vlada je uk:-ii'a ves brzojavni in telefonski promet mej posameznimi mesti v državi Le za tokovna poročila je te*efon in brzojav ostal na razpolago. ( radno je bilo razglašeno, da je predsednik S\vinhufvud prevzel vodstvo akcije za vzpostavitev miru in reda v državi.
V' slavnem stanu vslašev. ki se ie prese-1:1 v Memenlino. se resno pripravljajo na pohod proti 1 lelsingforsu. Prednic straže državne vojske so v okolici Helsingfo-.sa ?=» na'etele na b''ižaioue se revoluci jonarje. A' Helsingforsu samem so postavili na vseh
xti zadušen, vendar postaja vedno ugodnejši
sfcrategičnih točkah topove za obrambo mesta. Voditelj Lapovcev, Kosola. je izjavil, da mu bo bržkone uspelo zbrat< 25 tisoč mož. s katermi bo napadel glavno mesto. Zatrdil ie. do so uporni Lapovci zelo disciplinirani in da bodo zastavili vse svoje moči, da prisilijo vedo, da podu ostavko.
Helsingfors, 3. marca. s. Zdi se. da se je
politični položaj preok-eni! v korist visdc. Od sinoči se ie število revolucijonarjev zmanjšalo. Vlada uporniških voditeljev ni dala aretirati. Ti pa še vedno skušajo, da bi zbirali svoje moči, vendar pa pri tem nimajo mnogo uspeha. Poslovno življenje gre med tem zopet običajno pot.
Ženeva, 3. marca. s. Na predlog Kitajske sklicano izredno zasedanje Društva narodov je danes otvoriJ poslevodeči predsednis sveta Društva narodov Paui Boncour. 2e na včerajšnjih razgovorih se je pokazalo, da bo vodja kitajske delegacije dr. Ven zahteval ariede man-džurskega problema uporabo člena 15 pakta Društva narodov in da bo japonski posianik Macudeira ugovarjal tej zahtevi. Predsednik Boncour je zavzel zelo odločno stališče proti Japonski, pri čemer je govoril o nujni potrebi spoštovanja pogodb s popolnim upoštevanjem posebnih okoliščin, o pomanjkanju mednarodnega duha in nasprotstvu med pozivom Društva narodov ter ropota-r.jem orožja. Omenil ie tudi posredovalno akcijo v Šanghaju ter naglašal, da je položaj za rešitev kitajsko-japon-skega spora sedaj zelo ugoden in da javno mnenje vsega sveta z veliko napetostjo pričakuje sklepov tega zborovanja.
Nato je bil s 45 od 47 oddanih glasov izvoljen za predsednika belgijski zunanji minister Hvtnans. Razen tega je bilo izvoljenih 3 podpredsednikov, in sicer zastopniki Anglije. Nemčiie. Francije. Italije, Švice, Južne Afrike, Perzije in Mehike.
Japonski mirovni pogoji
Na popoldanski seji plenarnega zasedanja je pričel kitajski delegat Ven svoja izvajanja s senzacionalno ugotovitvijo, da so bila pogajanja za premirje v Šanghaju prekinjena. V nadaljnjem ie
sporočil Yen vsebino note svoje vlade, v katci so našteti japonski pogoji Kitajski za ustavitev sovražnosti, ki jih je kitajska vlada odklonila. Japonska zahteva od Kitajske:
1.	Kitajska naj svoje čete umakne na črto. ki jo določijo japonska in kitajska oblastva. V tem primeru bo Japonska pristala na ustavitev sovražnosti za določen čas.
2.	V času ustavljenih sovražnosti naj bi se vršila v Šanghaju med Japonsko in Kitajsko konferenca za okroglo mizo, ki naj bi se je udeležili zastopniki v glavnemu prizadetih držav in na kateri naj bi prišlo do dogovora glede metod o umak-nitvi kitajskih ?n japon-kih čet.
3.	Kitaiska naj bi začela takoj umikati svoje čete proti liriii, ki bi io bilo treba še točno določiti. Japonske čete bi se začele umikati šele rotnn, ko bi bil umik kitajskih čet že končan, in sicer v smeri pasu med Šanghajsni in Vuzun-gom.
-1. Ce bi katerakoli stranka pre!om<la ta dogovor, bi dohiJa nasprotna stranka copolno svobodo dejanj.
Fo naziranju kitaJske vlade bi b*f pristanek na te posro:e popoka kamtula-eHa Kitajske pred Japonsko, tako da lih mora Kitaiska smatrati za ne.-pre-jemliive. V teh okoliščinah je torei neizogibno, da se bodo sovražnosti nadaljevale.
Spomenica kitajske vlade
ženeva. 3. marca AA. Na5tnove'ša spomenica kit.a.isKe vlade Društvu narodov našla-
Konferenca o izvedbi novega obrtnega zakona
Načrti potrebnih pravilnikov in uredb - Vprašanje reorganizacije gospodarskih zbornze
Beograd, 3. marca v. Na poziv ministrstva za trgovino in industrijo se je pričela 29. februarja v Beogradu konferenca delegatov gospodarskih in delavskih zbornic, ki razpravlja o uredbah in pravilnikih za izvrševanje novega obrtnega zakona, ki stopi 9. t. m. v veljavo. V imenu ministra za trgovino in industrijo predseduje konferenci načelnik dr. Stjepan Krpa n, kot referenta pa sodelujeta inšpektorja dr. Pavletič in dr. Aranicki. Med zastopniki delavskih zbornic so poleg drugih tudi gg. Viadimir Pfeifer, Bogoslav Jošt in Joža Golirajer. Konferenca je izdelala načrt pravilniku, za polaganje pomočniških in mojstrskih izpitov ter načrt uredbe po ustroju zbornic za obrt, trgovino in industrijo.
O tem vprašanju se je razvila obširna debata ter so bili stavljenj razni predlogi. Giede okrožja gospodarskih zbornic je bil sprejet načelni predlog, naj se kar najbolj p'.iiagode razdelitvi države na banovine. Pri tem pa je treba upoštevati gospodarsko gravitacijo posameznih pokrajin. Kjer obstojata v posameznih banovinah po dve zbornici, je bilo načeino sklenjeno, da se 1
nobena ne ukine, ako je podana možnost, da se sama vzdržuje in pravilno funkcionira. Glede beograjskih gospodarskih zbornic je bilo sklenjeno, da se ureditev teh zbornic prepusti ministrstvu za trgovino, ki naj upošteva poseben položaj Beograda, zlasti pa naj ugotovi, ali se morejo dosedanje zbornice finančno vzdrževati. Ako bi se katera izmed obstoječih zbornic v državi ukinila, naj se namesto nje ustanovi ekspozitura. Glede industrijskih zbornic je bilo sklenjeno, da se te zbornice grupirajo predvsem po gospodarskih vidikih, ne glede na področje ter lahko tako obsegajo tudi več banovin. Kar se naposled tiče ločenih obrtniških zbornic, so navzoči obrtniški delegati zahtevali samostojne obrtniške zbornice za vsako banovino, izvzem-ši zetske. ki naj se priključi zbornici za drinsko banovino. V splošnem pa je konferenca predlagala, naj se glede oblike zbornic, to je skupnih ali ločenih, postopa po določilih zakona s prošnjo, naj se reorganizacija zbornic izvede čim prej. Konferenca se še nadaljuje ter razpravlja o raznih drugih vprašanjih, ki so v zvezi z izvedbo novega obrtnega zakona.
agonetka ugrabitve Linšerghovega otroka
Mrzl ični napori policije za izsleditev zfočincev - Prvi
sledovi
Newyork. 3. marca. č. Napori policije, da bi isledila razbojnike, ki so ugrabili Lindberghovega snma. so ostali doslej brez rezultata. Dognano je le. da sta dete ugra-bila neki moški, ki je priplezal v sobo in rfete odnesel, ter neka žena, ki ga je čakala pod oknom in prevzela dete v svoje varstvo. Dva ki'ometra da^eč c>d Hopevvel-la so naš!: neki papir, ki se je policiji zde! sumljiv. V detetovi sobi na je razbojnik pustil sporočilo, da sc naslednjega dne % me, da bi se uredilo denarno vprašanje, da pa doMcj nihče ne sme prijaviti dogodka ne norčiji ne listom.
L:Tidbergh je izjavil, da takoj plača zahtevano vsoto za otroka. Sam je pričel zasledovati zločince in z letalom preiskal v-o okolico Hoi>eweI'a. Tudi znana letalca I>\ rd in Oh a m beri a in ;m drugi so se mu s ta v i 1 i na razpolago. Njegovo ženo je vest o dogodku tako pretresla, da ie obležala v oostelji. Žena je v blagoslovljenem sta-niu in pričakuje nov porod. Lindbergh je v list;h in po radiju srvoročil razbojnikom, naj skrbijo za dete. da se ne prehladi in m?' dajejo neko zdravilo.
Razburjenje za-adi zločina pa med tem stalno narašča. Ljudje spontano podpirajo
policijo in detektive. V poslaniki zbornici in v senatu so nekateri že stavili pred-t	se z'°činci kaznujejo s smrtjo.
Lundborgh je včeraj dobil dopistmoo. v kateri mu neznanci sporočajo, da vedo. kje je shranjeno njegovo dete. V Fikdelfiji se je ,>gias;1 po telefonu pri redakciji nekega lista neznanec, da je za LimVberghovo dete _ vse dobro preskrbljeno. Policija pa ne n^pisuie tem sporočilom večie važnosti. Nad Hope\veUom se je pojavilo neko letalo m spust-lo listke s sporočilom, da se detetu ne godi slabo.
WashinQton. 3. marca. s. V zadevi u«rab-
1 'enega Lindberghovega otroka pripisuje policija velik pomen dopisnici, ki jo je prejel polkovn"< Lindbergh. Kakor se za-rriuje. je m>!r'ciia že izvedela za zagonetnega odpošilja tel ja. vendar ga do sedaj še ni mogla prijeti. Policija je med tem ukrenila vse notrehno. da neznani ropar ne bi mogel pobegniti iz države. Vse ceste v večja mesta, kakor tudi mo^ka obala, so strogo zastraženi. Domnevajo namreč, dia bodo banditi poskušal' uiti tk> vodii. Polkovnik Lindbergh ie baje sam sporočil da ie eden izmed detektivov, ki ga je naročil, žc dobil sledove za storilci.
Sovražnosti na Daljnem Vuzung p^d — čapef
Šanghja, 3. marca. AA. Uradno poročajo, da so Japonci zavzeli sedaj tudi utrdbe v Vusungu. Naglo napredovanje japonskih čet je Japoncem omogočilo, d-u so zagospo-darili nad vso provinco od šanghaju pa do Nansianga. Ena japonska d: vizija prodira zdaj proti •Kiaragtingsiemu. ki je nekako na sredi mod Nansiangom in Liuhoo. Kitajske čete izpraznjujejo Sencu.
Po poročilih iz Tokija Japonci sedaj, ko so zapoddi v beg kitajsko 19. armado ne bodo več napadali Kitajcev, razen, če bi bili sami napadeni. Japonske čete. ki 60 pri preganjanju Kitajcev prekoračile zahtevani pas 20 km, se bodo vrnile v svoie pozicije. Ako Kitajci ne bi obnovili sovražnosti, potem se bodo japonske čete umaknile na črto Š a n g ha j - V usung, tako da bo ostal med njimi in Kitajci 20 km širuk nevtralni pas.
Šanghaj, 3. marca. AA. Japonci so zasedli Pazang, Ča.pej in Čengi in prodirajo dalje. Japonski mornariški strelci vzdržujejo red na vsem okupiranem ozemlju. V japonskih vojaških krogih v Šanghaju izjavljajo, da bodo Japonci vse storili, kar bo v njih močeh, da vzdrže na okupiranem ozemlju popoln mir in red.
Po poročilu javnega štaba kitaiske operativne armade, so japonska letala uničila postaji Nansiang in kuncan na železniški progi šan»haj-Nanking.
Šanghaj, 3. marca, g. Na fronti pri Šanghaju so bile danes ustavljene bojne akcije. Tudi admi>ra'liteta je izdala admiralu Nomuri. vrhovnemu poveljniku japonske oborožene sile na morju pred Šanghajem. povelje, naj ustali vse bojne operacije. Kot utemeljitev ustanitve navaja japonsko vrhovno poveljstvo, da je sedaj že dosežena zaščita japonskih državljanov in japonskega imetja. Japonske čete, ki so včeraj zasedle kitajsko mesto Čapej, so uvedle v mestu obširno službo s patrul;ami da bi se zavarovale pred napadi kitajskih ostrostrelcev. ki bi se bili utegnili vgnezditi po hišah. V čapeiu divja požar še vedno dalie in zavzema od ure do ure nevarnejši razmah. Celi mestni deli so razdejani in nad vsem Šanghajem se vali gost oblak dima.
vzhodu ustavljene — Tudi v ognju, šangčiaj v dimu
Ker je vreme viharno, sc boje, da bi se ognjeni zublji razširili tudi na ostale mestne okraje. Trenutno si gasilci iz mednarodne koncesije živahno prizadevajo, da bi preprečili požar v koncesijah.
Po kitajskih poročilih so J.iponci kljub povelju vrhovnega poveljstva, da jc treba sovražnosti ustaviti, otvorili na okolico Nashianga hud topovski ogenj. V starem kitajskem mestu Nankau, ki 'eži juž-no Ca-peja blizu rek^ Vangpu. vladajo kaotične razmere. Kitajska policija je izročila Japoncem orožje in zapustila svoja mesta v ju-anih predmestjih. Kitajski trgovci v vseh teh okrajih so se obrnili na inozemska konzularna oblastva 6 prošnjo, naj bi prcvzc.a zaščito teh predmestij, da ne bi nrišlo do ropanja zločinskih elementov. Razui v Nankau dobiva šanghaj polagoma zopet svojo normalno sliko. Pričela so so tudi mirovna pogajanja, ki pa do sedaj r.iso .mela bistvenega uspeha. Za danes dopoldne jc b:l dogovorjen r.a angleški bojni ladji »Kent« razgovor med kitajskimi in japonskimi zastopniki, na katerega pa ni bilo nikogar. Kitajci javno izjavljajo, da niti najmanj ne zaupajo japonskim nameram.
šanghaj, 3. marca č. Na šanghajski fronti so skoro docela ponehale vse sovražnosti med Japonci in Kitajci. Japonci so ustavili vso vojno akcijo, čim so se Kitajci umaknili tako daleč, kakor so zahtevali Japonci.
Tokio, 3. marca s. V oficielnih krogih se govori, da bodo japonske čete sedaj, ko so porazile Kitajce, v treh etapah izpraznile svoje postojanke. Popolnoma pa se bodo umaknile šele tedaj, ko bo dopuščala situacija.
Tokio, 3. marca s. Danes je tajni državni svet odobril cesarski odlok, ki daje 16 milijonov Jenov na razpolago za vojaške operacije v šanghaju. Vsota bi zadostovala do 17. marca.
šanerhaj, 3. marca s. S kitajske strani izjavljajo glede japonskih pogojev za premirje. da bi pristanek na te zahteve izročil Kitajce na. milost in nemilost Japoncem. Razpoloženje je pesimietično.
Obnova angleškega finančnega gospodarstva
Anglija odplačuje svoje dolgove — Nakupovanje tujih deviz znova dovoljeno — Funt na borzi rase
London, 3. marca. AA. Chamberlain je v spodnji zbornici najavil, da bo Velika Britanija jutri poravnala zapadle angleške dolgove Franciji in Zedinienim državam. Vsi listi tolmačijo to kot gesto velikega finančnega zaupanja, v Ameriki pa komentirajo to poročilo kot dogodek, kakršnega finančna zgodovina še ne pomni.
Poročilo navaja, da bo Velika Britanija jutri plačala Zedinienim državam 150 milijonov od 200 milijonov dolarjev nosoiila. ki je bilo sklenjeno v avgustu 1928. in da so od snoči ukinjene restrinkcije za nakup tujih deviz.
London, 3. marca. AA. Politični in finančni krogi so sprejeli z velikim zadoščenjem ukrep, ki ie razveselil dosedanjo prepoved nakupa deviz po angleških državljanih, ki
je bila izdana le zato. da prepreči špekulacijo ang'eških državljanov s padanjem angleške valute. S svojim najnovejšim ukrepom pa je vlada pokazala, da izključuje možnost takih špekulacij in da je finančni položaj v Angliji na potu ozdravljenja.
Haussa na londonski borzi traja dalje.
Sestanek fašističnega direktorija
Rim, 3. marca. ž. Včeraj se je sestal vodstvom čertp-ralneoa tajnika Staraceia centralni cašistični direktorij. ki je določil, da se 23 marca prične zasedanie velikega fašističnega sveta in sestavil program za praznovanje obletnice ustanovitve fašističnih organizacij.
ša uvodoma, da ?re sedaj predvsem za temeljne vprašanje trajnega miru na Daljnem vzhodu. Naloga Društva narodov je, da ta mir vzpostavi z ureditvijo vprašanja severno vzhodnih kitajskih pokrajin.
Predvsem pa je treba prekiniti sedanje sovražnosti. Ni pretirano trditi, da so sedanji dogodki na Daljnem vzaodu najhujša mednarodna kriza po letu 1U14. Ugotovljeno je, da je Japonska prva začela s sov-ražnostm'. Hrbtenica pakta Društva narodov, či. 15, je v nevarnosti, da bo raztrgana Kitajska vlada obtož-uje Japonsko, da je okupirala nad 2 milijona Kvadratnin milj kitajskega ozemlja Društvo narodov mora 7.1*0 obsoditi Japonsko al: pa ponižati pakt v navadno izjavo.
Kitajska spomenica navaja končno, da je kitajska vlada vselej spoštovala pakt in. ia da tudi sedaj zaupa v Društvo narodov, ki mcc vzpostaviti red mednarodne pravice. Kitajska vlada prosi, naj bi se sovražnosti prekinile, naj bi japonsse četa izpraznile zavzeto ozemlje in naj bi se ves spor uredil mirnim potem.
Ženeva, 3. marca. A A. Japonski zastopnik v Društvu narodov Sato je sporočil francoskemu zastopniku Boncourju. da so japonske oblasti v Šanghaju predložile japonske mirovne pogoj« britanskemu admiralu Kcllvju. ki jc sklical za jutri konferenco zastopnikov Japonske in Kitajske. Sestanek sc bo vršil na admiralski ladji »Kent«.
Kitajski zastopnik je na drugi strani obvesti! Boneourja o kitajskih pogojih za sklenitev miru z Japonsko. K;tajska pristaja r,a to. da se udceži šanghajske konference, toda le pod pogojem, da se bo na tej konferenci razpravljalo samo o šanghajskcm \prašanju.
Prihod novega belgijskega poslanika
Beo£r;:<l. 3. marca. p. Danes dopoidne je prispel v Beograd novoimenovani belgijski posianjk na našem dvoru grof ("barks de \ ichv. Na kolodvoru ga je sprejel zastopnik zunanjega ministrstva ter celokupno osobje belgijskega poslaništva. Novinarjem je novodošli poslanik izjavi'!, da ga zelo veseli imenovanje za poslanika na našem dvoru, ker ga naša država zelo spominja na njegovo domovino. Prizadeval si bo. da prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Bclg:jo šc bolj poglobi.
Kongres filmskih podjetnikov v Zagrebu
Zagreb, 3. marca. n. V tukajšnji trgovski zbonici se je danes dopoldne pričel kongres Zveze bioskopov kraljevine Jugoslavija. Predsednik Aranicki je poročal o krizi filmske industrije in izvajal, da so posed-nje zakonske odredbe fKrnskim podjetjem naložila nova težka bremena. Kongres se bo jutri nadaljeval. Na merodajno mesto nameravajo odposlati resolucijo u potrebi razbremenitve filmskih podjetij.
Smrt znane operne pevke
Sarajevo, 3. marca. n. Danes jc tu nenadoma preminula znana operna pevka gospa Vika Ca le ta.
&
1'akojna operna pevka gos na Čaleta je znana tudi ljubljanskemu občinstvu. V letih 1025. do 1927. je z uspehom nastopala tudi na ljubljanskem odr;i. Ljubljanskemu občinstvu se je priljubila zla-ti v naslovni vlogi Ca ta lani je ve opere »\Vally«.
Oproščene trošarinske kazni
Beograd. 3. marca. p. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra podpisal ukaz, s katerim se na osnovi člena 30 ustave vse osebe, ki so se pregrešile po členu 32 točka 15 zakona o posrednih davkih, ako gre za kmete a!i obrtnike proizvajalce vina in žganja, oproščajo denarne kanrni po členu 33 zakona o trošarinah za vso prestopke storjene pred 31. januarjem tekočega leta. Plačati morajo samo redno trošarino.
Sprememba pravilnika za nadzorovanje števcev
Beograd, 3. marca AA. Minister za trgovino in industrijo je spremenil pravilnik o pregledovanju in žigosanju števcev in nadzorstvu nad njimi. Točka 2. čl. 39. se odslej g'asi: V javnem prometu se ne smejo uporabljati števci, ki imajo poškodovane svinčene pečate, varovalke ter mehanizem ali katerih omarica je toliko poškodovana. da bi se lahko mehanično prestavile številke. Ta sprememba stopi v veljavo 1. aprila 1932 po objavi v Službenih novina.h.
Zatirani« grške narodne v Tw*-čiii
^'ene. 3. marca. M V zadnjem času so zaceli grški listi v Carigradu pod pritiskom turških oblasti ni* a ti proti grški narodni manjšini v Turčiji in zagovarjajo stališče turške vlade, ki hoče grško narodno manjšino v Turčiji popolnoma raznaro-difci. V grški javnosti je izzvalo to zelo mučen vtis.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA
¥ NARODNI SKUPŠČINI
Splošna debata bo končana še le danes — Včeraj so govorili med drugimi tudi poslanci Koman, Pavlič in Cerar
slovenskega kmeta
Beograd, 3. marca. p. Narodna skupščina bo najbrž že nocoj zaključila generalno debato o proračunu. V smislu včerajšnjega sklepa poslanskega kluba se ie več prijavljenih govornikov danes odreklo besedi-drugi pa so svoje govore okrajšali. Tako bo že na današnji nočni seji ali pa vsaj jutri dopoldne prišlo do načelnega glasovanja o proračunu. Takoj nato bo sledila podrobna razprava.
Beda
Xa snočnji seji Narodne skupščine, ki ie traiala preko polnoči, so govorili narodni poslanci Dragutin Ko«tio. dr Branko Ba-rač in poslanec sreza Ljubljana - okolica g. Albin Koman. ki se je v svojem govoru bavil zlasti s položajem slovenskega kmeta.
Med drugim je g. Koman izvajal:
»Državni proračun mora b;ti verna slika našega gospodarskega, socijalnega in kulturnega življenja. Predloženi proračun neusmiljeno tn resnično prikazuje naše težko gospodarsko stanje. Kot kmet moram z zadovoljstvom pozdraviti dejstvo, da je važnost kmeta in njegovega dela priznana povsod in od vsakogar. Po ogromni večini je naša država kmetska: zato ni dovolj, da vodi J-metsko i>olitiko samo ministrstvo za kmetijstvo. marveč jo morajo voditi tudi vsa ostala ministrstva. Prosvetni minister mora voditi državno prosvetno politiko v duhu kmetske prosvete. saj naš narod ne more imeti druge duševne kulture kakor kmečko. Predvideva se ukinitev večjega števila višjih in nižjih srednjih šol. ker je vzdrževanje tolikesa števila šol v sedanjih težkih časih preobčutno breme za državo in ker vzgajajo te šole prekomerni inteligenčni naraščaj Pogfešno pa hi bil«, če bi se nkinile tudi meščanske šole. ki vzgajajo kmečki ni obrtniški naraščaj. Ministrstvo za trgovino vodi dobro kmečko trgovinsko politiko. Pr:iv tako moraio posvetiti vso pozornost kme'--1 emu problemu tudi finančni in vsi ostali ministri, ker bomo le na ta način mogli zgraditi socijalno solidarnost vsega našega naroda in organično spojiti naše celokupno gospodarstvo.
Sedanja težka kriza je prav posebno prizadela nas v dravski banovini. Zemlja, na Kateri živi naše ljudstvo, ie skopa in borna, polovica pa ie je sploh neplodne. Za železno rezervo slovenskemu kmetu so služili gozdovi. v zadnjih letih pa je tudi ta vir dohodkov odpadel. Naš kmet mora z razumom, marljivostjo in s pridnimi rokami naravnost izsil;ti skromni sadež iz svoje skromne zem-lie. Danes naš živinorejec, naš poljedelec in naš vinogradnik za svoje pridelke ne dobe niti toliko, da b? za silo krili svoje itak skromne potrebe, (ene vseh pridelkov e« grozno padle in naš kmet si dane« ne mor«* nabaviti nitj najpotrebnejših predmetov, ne more kupiti ne obleke, ne oblivala, nima v /epu niti »linaria. Zato ne more plačati težkih javnih bremen, občinskih, banovin-skih in državnih. Redka so danes kmetska j>o-e<tva. ki ne hi bila zadolžena, mnogo pa jih ie zadolženih preko svoje sedanje vrednosti.
Kaj čuti naš kmet. ko se mu prodaja borni košček njegove zemlje, na katero ie navezan z iskreno ljubeznijo, si lahko vsakdo misti. Ako ne more država pomagati kmetu z zvišanjem cen za njegove proizvode. potem mora prizadevati, da na eni Hrani zmanjša vsa javna bremena za toliko, /a kolikor -o »e znižali prejemki kinetskih gospodarjev, na driisri «tranj pa na vsak na-i iii i/poslovati znižanje een industrijskih proizvodov. Sedanjemu gospodarskemu stanju se moraio prilagoditi naše carinske, 7.bsti pa še železniške tarife. Da se javna bremena znižajo, je upravičena redukcita predloženega proračuna, ker celokupni proračun še vedno ni z atoliko znižan, za k:>-likor so padli dohodki kmečkega prebivalstva. Ravno tako je potrebno, da vlada za-i onitim potoni uredi obrestno mero in da zlasti čim prej izda zakon o razdolžitvi Kmečkih posestev.
Vaš slovenski kmet ni hil nikdar separatist. marveč ie ved?>o videl svoj obstoj v to-ni zvezi s Srhi ii» Hrvati. Slovenski kmet je v dno svoje duše prepričan; da je samo v trj državi, v Jugoslaviji rešitev njegove naeijonalne in politične bodočnosti, da je samo v tej državi mogoč njegov vsestranski napredek. Naš kmet je globoko veren pa tudi dobro ve. da mu nihče ne jemlje njegove vere. Zato nam tudi ni potreba nikake verske stranke. Tem manj. ker nosi naš Kmet svojo vero v svojem srcu, ne pa samo na jeziku. Bivša verska stranka v resnici ni prav nič koristila slovenskemu ljudstvu, marveč je por] versko krinko zasledovala samo svoje strankarske koristi, ali prav za prav koristi malega kroga svoiih strankarskih pripadnikov Zato je potrebno, da se Konsekventno likvidira staro stanje, da se slovensko ljudstvo reši tudi duševnih okovov in da se odstranijo tudi vse one ovire. Ki danes še javno ali tajno pritiskajo našega kmeta Samo s popolno likvidacijo starega stanja v iskrenem sodelovanju vseh bomo dosegli boljšo, lepšo in srečnejšo bodočnost v naši dragi Jugoslaviji.«
Nato so govorili na nočni še narodni poslanci gg. Misirlip. Rajir. Vidovic. Kunto-vie in Bogdanovič. nakar je bila seja ob 1. zjutraj zaključena.
Današnja dopoldanska seja se je začela ob 9. Po otvoritvenih formalnostih se ie takoj nadaljevala proračunska razprava, rosi. Miienko Milutinovič ie zahteva! razne o'ajšave javnih bremen, posl. Ljubila Trifunovič je kritiziral politiko monopol-•skp uprave ter zahteval znižanje železniških tarifov, posl. Omer Kajmakovič je razpravljal o te/kth gospodarskih prilikah v Bosni in Hercegovini in nato v daljših izvajanjih opozarjal na neprijateljsko propagando v inozemstvu Posl. Rista Djokid se je obširno bavil z demagogijo raznih nekdanjih politikov, ki sejejo med prebivalstvom vznemirjenje in mržnjo. Zahvalil se je dalje vladi, da je že toliko storila za olajšanje položaia kmečkega nrebivalstva ter zahteval znižan :e sodnih taks in retor-mo šolskega pouka.
Proračun je Se vedno previsok
Poslanec kamniškeea sreza Anton Cerar je v uvodu svojega p-ovora najprej odločno zavrnil izjavo poslanca Djokiča, da so
tri univerze za nas luksus. ki si ga v dobi težkih gospodarskih pretresov ne bi smeli dovoljevati ter da bi se zaradi tega morala okrniti tudi ljubljanska univerza. Smatra, da g. Diokič teh besed ni smatral resno. Ce se naide denar za razne več ali manj nepotrebne komis:ie, se bo moral najti tudi za tako kulturno ustanovo.
O proračunskem predlogu ie g. poslanec poudaril, da ie bil proračun v teku štiridnevne debate v skupščini in prej v temeljit h razpravah finančnega odbora temeljito pre-rešetan ter da so strokovnjaki, ki so ori tem sodelovali, gotovo storili vse, kar ie bilo mogoče. Kljub temu'pa misli, da ored-stavlja znižani proračun še vedno premena, ki jih obubožano ljudstvo, zlasti kmečko, ne bo moglo prenesti. Kmet ie v težavnem položaju, trgovina in obrt promdata, a industrija ustavlja svoie obrate, r>er n.-ma naročil- Vladi mora priznati, da ;e storila vse. kar se v danih razmerah str. riti da. Časi so težki, ne samo pri nas, marver tudi drugod, tam morda še bolj. fi!edat' pa moramo, kako bi se dale prilike «-itn bolj izboljšati. Govornik se ie toplo rivzel tudi za delavstvo, ki ne želi miloščine marveč samo dela in poštenega zaslužka. Preskrbeti širokim slojem dela. to mora biti prva ^krb v reševanju sedanje gospodarske krize. Kmet ne zahteva nikakega dob-čka. zadovoljuje se tudi z nizkimi csn-tnr. toda npravičeno zahteva, da se zn^nii cene tudi vsemu, kar mora sam kupiti. Zniž? naj «e tudi obrestna mera. določi sedinjim časom primerna tarifa za odvetnike in zdravnike ter znižajo železniške tarife.
Za posl. Cerarjem je na dopoldanski sen govori! še posi. Djordje Parabučki. ki je opozarjal predvsem na potrebe svojega sreza, nakar je bila seja ob 13. zaključena.
Popoldanska seja
Ob 15.30 se je začela popoldanska seja. Prvi je govoril poslanec Gliša Tadič, ki je v uvodu opozarjal, da dokazuje delo vs^h ministrstev popolno so-lidarnost vlade lr, da postopa vlada po točno določenem enotnem programu. Razpravljal je nato o proračunu. zaključil pa s predlogom naj vlada v smislu ustavnih določb čim prej izda primerne zakon glede svobode zborovanja in svobode tiska in naj s posebnim zakonom določi obrestno mero za dolgove. Vlada naj gleda tudi na to, da delavstvo ne bo izpostavljeno samovolji tujega kapitala. Obubožan je širokih mas nujno zahteva, da se maksimirajo stanarine, zlasti pa tudi zdravniški in odvetniški honorarji, ki so vse grej kakor primerni v času splošne bede. Zaščitne carine naj se odpravijo, od-nosno znižajo, za zamenjavo pa naj se zahtevajo od industrijskih držav ugodnejša tržišča za naše agrarne pridelke.
Vatikanska politika
Narodni poslanec Alojzij P a v 1 i 6, ki je povzel besedo ob splošni pozornosti skupščine, je v svojem govoru obširno razpravljal o odnošajih s sosedovimi državami Poudarjal je potrebo pomlrjenja s s-osedi Da osnovi krščanske morale in etike: na te; osnovi je treba stremeti tudi za zbliža njem z Italijo. V svojih izvajanjih se je g. poslanec dotaknil tudi naših odnošajev do Vatikana in vatikanske politike. Rekel je meri drugim: >Ne kot duhovnik, mraveč Kot privatna oseba moram reči, da nisem zadovoljen z vso politiko Vatikana. Primeri nadškofa Jegliča im drugi pričajo, da se
z vatikansko politiko ne moremo v vsem strinjati, da pa ta politika tudi ni vedno v skladu s politiko katoliške cerkve. Upravičeni smo zahtevati, da imenuje Vatikan za svojega diplomat. zastopnika v Jugoslaviji nažesa človeka ali vsaj Francoza. Ce ha ali Poljana. V veliki meri pa je tud naša krivda, da odnošaj-i z Vatikanom niso boljši, ker še vedno nimamo konkordata Ko bomo sklenili konkordat, bo v notranji politiki odpadla marsikatera težkoča. v mednarodni politiki pa se bo naša pozicija ojačila ^
Svoja izvajanja o zunanji politiki in o odnošajih do Vatikana je posl. Pavlic zaključil l besedami: jJaz sem zvest sin cerkve, v Kateri sem se rodil, toda pravim pa, da moramo kot Slovani zahtevati, da katoliška cerkev izpolnjuje naše pravice. Katoliška cerkev nI latinska in ne italijanska, nego univerzalna.« Nato je govoril o verski strnnosti in omenjal, kako je v Sarajevu katoliški duhovnik predaval v pravoslavnem semenišču in v muslimanski treznostni organizaciji. Končno je polemiziral, z nekaterimi izvajanji posl Ure^a. ki je govoril predvčerajšnjim; zlasti mu je očital, la je storil krivico slovenski duhovščini, ki jo je označil kratkcmalo vso za separatistično.
Posl. Ivan U r e k se je oglasil k osebnemu pojisnilu ln izjavil, da tega, kar mu očita g Pavlic, ni nikdar trdil ne v Narodni skupščini, ne kje drugje. To je razvidno tudi iz stenografskega zapisnika. Poslanec Pavlic na dotieni seji ni bil navzoč in je bržkone črpal svoje informacije iz povsem drugih virov. Zaradi tega mu njegov napad odpušča.
Dalje so govorili na popoldanski seji še poslanci dr. ž i v a n o v i č, dr. Vojislav T e o d o r o v i č. Stan ko B a k i č, dr. S r e-z o v i e, župnik m bivši minister Matica ter Milan R a d o n j i fi
Poslanec Matica ie poudarjal, da nas iu-
sroslovenstvo ne sme razdruževat:. marveč spajati. Delo v tem pravcu je prva in najsvetejša dolžnost vsakega narodnega poslanca. Kritika je potrebna, a biti mora stvarna in ne sme preiti meje. ki bi dopuščala narodnemu in državnemu edins vu škodljivo tolmačenje. Posl. Milan Radonjič je zahteval najskrajnejšo štednjo. ker je gospodarska stiska neznosna in prezadolženi kmetje ne morejo plačevati davkov. Finančni minister naj izda svojim organom navodila. da ne postopajo po mrtvi črki zakona, marveč upoštevajo pri izterjevanju davkov dejanski položaj. Znižanje uradniških plač ie vsekakor socialno pravičnejše, kakor pa če bi se v sedanjih težkih čas'h postavilo 30.000 uslužbencev na cesto.
Z govorom posl. Radon.iiča ie bila popoldanska seja ob 20. zaključena.
Nočna seja
Ob 21. se je razprava nadaljevala. Govorili so poslanci Milan Košeljevič, dr. Milan Kostič in dr. Miroslav Stofadinovič, ki ob uri, ko to poročamo, še govori. Po njegovem govoru bo nočna seja zaključena, kor se je izkazalo, dti kljub včerajšnjemu sklepu poslanskega kluba ne bo mogoče končati generalne debate že nocoj. Prijavljenih je namreč še 15 govornikov, ki so sicer vsi obljub'Iti, da bodo svoje govore čim bolj skrajšali, vendar pa je treba računati, da bo gcfn-eralna razprava okupirala jutri vsaj še dopoldansko in j>opoldan-sko sejo. Najbrž bo popoldanska seja zaključena s prvim glasovanjem o proračunu.
šolske in politične razmere v Sloveniji
Iz govora posl. Lovra Petovarja v Narodni skupščini
Kakor smo že včeraj poročali, je imel poslanec ptujskega sreza g. Lovro Petovar v sredo na predpodanski seji Narodne skupščine daljši govor. Prvi del govora jo posvetil apelu za neokrnjenost šolstva v Sloveniji. Izvajal je med drugim:
Ob priliki načelne debate o proračunu v pirvi resnični jugoslovenski Narodni skupščini naj mi bo dovoljeno, da povem par načelnih besed. Slovenci smo bili do ued.injenja in osvobojenja v stalni borbi z avstrijskim ln madžarskim režimom, ki nam je bil vse prej kakor naslonjen. V teh težkih časin smo imeli proti sebi velik 70-milijonski nemški narod, ki ie s svojo silno močjo poskušal priti preko naše države na Jadransko morje. V teh časij borbe z germanizacijo, ki jo je izvajala vsaka avstrijska vlada, Slovenci nismo imeli pri- I like voditi višje državne politike, nego smo se morali zadovoljiti s tem, da smo se borili za uvedbo naših slovenskih pa-ralelK na popolnoma nemških gimnazijah, s katerimi je hotela Avstrija germanizirati našo omladiino. Bila je to borba malih in slabih proti silni moči velike države in njene nemške zaveznice. Danes so posamezne faze te borbe že sestavni del naše zgodovine A baš v tem trenutku, ko se govori o potrebi redukcije naših šol. je treba, da se spomnimo na te trenutke naše predvojne borbe za nacijonalno osvoboje-nje in da se spomnimo, kako so se naše šole borile proti germanizaci.ji našega naroda. Kljub vsem tem nanorom je Avstriji uspeio, da v svoiih šolah raznarod-' ten del naše omla.dine vzdolž severne meje in da vzsoji kader čistokrvnih Slovencev, k' so čutili nemško.
Enak je bil položaj v naših prekmurskih srezih, Kjer je madžarski režim skoro iztrebil slovenski Je^ik in izvajal naj-nujši pritisk Dogajalo se je, da so madžarski učitelji pretepali slovenske otroke, če so izven šole govorili slovensko. Vrhu tega smo se morali Slovenci boriti še pToti navalu italijanske kulture, ki .ie s protek-ci.io avstrijskega režima poskušala najti teren med našimi rojaki na zanad-n Nas je bi.lo nekai nad en milijon, večinoma Kmetov in obrtnikov, vendar pa smo vzdržali vse te navale kakor tudi vsa tedaistva naših raznarodenih rojakov. Ohranili smo svoj jezik in z velikimi koraki napredovali v kulturnem pogledu. Gotovo je. da nas je ohraaila v tej borbi v prvi vrsti naga
prosvetna organizacija, ki so jo izvajali oni redki naši zavedni inteligentl, ki so poleg svoje službe ohranili ljubezen do domovine in vzgojili na srednjih šolah z nemškim učnim jezikom falango naše omladi-ne v pozitivnem nacijonalnem čustvo v a nju Znano je, kolino zavednih pobornikov jugoslovenstva je moralo ob izbrubu vojne v avst.riiske ječe.
Pri nas je danes malo avtohtonih Nemcev, ki jih spoštujemo in kojih sodelovanj' nam je teino drago; toda poleg teh res ničnin in čistokrvnin Nemcev so tudi ljud je. ki so Po rojstvu Slovenci, ki pa čutijo nemško in v katerih se še vedno ni popolnoma prebudil čut za narod, iz katere ga so izšli Naša sveta naloga je, da te ljudi s pametjo in trezno akcijo privedemo nazaj v okrilje naroda in to v prvi vrsti z dobro prosvetno politiko. Zaradi tega mislim, da je treba pri ocenjevanju posa meznih naših srednjih šol vpoštevati poleg fiskalnih razlogov predvsem tudi dej stvo, da so te naše šole pot. po kateri se vrača deca teh odtujenih bratov nazaj v narod in da so po vsem svojem delovanju baš te šole prvo in največje jamstvo var nosti naše severne meje.
V političnem delu svojeaa govora je gosp Petovar izvajal med drugim: Poslanci, ki smo dobili 8. novembra zaupanje naroda v dravski banovini, nismo novinci v politiki. Lahko rečem da smo skoraj vsi brez izjeme stali že nred uedinieniem v prvih vrstan naeijonalne borbe in na braniku jugosloven stva. Po osvobojenju smo to politiko nadaljevali Nikdar nismo stavili za U> kakih pogojev, nikdar nismo predlagali kakih računov za naše delo Gospoda, ki je danes v dravski banovini v naiostrejsi opoziciji tn ki je bila do nedavnega časa malodane v vseh mogočih vladah, je vodila popolnoma drugačno politiko. Ta gospoda je sedela na ministrskih foteljih, dokler so bile gospodarske in finančne prilike ugodne, a danes, ko je treba nositi veliko odgovornost za ukrepe, ki bodo rešili naše gospodarstvo in uravnovesili naše finance, danes te gospode po njeni lastni krivdi ni v tej zbornici. Ta eospoda kaže sedaj svoje pravo lice. ki ga mi že davno poznamo. Ni še dolgo tega. ko so ti ljudje kazali v Beogradu popolnoma drugo lice in neprestano zagotavljali svojo lojalnost in svojo voljo za sodelovanje. Danes pa pripovedujejo vsakomur, ki jih hoče poslušati, da.so v opoziciji zaradi okrnjene demokracije. Mi pa, ki te ljudi že
od davna poznamo, vemo, da so baš oni skozi vsa leta izvajali v naši banovini dik 1 taturo v naislabšem pomenu te besede načelu: Mi m samo mi.
Mi smo v dobi parlamentarnega režima lojalno in pozitivno sodelovali na velikem delu za konsolidacijo državnih in narodnih prilik, četudi je bila v tej dobi zastopana v vladi po svojih predstavnikih skoro izključno gospoda iz sedanje opozicije.
Posledica je bilo tudi dejstvo, da smo baš v dravski banovini jugoslovensko ori-jentirani ljudje najmanj čutili blagodati velikega čina 6. januarja Sli pa smo iskreno in odločno v borbo za zmago državne ideje in se pripravili za 8. november. Pri tem smo se dobro zavedali velike odgovornosti. ki srno io prejeli pred narodom v dobi največje gospodarske krize, kar jih pomni zgodovina. Volitve 8. novembra so dale v dravsk- banovini *ako ogromno večino, da lahko z njo demantiramo vse akcije te opozicije Osmega novembra je pokazal naš narod, da ima več političnega instinkta in razumevanja za državno politiko kakor pa njegovi prejšnji voditelji.
Vztrajno hočemo nadaljevati delo, da zberemo v pozitivnem državnem taboru ves narod ki bo prežet z veliko mislijo, da so interesi države vzvišeni nad vsemi vprašanji. V tem nočemo pripoznati ■ iki-kršneia kompromisa Opozoriti pa moram kra jevsko vlado d-a se vodi proti te naši akciji po vsej naš- banovini še vedno močna propaganda Ti rovarji so ljudje, ki računajo s skorajšnjo spremembo sedanjega re/ima. Njihovi računi pa bodo Temeljito nrečrtani. da bodo morali odnehati s svojo razdirajočo politiko Prpravljem _ pa smo vsak hip na loia no sodelovanje tudi z vsemi onimi, ki so b;!i ob vo!itvah 5e v taboru opozicije, a hočeio sedaj res lojalno sodelovati pri delu za konsolidacijo države.
V tretjem delu svoiega govora ie posl. Petovar stvarno nzpravljal o proračunu, v katerem pogreša sistematičnega pospeševanja narodnega gospodarstva. Vendar pa ie proračun dokaz izrednega prizadevanja vlade, da doseže finančno ravnotežje.
Govor poslanca Petovarja je skupščina sprejela s toplim aplavzom.
Odličen uspeh nase
Zgledno požrtvovalno
Monakovo. 3. marca.
Preteklo nedeljo je priredil Dcutsch-internationaler Studentenklub v Monako-vem svojo veliko prireditev, pri kateri je sodelovalo dijaštvo dvajsetih narodov, tako rekoč z vsega sveta. Za naš oddelek se je posebno potrudil akademik g. Milan Hmelj iz Radeč in je zadevo s svoj mi tovariši gg. Draškovičem, Harazimom. L'n-garjem in Schvvarzem nadvse častno izvedel. Razstavljeni so bili v prirejenem bazarju hrvatski izdelki, pirotski čilimi, srbske, dalmatinske in črnogorske vezenine ter izdelki domačih obrtov dravske banovine. Pri tem delu ga je krepko podprl ljubljanski državmi osrednji zavod za ženski domači obrt, ki je dal na razpolago lepo zbirko reprezentativnih del, ki so naletela na izredno veliko zanimam je in na zelo ugodno kritiko.
Pri aranžiran ju je pomagal s svojim strokovnjaškim nasvetom predstojnik bavarske umetniške akademije g. prof. Ruch-ner, za kar mu gre na^a najlepša zahvala, prav tako tudi požrtvovalnim damam, ki so zvesto pomagale: gg. Bams Pudel, Ber-nius Berti in Bernius Helgi. Poseben oddelek so tvorile slike naših krajev in te so našle zelo mnogo občudovanija, kar je veliko vredno za naš tujsKi promet. Saj so Monakovčan.i zelo dobrodošli vsakoletni blejski gostje in čim širši bo njihov krog. tem bolj se bo razvila v Mcaidkoven* propaganda za naše kraje.
Propagandno razstavo je otvoril mednarodni predsednik akademskega kluba gospod Ghosh iz Indije. Nato so govorili bavarski prosvetni minister, monakovski nadžupan, rektor De moli in nredsednik von Winterste;n. Sledil je ogled posameznih oddelkov, ki so jih obiskali navzoči dostojanstveniki in številna odlična puhli-
2 V iVA^iMSK.«* VCJSii
delo nalili akademikov
ka. Posamezni oddelki so imeli svoje vpisne knjige, kamor so sc vpisovali zastopniki tridesetih svetovnih narodov. Jugoslovanska vpisna knjiga jc zelo zanimiva zaradi vpisov in kritik o razstavljenih delih, kar znači. da se je občinstvo nad vse živo zanimalo za naše razstavljene predmete. Ogromen obisk je trajal ves dan in ves čas je bi!j v našem oddelku zaposlenih 7 ljudi, ki so komaj sproti dajali informacije o izdelkih, tehniki in razstavljenih slikah. Razstava ni samevala niti _za hip brez zgovornih informatorjev. Naša udeležba na svetovnih razstavah, kjer gredo časih stroški v milijonje. je večji del brez, zadostnih informatorjev in zato do sedaj še nismo dosegli tdkšm.ih gmotnih uspehov, kakršne smo si želeli.
Popoldne je poset.il oficijelno naš oddelek francoski poslan.iški svetnik grof d' Or-messon, ki je čestital našim akademikom na lepem propagandnem delu za svojo domovino, gospa soproga pa je občudova'a naša ženska ročna dela in predvsem so ji bile zelo všeč precizno izvršene slovenske-čipke.
Pri koncertnem delu so nastopili med drugimi operna pevka Rer.\vall-llaberKorno v a iz Hetaingforsa, bolgarski pc>-s<i zbor. ruski in škotski plesni zbor. Žal je g. Betetto. ki je obljubil svoje sode'ovali je, nenadno obolel in ni mogel sodelovati.
Nas ta lepa uipeh v inozemstvu zelo veseli, tembolj, ker so se našli m H. akademsko mladino vendar le !dea,:sti, ki so brez vsak:h prošenj, po-mpa in drugih formalnosti nanravili svoji domovini tako lepe usluge. Ponovna zahvala vsem prirediteljem in sodelavcem, predvsem pa g. M lanu Hmelj,niku za> veliko in požrtvovalno delo v korist svoje domovine.
19 požarov v eni noči v Beogradu
Beograd, 3. marca. p. V pretekli nooi je bilo v Beogradu zabeleženih rekordno število požarov. Gorelo je na 19 krajih. Posebno nevaren je bil požar v samostanu Rakovici. Gašenje je bilo zaradi hudega viharja zelo težavno. Po dolgem trudu se je gasilcem vendarle posrečilo ogenj omejiti. Škoda je zelo velika, ker je zgorelo mnogo zgodovinskih dragocenosti. Drugi požari so bili manjši.
Polom kmetijske zadruge v Rihembergu
Gorica, 3. marca. ž. Pri goriškem sodišču je bil pritjavljen stečaj rihemberške »Kmetijske zadruge«. Likvidacijo sta doslej vodila gg. Mihael Ličen in Franc Bir-sa. Sodišče je imenovalo odveinika Pasco-Hlja za kuratorja stečajne mase.
Pravoslavni škof v Osijeku umrl
Osijek, 3. marca p. Davi je preminil po daljšem bolehanju pravoslavni episkop dr. Hilarij Radonič.
Vlom v. beograjski davčni urad
Beograd, 3. marca p. V pretekli noči je bil izvršen zelo drzen vlom v davčni oddelek občinske uprave. Vlomilci so odprli blagajno ter odnesli precej denarja. V blagajni je bilo tudi za pol drugi milijon kolkov in znamk, ki pa se jih vlomilci niso dotaknili, ker je šlo očividno samo za gotovino. Policijska preiskava je dosedaj še brez uspeha, vendar pa je upati, da bodo vlomilci kmalu pod ključem, ker jim je onemogočen beg v inozemstvo.
Volilni teror v Bo!#ariji
Sofija, 3. marca. č. Predvčerajšnjim so se v orenovskem srezu vršile naknadne parlamentarne volitve v znamenju terorja. V Bukovcu je prišlo do spopadov med vladnimi in opozicijskimi zemljoradniki. Novinar Konstantinov, ki je agitiral za levičarski zemljoradniški b'ok, je bil umorjen. Umor je izzval veliko razburienie po vsej Bogariji. Opozicija napada vlado, češ da se sedaj poslužuje istih sredstev proti katerim se je osem let bori'a z vsemi svojimi silami. Rezervni kapetan Ikonomov je poslal kralju brzojavni protest m mu sporočil da vrača odlikovan ia ki jih ne more dalje hraniti ker so to odlikovanja režima, s katerim spričo njegovega terorizma ne more bit- zadovoljen. Tudi Spasov ki se *e kot oolgarsk častnik udeležil svetovne vojne in se je šee pred kratkm vrni' iz emigracije, ie nos al kraliu nismo v katerem ga je prosil, naj ne potrdi volilnih rezultatov.
26 miliiard Din za angleško vojsko in mornarico
London. 3. marca. AA Danes je bil objavljen angleški proračun narodne obrambe za prihodnje leto
Proračun za mornarico je znižan za 1.128.700 funtov in znaša 50.476.300 funtov Proračun za vojaštvo na kopnem znaša 36,488.000 funtov in je znižan za 3.442.000 funtov. Proračun za letalstvo ie znižan za 700.000 funtov in znaša 17.400.000 funtov. -Skutrno se je proračun znižal za 12.857 3^0 funtov ter znaša 104.364 000 funtov šterlin-gov (26 milijard dinarjev).
Grozovit samomor
Maribor, 3. marca.
Težavne gospodarske razmer so spravile komaj 321etnega posestnika Feliksa Šalamuna v G rušo v i pri Sv. Petru kraj Maribora v obup. Včeraj popoldne si je na grozen način sam končal življenje. Vzel je steklenico lizola in ga pop i, nato pa segel po nožu tn si razrezal trebuh,
V	smrtnem baj-u so ga našli domači in ga takoj prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je bil ves trud zdravarkov, da bi. ga ohranila pri življenju, zaman. Kmalu po prevozu je podlegel strašmim po:kodbam. Kakor pravijo, je bil zadnje čase ves strt in je .ponovno dejal, da sri bo vzel življenje. Žalostni dogodek je pretresel vso šentpetrsko okolico.
Propagandne plava!ne tekme v Beogradu
Beograd. 3. marca. D~>e 13. marca ob J'5', priredi športni Bob-klub propagandne plavalne tekme v zimskem bazenu g. Krsma-noviča v Dušanovi ulici. Program je tale: jrumiorji 50 m svoboden stil. 50 m prsno plavanje, 4 X 25 m svoboden stil. — Se-niorji 50 m svoboden stil. 1C0 m svoboden stil, 100 m prsno plavanje. 50 m hrbtno plavanje. 4 X 25 m svoboden stil. — luni or ji in sen i o rj i 10 X 25 m svoboden stil,- vaterpolo.
Dame. junicrke m seniorke, 25 m svoboden stil, 50 m prsno plavanje. 25 m hrbtno plavanje. 3 X 25 m svoboden stil.
Glede na pronagandni značaj teh tekem proge niso identične s programom jugoslo-vens-kega plavalnega saveza.
Smučarske teksne ZSS v Štrbskem Plesu
Štrbske Plešo. 3. m-arca. d. V okviru vse-slovanskega solkolskega smučarskega prvenstva v Tatri se je vršil danes vztraj-nostni tek na 50 km ki se ga je udeležilo 30 tekmovalcev. Proga, ki je imela 400 m višin stke razlike, ie bila razmeroma težka; snežne razmere niso bile najidealnejše.
V	I. razredu, kier so startaH najboljši tekmovalci so bili doseženi naslednji rezu! ta ri:
1. Fi«era František 3:11:21; 2. Musil Ciril; 3. Buhar Josip ("vsi trije f-OS^ Četrto mesto je zasedel naš bivši državni p-vak in mednarodni vozač Jožko Janša v času 3:28:15.
Uspeh našega Jan*e. ki je zopet dokazal. da lahko še vedno nastoni v močni konkurenci, je z ozirom ->a disciplino in neznana tla nadvse časten Ker je bil Jožko Janša naš edini zastopnik v tej konkurenci. je naš Drvi uspešni nastop vznod-budil tudi ostalo ekipo, ki jo čakaio v soboto in nedeljo odločilni dnevi v teku na 17 km in v skokih.
Vremenska n^iiAv^d
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačno, zmerno hladno, s-abe padavine, mestoma najbrž snee. — Situacija včerii-šnjesa dne: Barometr^ka depresija, ki se ie formirala na zapadu Sredozemskega morja, se je razširila proti vzhodu in prodrla tudi na Jadran. V severni in centralni ter ostali Evropi prevladujoči anticiklon je nekoliko oslabel. Na mejah pod rocij obeh izobaričnih sistemov so se pojavile padavine.
Dunajska vremenska napoved za petek: Pretežno oblačno, morda z lahkimi padavinami.
Naši kraji in ifudie
Slovenski javnosti
Glasbena Matica v Ljubljani proslavi letos c> binkoštih, to je 13. do 16. maja 60-letniro svojega delovanja ter priredi ob tej prilik i prvi slovenski glasbeni festival in otvori razstavo, ki naj pokaže razvoj glasbe v našem narodu. Razstavo pripravlja pose ben odsek Glasbene Matice pod vodstvom odličnega strokovnjaka in glasbenega zgodovinarja prof dr. Josipa Mantuanija.
Na tej glasbeni razstavi bodo razstavljeni po možnosti vsi predmeti, ki Se nanašajo na našo glasbo kakor slike skladateljev, njihova dela v rokopisu ali v tisku, dalje izdaje raznih muzikalij starejšega in novejšega datuma, knjige posvetne, nabožne m pedagoške vsebine, ki vsebujejo tudi pesmi z notami, fotografije in slike glasbenih inštrumentov ter raznih krajev in poslopij, ki so važni za našo glasbo, programi koncertov in glasbenih prireditev, sploh umetnine? naših umetnikov, katerim služi glasba kot motiv itd. itd.
Zaradi tega se obrača Glasbena Matica do slovenskega občinstva, cerkvenih pred-stojništev, šolskih vodstev, naših društev, Oo knjižnic, arhivov in drugih ustanov, ki imajo v svoji posesti gori navedene ali podobne predmete, da jih posodijo Glasbeni Matici za čas razstave od začetka do konca nseseca majnika t. L
Prejem vsakega predmeta posojenega xa razstavo, potrdi odbor Glasbene Matice, ki jamči tudi za točno vrnitev. Matica prosi preavsem za prijave in to najkasneje do 15. marca t. L Način dobave bo potem pismeno dogovorjen.
Za odbor Glasbene Matice v Ljubljani: Predsednik: dr. Vladimir Ravuihar, 1. r. tajnik: prof. Anton Lovše, 1. r.
Locani prelagajo cesto
Škofja Loka, 3. marca.
Naše mesto se mora boriti zaradi zastarelih ccst in ozkih ulic ter je že bivši okrajni cestni odbor s pomočjo banske uprave napravil načrt, da bi temu odpomogel. Po tem načrtu bi se banovinska cesta skozi Skofjo Loko, Spodnji trg in Zg. Karlove? preložila ter hi se tako napravi'! podaljšek, ki bi tvoril zvezo z že obstoječo banovin-t-ko cesto v Poljansko dolino skozi Spodnji Karlovec. V to 6vrho je bil leta 1929 zgrajen namesto nekdanjega lesenega železobe-tonski most preko Selške Sore. S tem bi se naš glavni trg mnogo razbremenil. V tehničnem in tudi v finančnem pogledu je bilo za izvedbo tega načrta, kakor se je zatrjevalo. že vse urejeno. Po sklepu okrajnega cestnega odbora je bi! naložen gradbeni sklad v znesku 60.000 Din, pozneje oskrbljen tudi kredit, tako da bi bili kriti vsi. na 350.000 Din preračunani 6troški pri izvedbi terja načrta. To bi bilo doseženo brez najmanjše nove obremenitve davkoplačevalcev.
Zaradi vsega tega je pač težko razumeti, vikaj nekaterim meščanom ta projekt ni bil po volji in so. kakor je razvidno iz »Slovenskega Naroda« od 24. decembra, s pomočjo nekega gradbenega odbora začeli akcijo za drug projekt, ki pa bi zahteval med dvema že obstoječima mostovoma še
tretjega, nadalje odstranitev ve? hiš in pri vsem tem še veliko večje 6troške. Ta projekt bi bil seveda tudi dober, v sedanjih časih pa neizvedljiv. Posledica te prenagljene akcije je bila. da ni prišlo do izvedbe nobenega načrta. Čudno je, da se ne zavzame občina z večjo vnemo za izvedbo prvotnega načrta dasi se je že leta 1912 na inter-encijo občine določila smer tedanje deželne, sedaj banovinske ceste namestu po zgornjem po spodnjem trgu preko Sore Selščice, pri čemer bi tvorila ta preložitev jx>daljšek banovinske ceste skozi spodnji karlovec. Ob ,saki akciji bi morala občina
doznati mnenje vseh občanov davkoplačevalcev. če bi se to zgodilo bi bila ogromna večina gotovo za načrt, za katerega se zavzema že več let vsa Poljanska doliua in z njo solidarno tudi občina Žiri.
Zainteresirani davkoplačevalci iz Škofje Loke in Poljanske doline prosijo bansko upravo, da posveti svojo pozornost tej zadevi ter pripomore do izvedbe načrta, kar bi izdatno omililo tuda brezposelnost v Selški in Poljanski dolini. Z drugim projektom pa je treba na vsak način počakati na zboljšanje razmer.
Pomoč pasivnim krajem naše banovine
70 vagonov koruze in 35 vagonov pšenične slame razdeljenih v 18 srezov — Kako posluje podporna akcija
Ljubljana, 3. marca.
Dravska banovina je nedavno dobila od socialnega ministrstva 20 vagonov pšenice za naše jjasivne kraje. Pšenica je bila prodana in je bila za kupnino v nadomestek kupljena koruza, ker se je pač izkazalo, da se lahko z večjo množino blaga ustre-že številnejšemu prebivalstvu.
Ni pa se čakalo samo na podpore od strani ministrstva, marveč je bilo od strani banske uprave pokrenjeno, da se ustanovi pri nas več krajevnih in sreskih pomožnih odborov za pobijanje bede v pasivnih krajih. Pri banski upravi sami obstoji osrednji pomožni odbor, ki ga vodi načelnik socialnega oddelka dr. Dolšak, sodelujejo pa njegovi referenti, dalje zastopnik za kmetijstvo in zastopnik oblastnega odbora Rdečega križa. Da se še čim bolj odpomore bedii pasivnih krajev, so bili ustanovljeni poleg tega oficijelnega odbora tudi posebni pomožni odbori iz javnosti same. Pretekle dni je banska uprava nakazala
večjo denamo podporo odboru za pomoč pasivnim krajem Bele Krajine. V ta namen je bilo izdanih 82.300 Din, dalje pa je banska uprava nabavila vagon koruze iz lastnih sredstev za Loški potok in okolico.
V poštev pri razdelitvi 50 vagonov koruze prihaja 18 srezov, in sicer je bilo, odnosno še bo nakazanih: za srez Črnomelj 7 vagonov, za Kočevje in Ptuj po 6. za Novo mesto in Metliko po 5, za Litijo 3, za Krško, Laško, Ljutomer in Logatec po 2 vagona, naposled za sreze: Celje. Gornji grad, Konjice, Mu.sika Sobota, Prevalje, Radovljica, Škofja Loka in Šmarje pri Jelšah po 1 vagon. Poleg teh 50 vagonov pa je banska uprava sama iz lastnih sredstev nabavila še 20 vagonov koruze, ki jih bo oddajala po lastni nabavni ceni. Dalje je nabavila tudi 35 vagonov pšenične slame za živinsko klajo, ki je deloma že razdeljena, deloma se sedaj razpošilja. Razdelitev slame je v eni tretjini popolnoma brezplačna, v dveh tretnnah pa proti polovičnim nabavnim stroškom.
Tragedija matere in sina
Zakaj je mladi gospodar Mlakar izvršil strašno dejanje
Samo še danes ob 4. uri popoldne
Liane Haid Mans Brausewetter Albert Prejean
v prekrasni spevoigri
Romantična
iubezen
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Poljčane 3. marca. O strašni rodbinski tragediji, o kateri smo včeraj poročali, govori vsa okolica. Torišče žaloigre je naselje Podpeč, občina Zbelovo pri Spodnjih Lazah, ki je od Polj-čan prva postaja na konjiški železniški progi. Do strašnega dogodka je prišlo tako iznenada, da si še danes ljudje ne morejo prav razložiti vseh povodov. Mlakarjeva hiša je bila nekdaj precej imovita, v zadnjem času pa je bila hudo prizadeta od splošne gospodarske krize. Po očetovi smrti je pred dobrim letom prevzel posestvo, mlin in žago 24letni sin Anton, ki se je kmalu nato oženil. Ob prevzemu posestva so napravili pogodbo in bi moral mladi gospodar izplačati svojim mlajšim bratom in sestram, ki jih je vseh skupaj pet, vsakemu po 39.000 Din. materi pa po-leg j>opolne oskrbe še po 250 Din na mesec. Ta dogovor, ki je bi.l sklenjen v precej ugodnih razmerah, je kmalu postal za mladega gospodarja preveliko breme in iz tega so izhajale tudi vse razortije. ki so se vgnezdile v nekdaj tako mirni in složni rodbini. Mladi gospodar se je večkrat prepiral s svojo materjo Ivano, ki ni hotela popustiti od tega, kar si je bila izgovorila.
Pretekli torek so imeli dopoldne opravka na sodniji zaradi neke zapuščinske zadeve. Razprava pa je bila preložena, ker se sin Polde, ki služi vojaški rok, ni mogel odzvati pozivu. Mati in sin sta se po sodnem opravku mimo razšla ter se je mati napotila v mlin, kjer je bivala kot prevžitkarica, sin pa je šel po svojih opravkih v Prahovo gorico. Ko je prišel proti večeru domov, mu je žena sporočila, da mu je mati poslala neko pismo. Mož se najprej za to ni dosti zmenil, slednjič pa je pismo le v naglici prebral in potem ves divji, ne meneč se za ženine klice, planil iz hiše ter ubral korake proti mlinu, k materi. Mati je bila že v postelji, nedorasla otroka hčerka Pavla in sin Stanko, ki sta prebivala z njo, pa sta že spala. Ko je si>n trkal in klical, je mati mislila, da ji je prinesel zahtevami mesečni prispevek 2.50 Din. Vstala je ter mu odnrla. Med njo in sinom, ki je bil siilino razburjen, je nastal prepir, ki ga je slišala mala Pavla samo na pol v svojem polsnu. Ko se je zbudila in zaklicala: »Ljubi Tema. pusti mamo!« — se je mati že zgrudila vsa krvava na tla. Brat Tone, tudi ves krvav, pa je odtaval i i mlina. Otroka sta potem stekla k sosedom in obupana klicala ha pomoč.
Tonetova žena je v prvem hipu v mrač-
nih slutnjah hotela za možem, ki je izginil v temi, potem pa je hitro poslala za njim nekega fanta iz bližnje soseščine. Ta je naletel na nesrečnega moža, ko se je hotel vreči pod vlak, ki tisto uro pri voz! skozi vas. Prihiteli so še neki sosedje, ki so Toneta zadržali. Sorva so vsi mislili, da se je samo mlademu Mlakarju kaj zgodilo. ker je bil ves krvav in zmeden. Odvedli so ga domov in poslali po zdravnika. Mlakar je ves čas govoril: »Lepo vas prosim, poglejte doli k mnmi!« Pa so vsi, tudi zdravnik, sprva mislili, da noče matere razburjati, ker se je z nožem ranil. Ko mu je zdravnik ž s nudil prvo pomoč, je došla strašna novica o umoru v mlinu. Zdravnik se je takoj napotil tja ter ugotovil, da je dobila nesrečna mati s kuhinjskim nožem dva vboda v prsi, tretji, smrtni sunek pa malo nižje na desno stran med reb"<a. ki je ranil ietra in želodec ter povzročil, da je nesrečnica zaradi izkrva-vitve umrla v teku četrt ure... Tone je sebe dvakrat zabodel v prsi in sta tudi nje govi rani zelo nevarni.
Anton Mlakar je bil ponrej in tudi odkar je sam gospodaril, vedno na dobrem glasu ter so ljudje prepričani, da ga je zaradi hudih skrbi zapustil razum m da je v n n valu srda in zmedenosti izvršil strašno dejanje.
Smrt slovenskega človeka v Srbiji
Pirot, L marca Dne 22. februarja je podlegel zastruplje-nju krvi, povzročene po izdretju zoba, Ivan Veršai, uradnik rudnika Jerma v Raki ti. Dasi je ko j po resnem obolenju bil odveden v pirotsko bolnico in je bil pra-
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodč. bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni ie pametno, da izmete nekaj zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uoorablja, ker naglo odstrani vzroke --logih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in snecerijskih trgovinah.
vocas.no operiran, je vendar bila vsaka pomoč izključena. Vcršaj, 30lctni mož, ki je pol ducata let služil »Jermi« vestno in do skrajnosti zvesto, je moral slediti krutemu pozivu smrti. Siromak pa ni zaslužil, da bi mu ne bila v poslednjo čast poklo-njena vsaj kaka imitacija pogrebnega venca. In tako se je vršil pogreb žalostno, Ie peščica ljudi je tvorila sprevod.
Pokojni je bil po rodu iz občine Trebnje na Dolenjskem. Med tukajšnjim ljudstvom je bil priljubljen zlasti še zaradi svoje politične aktivnosti. Bil je velik nacionalist in pri zadnjih skupščinskih volitvah je ravno on pripomogel sila mnogo k splošni volilni udeležbi, ki je bila v tukaj-njem srezu 90 odst. Bil je eden tistih ljudi, ki je že popolnoma zrasel v tukajšnje razmere, a je bil kljub temu pristna slovenska korenina, ki jo je boj za obstanek izdrl in vrgel tu doli. Smrt mu je preprečila nadaljnji močni razvoj in mu dodelila večni sen v trdi, peščeni zemlji na pirotskem pokopališču. Tam leži in njegov drug je iaiega dne umrli slovenski rudar iz rudnika Jerme, France Veber.
Naj bo obema mir!
Senovska deputacija v Ljubljani
Ljubljana, 3. marca.
Danes dopoldne se je zglasila v Ljublja ni deputacija s Senovega pri Rajhenburgu, da intervenira pri banski upravi zaradi redukcije 300 delavcev in nameščencev v tamošnjem rudniku TPD. Ker sta gg. ban kakor tudi pomočnik bana obolela, je sprejel deputacijo g. načelnik dr. Stare. V deputaciji so bili kot zastopniki občine žu pan dr. Beredetič te:1 občinska svetovalca Anton Sadar in Ivan Baraga, kot zastopnika delavstva Petretič in Radi, kot zastopnik nameščencev pa Jože Sadar.
Delegacijo je vodil narodni poslanec dr. Rape, ki je prispel davi iz Beograda. Po sprejemu na banski upravi se je deputacija zglasila tudi pri ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družoe, pri rudarskem glavarstvu ter v Delavski zbornici. Kaj se bo ukrenilo v pomoč hudo prizadetim rudarjem, ki so že doslej živeli v velikih stiskah, bo mogoče poročati šele v naslednjih dneh, ko se bo podalo zastopstvo se-novske občine in delavstva tudi v Beograd ter bo tudi tam interveniralo na pristojnih mestih. Vključujoč družinske člane rudarjev gre za usodo nad tisoč ljudi, silovit pa je ta udarec tudi za vse tamošnje obrtništvo.
pod
Šolarček tovornim avtom
Maribor, 3. marca.
Nekoliko pred poldnem se je pripetila v Razlagovi ulici pred III. deško šolo huda nesreča, ki si je izbrala za žrtev komaj 12!etnega šolarčka Otona Vogrina. Po končanem pouku so se nekateri šolarčki drsali na cesti pred šolo in sc tako potopili v svojo zabavo, da so preslišala znake težkega tovornega avtomobila železničarske nabavljalne zadruge, ki je privoziil po ulici.
V	trenutku, ko se je avto približa! mestu, kjer so imeli otroci svoje drsališče, je tudi že podrl šolarčka V oglar j a na tla. Fantek je padel pod avto in obležal nezavesten. S hudimi poškodbami na glavi otroka prenesli k zdravniku, kjer je dobil prvo pomoč, takoj nato na so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer se je počasi osvestil in jc še upanje, da bo ostal pri življenju.
Nevaren požar v trgovini
Mislinie, 3. marca.
V	torek okrog 22. ure je šel mimo hiše tukajšnjega vcletrgovca F^rda Škofa mizar Ivan Vrhnjak in začutil neprijeten voni. Tedaj pa je žs tudi opazil, da se kadi skozi špranje v vratih prodajalne. Takoj je o tem obvestil lastnika, ki je s streli iz lovske puške zdramil vaščane iz spanja. Kmalu za tem jc še plat zvona naznanil, da gori. Vse je bilo takoj na nogah in prispelo na krai nesreče. Kmalu so prišli tudi gasilci. Med tem so poizkušali vdreti v trgovino skozi zadnja vrata, a gost dim tega ni dopustil. Druga vrata se odpirajo lahko le iz notranjosti in jih zaradi močnih zapahov ni bilo mogoče odstraniti. Z velikim trudom se je posrečilo odpreti izložbeno okno, a zaradi dušečega dima tudi s te strani dostop ni bil mogoč. Obstajala je velika nevarnost, da eksplodira naprava za petrolej, v katere neposredni bližini je gorelo. Bati se je bilo, da se jiožar razširi na cl-1o poslopje, s čimer bi bil v nevarnosti ves del gornje vasi, ker so hiše tam tesno strnjene, in to tem bolj. ker gasilci niso mogli zaradi hudega mraza dobiti vode v cevi. Ko se jnm je to posrečilo, so kmalu stali sredi trgovine in ogenj pogasili.
Kolika je škoda še ni ugotovljeno, ven-
Razumno slediti!
Kljub vsej štedljivosti mislijo razumne žene vedno na ohranitev in negovanje zdravja. Razumne žene privoščijo sebi in svoji rodbini zlasti v težkih časih vsem neškodljivo kofeina prosto kavo Hag. Saj je čuvanje srca in živcev dandanes važnejše kot kdajkoli prej. — Ni boljše in zdravstveno zanesljivejše kave kot je kava Hag, ki se že 23 let odlično uveljavlja in ima svetoven sloves radi svoje kakovosti in neškodljivosti. Tako čista in dobra je kava Hag, kakor daje rasti narava vsaki fini zrnati kavi. Računajoč po skodelici, s« šteje kava Hag med najcenejše napitke.
dar je znatna, ker se je blago pokvarilo, kolikor ga ni zgorelo. Krita je C:oda z zavarovalnino.
Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Verjetno je, da je ogenj nastal tako, da so iz peči, ki je še gorela, padle iskre, kar se pri pečeh na žagovino večkrat pripeti.
Poleg domačih gasilcev, ki so cgenj pogasili. zaslužijo hvalo vaščani, ki so kljub hudemu mrazu vztrajali in požrtvovalno pomagali, in orožniki, ki so delali red. Prav posebno zahvalo pa zasluži vodstvo tukajšnje tovarne lepenke, ki je takoj, ko je zvedelo za p^žar. ustavilo obrat in poslalo vse delavstvo s tovarniško brizgaino na kraj požara.
Nasilnik s samokresom
Ptuj, 3. marca.
Nasproti Karlu Prebilu. obratovodji tovarne »Petovie«, ki stanuje nedaleč od tovarne na Bregu pri Ptuju, ^oji že dalje časa sovraštvo tovarniški nočni čuvaj Sirov-nik Ivan, bivajoč v isti hiši v kletnem .--ti novanju. V torek se je nenadno pojavil * samokresom v roki pred hišnimi vrati, ki so bile k sreči zaklenjene in račel razsajati in klicat; Prebila na prosto, da bo z n jim obračunal. Na pozive se je podal g. Prebil na hodnik, a ko jc vide! razjarjenega ši-rovnika, ki je preža! nanj s samokresom, se je umaknil nazaj v stanovanje. Ker pa Širovnik zunaj vrat le ni miroval, ni našel g. Prebil drugega i/hoda. kakor da je skočil skozi okno 2 in noč m visoko na vrt, odkoder je pobegni! v tovarno.
Širovnik se pa je nato pod;il na dvorišče, kjer je našel pri vodnjaku zaposlenega ključavničarja Šamperla Feliksa ter ga po zval naj se odstrani, ker bo sicer ustrelil. Šamperl mu je še pravočasno pobegnil. Prav tako je morala pred njim pobegniti Preplava služkinja Škoflekova Elza. Ko je i rovnik videl, da mu je vse pobegnilo, se je podal proti svojemu stanovanju, kjer je i r. samokresa ustrelil
Iz tovarne so poklicali orožnišfvo. ki je takoj prišlo na lice mesta in našlo Širov-nika ležečega v sobi. Širovnik je si ione grožnje izrazil že prej tovarniškanu mehaniku Stefflu ter mu tudi ka/tf! naboje, češ, eden je za Prebila, dhigi ja. Steffla. nekaj pa za druge osebe v Petoviji, eden pa da je za njega. Ker je obstajala borzen, da namero res izvrši, je bil ŠiTovnik dne 2. t. m. aretiran in oddan v sodne zapore.
Ves dogodek se je vrši! pri belem dnevu. Širovnik je dejanje napram orožnikom priznal in izjavil, da mora na vsak način navedene postreliti. I/govarjal se pa je tudi na pijanost.
HA
HA
IIA!
Smeh in krohot bo odmeval po dvorani pri jutrišnji premieri veseloigre
NEZVESTI EKEHABT
najboljši komiki v glavnih vlogah
Ralph Artur Roberts
Fritz Schulz — Paul Horbiger Lucie Englisch Jutri premiera!
Elitni kino Matica

K iilturni pregled
Dr, Josip Tominšek — 60 letnik
Danes (in no pred dnevi, kakor je pomotoma zabeležil neki ljubljanski dnevnik) stopa med šestdesetletnike odlični slovenski znanstvenik, šolnik in prosvetni organizator, ravnatelj mariborske gimnazije gosp. dr. Josip Tominšek.
Današnji jubilant se je rodil dne 4. marca 1872 v Gornjem gradu. Po gimnazijskih študijah v Celju je od 1. 1892,—1896. poslušal na crraški univerzi predavanja iz slavistike in klasičnega jezikoslovja. Kot doktor filozofije si je eno leto izpopolnjeval znanje na vseučilišču v Berlinu. Pozneje je obiskoval tudi vseučiliške počitniške tečaje v Jeni, Gradcu in na Dunaju. Nabral si je veliko znanja in pridobil širok razgled po svetu, kar je značilna in prikupna poteza tudi sicer izrazite osebnosti dr. Tominška.
Kot su plen t in profesor je služboval na gimnazijah v Celju. Kranju in Ljubljani. Od 1. 1010,—1911. je uprtvljal gimnazijo v Gorici, 1. 1911. pa ie bil imenovan za ravnatelja mariborske gimnazije. To imenovanje je za tiste čase in razmere pomenilo velik uspeh slovenskega šolnika in znanstvenika. Na čelu tega kulturnega zavoda, ki nam je vzgojil toliko slovenskih intelektualcev, je gosp. dr. Tominšek še danes in upamo, da ga bo ta odlični in izkušeni pedagog še dolgo vodil mimo SScile in Karibde naadšnjih gospodarskih razmer. Dr. Tominšek je pred vojno zastopal srednješolsko učiteljstvo v eraškem deželnem šolskem svetu, od leta 1912__1918. jo bil tudi nadzornik za telo-
vadbo na srednjih šolah, po prevratu do leta 1923., ko je bil ta inšpektorat ukinjen, pa je opravljal enako funkcijo za vse srednje šole v Sloveniji.
Dr. Tominšek je bil zlasti pred vojno v prvih vrstah naše takratne literarne kritike in jezikoslovne publicistike. Posebno pogosto se je oglašal v »Ljubljanskem Zvonu*., kakteremu je ob njegovi 231etnici spisal vzoren pregled dotedanjih njegovih letni-
kov, ki je v njem kritično premotril usj>elie in zasluge »L. Z.< za napredek književne kulture med Slovenci. Ko je »L. Z.? pred leti zaključil 50. letnik, ni bilo nikogar, ki bi bil napisal takšen pregled s Tominško-vim (modificiranim) naslovom: Pol stoletja slovenskemu slovstvu na braniku.
L. 1904. je dr. Tomiušek objavil v *L. Z.< razpravo »Bitje in žitje Bleivveisovih Novics 1. 1906. je obdelal Stritarja, I. 1907. je pri-občeval svo;e vtiske iz Berlina, 1. 1908. j.; opisal potovanje po Italiji, opis, ki se je po svoji odkritosrčnosti in realističnem presojanju rezko razlikoval od potopisov, ki jih pišejo romantično navdihnjeni potovalci po tej deželi. L. 1909. je obsežno pisal o napakah in pravilih slovenskega pisanja. Sila veliko je njegovih kritik, zlasti iz hrvaške in srbske literature. V »Slovanu« se ie leta 1903. oglasil s študijo o Cankarjevi dramatiki. Mnogo je sodeloval v »Popotniku«, kjer je objavljal pedagoške spise: članke s tega obsežnega področja, na katerem si je dr. Tominšek pridobil poleg znanja tudi mnogo dragocenih izkušenj, je objavljal tudi v nemških strokovnih reviiab in listih. Več njegovih spisov je izšlo v raznih letopisih, zbornikih in šolskih izvestjih. Dr. Tominšek je nadalje spipsal nekoliko šolskih knjig (latinsko in grško slovnico, grško vadnico, ksenofontov slovar, slovensko - nemški in nemško - slovenski slovar). Urejal je Pedagoški letopis Slov. šolske matice in za »Slovensko Matico« uredil Mencingerjeve Izbrane spise v 5 zvezkih.
Posebno, morda najbolj znan poglavje literarne in uredniške dejavnosti dr. Tominška je njegovo dolgoletno urejanje »Planinskega vestnika«, ki je njegovo ime tesno združilo z našo. razveseljivo napredujočo alpinistično književnostjo. Mifno vse te delavnosti, ki kaže mnogo konkretnih usehov — pnč znnk bistrega, k stvarnosti nagnjenega
duha in dobro premišljenih, v znanstvenem delu preizkušenih metod — si je današnji jubilant pridobil lepih zaslug tudi v družabno - organizacijskem življenju. Tako je menda že izpočetka na čelu mariborske GUsbene Matice, ki je pod njegovim vodstvom zavzela eno prvih mest med našimi prosvetnimi društvi.
Odličnemu slovenskemu kulturnemu delavcu želimo še mnogo zdravili, z uspešnim deloin izpolnjenih let!
Nova številka »Zborov"
Pravkar ie izšla prva letošnja številka revije »Zbork, ki ie s tem nastopila osmo leto izhajanja. Trud in vestnost, ki jo polagata urednik in izdajatelj v ta list. bi zaslužila izdatnega plačila, predvsem največjega zanimanja naših ljubiteljev glasbe. V zadnjem času, ko je to edina posvetna glasbena revija pri nas, so se iZbork z ojačeno vnemo posvetili književni prilogi in izdajanju samospevov. Tudi pričujoča številka je dokaj bogata literarnih prispevkov, med katerimi dominira posvetilo očetu slovenske pesmi, Mateju Hubadu. čigar življenjepis so pričeli jZbori« objavljati K Hubadovi 401etnici so prispevali v tej številki posvetila tudi Se Žiga Hirschler iz Zagreba. Julij Betetto iz Monakovega. Emil Adamič, dr. Gregor Krek in pa Pavla Lovšetova. Uredništvo obeta nadaljevanje teh zanimivih izpovedi, ki vsi poudarjajo dejstva, da je Matej Hubad kot umetnik desetletja edini vodnik naše glasbene kulture, noleg tega pa je tudi kot človek eden našib najpomembnejših ter obenem najobzirnejših mož. Adolf Brobming pripravlja v zanimivem članku pevske zbore na pevsko tekmo, ki bo junija ob priliki Obletnice »Glasbene Matice«, razna poročila pa očitujeio živahno delovanje naših pev-fckih društev na deželi ter prinašajo zani-
mive notice iz splošnega glasbenega življenja.
Glasbeni del vsebuje Ferjančičev pri pm t in speven moški zbor - Spomin', štiri Mirkove mladinske zbore (Jutranji zvon, Giba. Koromandija in Medvedov ples) m slednjič zanimivo Bravničarievo pesem 5-0samljena: za sopran in klavir. L. M. S
Otvoritev velike Puškinove razstave r Pragi. Minulo nedeljo ie bila v dveh dvoranah Narodnega muzeja otvorjena razstava spominov na ruskega pesnika A. S. Puškina. Praga ima namreč v svojih knjižnicah presenetljivo obilno puškinovske literatur^. Nadalje je v Pragi nekoliko Puškinovih originalnih rokopisov, slikar N. Zarjacki pa ie razstavil več sto gravur in slik, ki kažejo pesnikovo življenje od rojstva do smrii. Obilno je razstavljena tudi sodobna literatura o Puškinu, enako kol nrevodi njegovih del. ki kažejo, da so posamezni spis j avtorja »Evgenija Onjegina preloženi na 50 jezikov.
Novi uspehi ge. Zikove v Parizu. Gospa Zdenka Zikova je v ponedeljek nastopila kot solistka na filharmoničnem koncertu La-moureux v Parizu in je z velikim uspehom pela ob spremijevanju orkestra. Bila je takoj angažirana za več nastopov v priliodmi sezoni, v Operi comiaue bo letošnjo spomlad gostovala še dvakrat.
Dramatski natečaj sarajevskega Narodne-ea gledališča, čigar razois smo zabeležili na tem mestu, je imel taV izid: Prvo nagrado (5000 Din) je dobil Milan čurčič za zgodovinsko žaloigro s01ivera<. drugo (3000 Din) Jelisije Kalacanovič iz Beograda za spevoigro »Viečiti bok in tretjo (1000 Din) Mili-voj V. Kneževič iz Subotice za spevoigro sAmor na selu«. Vsi trije komadi se bodo uprizorili v Sarajevu.
»JUTRO:: št.
o X
4
- Petek, A. m. 1932
Ifoanaee vesti
* Diamanten doktorski jubilej bo slavil 9. t. m. v Gradcu živeči sanitetni svetnik g. dr. Josip H o i s e 1, ki je dosegel že visoko starost S9 let. Jubilant se je rodil kot učiteljev sin v Rogaški Slatini 1. 1843. V 1. 1873. do 1391. js prakticiral v teku zimske sezone v Cel.ju, kjer si je tudi pridobil občinsko pristojnost. V Celju je bil g. dr. Hoisel tako rekoč započetnik moderne zobne tehnike in zobnega zdravilstva. Posebne zasluge si je pridobil za svoj rojstni kraj Rogaško Slatino, kjer je bival •48 let kot deželni zdraviliški zdravnik. Za svoje karitativno delovanje je bil pred vojno odlikovan od takratne srbske vlade s komandirskirn križcem reda sv. Save in tako od slovenskega kakor nemškega občinskega predstojništvi. imenovan za častnega člana. Bodi zaslužnemu možu naklonjenih še mnogo let!
+ Imenovanje v srednješolski službi. Diplomirani inženjer Stanko Hladnik je imenovan za uradniškega pripravnika na srednji tehniški šoli v Ljubljani.
+ Promocija. Na medicinski fakulteti beograjske, univerze je bil rojak g. Franjo Smerdu promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
+ V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani: banovinski zdravnik dr. Mirko Blum v Fari pri Kočevju; dr. Anton Sonc, dr. Anton Logar, dr. Vito Lavrič in dr. Egon Basin, vsi zdravniki v Ljubljani.
+ Razpis službe. Pri okrajnem sodišču v Brežicah se odda mesto pisarniškega uradnika 10. d« 9. položajne sKiipine. Podofi-oirji. ki so z dobrim uspehom dovršili enoletno pripravljalno dobo, se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih. Prošnje se do 25. t m. sprejemajo pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju.
»f ii !;
Samo še danes nepreklicno zadnjikrat Ufa film!	Premiera!
Ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Slovo
Roman iz velemestnega družinskega penzijonata.
Brigita Horney
V. Sokolov
A .1 lili!
♦	Razpis pogodbenih zdravniških mest.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev razpisuje 7.a svoj ambulatorij v Mariboru naslednja zdravniška mesta spe:ijaMstov: interno medicino, ftizeologijo, za ginekologijo. za otolaringologijo, za rentgenologijo in za fiziKaino terapijo. Honorar se bo določil po številu ordinacijskili ur. Prošnje sprejema do 20. t. m. okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
♦	»Službeni list dravske banovine« objavlja v 17. letošnji številki: pravilnik o uniformiranja obsojencev v kazenskih zavodih in soini-b zapori/i, odločbo za obdavčevanje avtomobilov pri uvozu, imenik članov glavnega prosvetnega sveta, poročilo o stanju kolonizacijskega sklada pri ministrstvu za Kmetijstvo, naredbo bana dravske banovine o c-enan kruna v obrtni maloprodaji in o maksimiranju popusta na oblastveno določeno ceno i.n objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
♦	Razpust društev. Banska uprava v Ljubljani je razpustila naslednja društva: skupino Prometne zveze v Celju, Slovensko pevsko društvo v Ptuju in Invalidski dam v Trbovljah, ker že več let ne delujejo :n nimajo pogojev za pravni obstoj.
+ Glavni odbor društva Rdečega križa se bo sestal v Beogradu 6. t. m. Sesta.nka se bodo udeležili vsi predsedniki oblastnih odborov, katerih je 15, in 24 članov glavnega odbora, ki žive v Beogradu. Na sestanku bodo razpravljali o postavitvi kandidata za glavnega tajnika in bo predsednik poročal o važnih zadevah Rdečega križa.
+ Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani vabi vse krajevne protituber-kulozne lige. da izvrše v marcu občne zbore in se na novo konstituirajo. Začetek aprila bo v Beogradu ustanovna občni zbor Jugoslovenske p rotiti; berkulozne lige, ki bo združila vte protituberkulozne lige v državi. V aprilu bo tudi občna zbor osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani in je zaradi tega potrebno, da so do taKrat občni zbori pri krajevnih ligah izvršeni. Nove odbore sporočite osrednji ligi.
♦	Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino ima svoj redni letni 25 občni zbor v Ljubljani v soboto, 19. marcu
v restavraciji »Zvezda«. Pričetek ob 9.30. dopoldne. Vsi absolventi kmetijskih šol. tudi nečlani, so vabijo. Za redne člane ie udeležba obvezna.
♦	Tabor bojevnikov bo letos na Brezjaa 10. julija Prošnja za polovično vožnjo na železnici se je že vložila.
+ Pri poštj Cirkovci je bila z 2. marcem otvorjena brzojavna in telefonska služba
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 Cas opazovanja, 2. stanje barometra
3.	temperatura. 4. relativna v las a v
5. smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10 7. vrsta oadavtn, 8. padavine v mm. — Temneratura: prve številke pomenijo najvišjo, dru=;e najnižjo temperaturo.
3. marca
Ljubljana 7, 767.8. —5.4, 80, S2, 10. Ljubljana 14., 766.1, —3.8, 74, SW4, 10, sneg, 0.0; Maribor 7, 769.2, —8.0, 75, ESE2, 10, —; Zagreb 7, 769.2. —8.3, 85, NNE2, 7, —; Beograd 7, 768.2. _7.1, 83, ESE6,
4,	— _; Sarajevo 7, 7G5.9, —5.0, 94, \VNW2, 8. —, —:• Skoplje 7, 771.8, —3.2, 86, E4, 10, sneg, 0.5; Kumbor 7, 760.0, 6.0, 92, E6, 10, dež. 0.4; Split 7, 759.8, 6.4, 90, E6, 10, dež, 0.4; Rab 7, 759.4, 2.0, 91, N4, 10. dež. 0.2.
Temperatura: Ljubljana —3.2, —5.8: ob 14. _2 8, —5.8: Maribor —1.2, —10.0: Zagreb 2.0, — 8.4: Bet grad 0.0, —9.3; Sarajevo 2.0, —5.0; Skoplje 1.3, —11.0. S(»nce vzhaja , ob 6.36. -»shaja ob 17.49. Luna vzhaja ob 5.19, zanaja ob 13.^0.
♦	Nova grobova. V Pulju je preminila 25. februarja .po dolgi bolezni gdč. Frančiška Se ver jeva, sestra trgovca g. Antena Severja iz Semiča. Pokojuica je bila zaposlena skozi 28 let v trgovini Artussi. _ V Krškem je umrl železniški uradnik g. Leon S t a n c e r. Pogreb pokojnika bo danes ob pol 16. _ Pokojnikoma blag spomin. žalujočim naše sožalje!
♦	Odprt« in oskrbovane so naslednje koče in domovi: v Triglavskem gorovju: Stara Aljaževa koča (neoskibovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznikih in dnevi pred nedeljami in prazniki; v Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom in Planinski dom na Kofcah (stalno odprta n oskrbovana); v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Odprte in oskrbovane vse leto so: novozgrajena postojanka na Sv. gori, koča na Sv. planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem ter Pi. skernikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini.
♦	Državoznanstvo dr. Frana Ogrina. K
tej knjigi (156 strani) izide te dni dopolnilo v drugi, povečani izdaji (248 strani). Dell obsegata pregled državne organizacije in zakonskih predpisov z vsemi pravnimi ustanovami (ustava, narod.no predstavništvo) do danes. Cena knjigi z dopolnilom (70 100 format) 2S. dopolnilu samemu 12 Din. Knjiga, koristna vsakomur in pripravna za urade in kot pomoček za šolski pouk iz te stroke, se dobi v knjigarnah in pri izdajatelju v Kranju.
♦	Našim izseljencem, ki imajo kake zahtevke pri propadli banki Zotti & Co.
Pred 25 let! je prišla v konkurz med našimi ameriškimi izseljenci tačas popularna banka Zotti & Co. Pri tej priliki so mnogi naši rojaki izgubili svoje vloge. Izseljenski komisarijat v Zagrebu, Ka.menita ulica 15, je sedaj prejel obvestilo, da je sodišče v N>w Yorku odredilo likvidacijo konkurz-ne mase m je pozvalo vse upnike propadle banke, naj prijavijo svoje zahtevke do 11. t. m. V svrho, (ia se zavarujejo zahtevki in vloge naših izseljencev, i,n glede na kratek rok za prijave poziva izseljenski komisarijat v Zagrebu vse one, ki imajo do omenjene ba.nke kake zahtevke, da mu to takoj eventualno brzojavno sporoče, da bi se omenjeno newyorško sodišče moglo o tem pravočasno obvestiti. V prijavi izseljenskemu komisarijatu naj se navedejo ime in priimeii dotičnika, vsota dolga v dolarjin in po možnosti t iwln" datum in številka pobotnice, katero je banka izdala za sprejeti znesek.
+ Ce ne kruha v obrtni maloprodaji. Ban
dravske banovine g. dr. Marušič je določil do nadaljnjega cene kruhu v obrtni maloprodaji na teritoriju dravske banovine in računano za 1 kilogram takole: za beli kruh iz pšenične moke >0'< 4.50 Din, za pol-beli kruh iz pšenične moke >4-=c s 3 odstotne primesi moke »6« ali ržene moke 4 Din. za črni kruh iz pšenične moke -6« s 30 odstotki primesi ržene moke 3.40 Din. Ta cenik mora biti nabit v prodajalnih prostorih Pri tej priliki se opozarja na določilo ministrske naredbe, ki se glasi: ^Mešanje poedinin vrst pšenične moke kakor tu !i mešanje z drugo moso manjše vrednosti (rženo. ajdovo, koruzno, krompirjevo itd. je dovoljeno le tedaj, če se cene takemu kruhu ustrezno znižajo?. Razume se, da mora biti tako mešanje mok pri napravi kruha v prodajalnici tako poočit.eno, da mora kupec tudi nepoučen to videti.
♦	Nov luksuzni parobrod »Kralj Aleksander«. Iz Splita je odpotovala v London posadka za novi luksuzni parobrod Dubro-vačke plovidbe »Kralj Aleksander«. Novi parobrod bo jutri opravil poizsusno vožnjo. v nedeljo pa nastopi vožnjo v Jadransko morje. Ladja bo imela 80 mož posadke.
+ Kaj vse najdejo v Krki. Iz Novega m«3-sta nam poročajo: Kdo bi bil verjel, da vsebuje naša temno zelena Krka, ki je ponos in kras DolenjsKe, poleg raznoirst-iih tečnih rib tudi konjske kadavre! Pred dnevi je orežništvo po nekaterih prijavah dognalo. da zadržuje usnjarski jez pol frančiškanskim samostanom kar Iva utopljena konja, malo nižje od mostu pa tu li ležita druga dva, že razpadajoča in od rib obje-dena. Pri tej nečedni najdbi je takoj nastalo vprašanje, kdo je lastnik konjev in kako so zašli v Krso. Po mestu krožijo različne govorice, zlasti se trdovratno vzdržuje ta, da je v mestu skrivna konjska klavnica, ki predeluje konjsko meso v salame, kože pa uporablja za usnje. Splošna želja pa je, da se z zadevo peča tudi sanitetna oblast, ker je s higijenskega stališča že samo po sebi nedopustno, da še da.nes leže ti kadavri v Krki.
*	Tovarna Jos. Reicn sprejema mehko in škrobljeno peHlo v najlepšo izdelavo.
Iz Lftibljane
u— Francoski institut opozarja na dvoje zanimivih predavanj v francoskem jeziku, in sicer v torek 8. t. m.' ob 9. v društvenih prostorih Narodnem domu: sk'-optično predavanje gospodične Antnoine: Fontainebleau in gradovi ob 1/oiri; v četrtek. 10 r. m. ob 6. zvečer v univerzitetni zbornici: Napoleon in romantizem; predaval bo g. Lote, univerzitetni profesor iz Aixa. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za francoski jezik in kulturo.
u— Predavanje dr. Krajača o Velebitu. Drevi ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice dr. Ivan Krajač o Velebitu. SPD opozarja planince in vse druge, ki se zanimajo za lepoto prirode, na to zanimivo prireditev. Dr. Ivan Krajač je toliko potoval po Velebitu in napisa! o tem gorovju toliko zanimivih in obsežnih študij, da velja po pravici za enega najboljših poznavalcev Velebita. Zato bodo njegova izvajanja, ki jih bo pojasnjevalo okrog 70 krasnih diapozitivov, gotovo v polni meri zadovoljila vse one, ki se žele seznaniti z lepotami Velebita. Sedeži po 10 in stojišča po 5 Din se dobe v predprodaji v pisarni SPD, Masarykova cesta 14, in drevi od 19. dalje pred dvorano Delavske zbornice.
u— Koncert učiteljskega pevskega zbora. V III. delu je na sporedu Adamič s šestimi narodnimi pesmimi po napevih iz znane Kokošarjeve zbirke. Adamič je napisal te zbore s svojo priznano spretnostjo za ženski zbor. Komponirani so izključno dekliški teksti in tvori ves ciklus šestih zborov neKaiko celoto, ki je po svoji narodni harmonizaciji in pestrosti izredno zanimiva. Izvajajo se iz rokopisa prvič na ljub-
VALČKOV VEČEF
SOKOLA I NA TABORU
★
V SOBOTO DNE 5. MARCA T. L.
a
ljanskem koncertu dne 7. t. m. ob 20. v unionski dvorani.
u— V Filharmonieno dvorano bodo drevi pohiteli vsi ljubitelji velikih, znamenitih glasbenih del. Tri taka dela skladateljev svetovnega slovesa bodo drevi oh 20. izvajali člani konservatorijskega godalnega kvarteta Pfeifer. Stanič, šušteršič in Bajde ter pianist Lipovšek. Obisk toga komornega koncerta naših mladih umetnikov naj-topleje priporočamo. Vstopnice od 15 Din navzdol so. še na razpolago v Matični knjigarni.
u— Ustaiovna skupščina JRKD za šentjakobski okraj bo danes ob 20. v gostilni pri Kajfežu v Florijanski ulici. Poročal bo narodni poslanec g. dr. Stane Rape.
u— Ustanovni občni zbor Krajevne organizacije JRKD Prule bo v soboto ob 20. v prostor in gostilne Kavčič na Privozu. — Vabimo vse somišljenike, da se ga polno-številnc udeleže.
u— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije J. R. K. D. za barjanski okraj ho v torek. 8. t. m. ob 20. v salonu pri g. >la-renčetu na Dolenjski cesti. — Vabimo vse somišljenike, da se ga polnoštevilno udeleže.
u— Udruženje ljubljanskih konservato-ristov opozarja na svoj tradicijonalni za-ba.vni večer s plesom, ki ga priredi v soboto ob 20. v dvorani Kazine. Kot vedno bo tudii na tem večeru izvajano neknj resnega in nekaj veselega sporeda.
u— SJS'J Preporod bo Imel v soboto v svojem lokalu zopet predavanje. Predaval bo tov. Iskra Vekoslav o idejnih stremljenjih današnje mladine. Pričetek ob 3. Tovarišice in tovariši, udeležite se predavanja polnoštevilno-
u —V društvu »Soča« predava v soboto v salonu pri »'^evu« ob pol 21. pisatelj in zdravnik g. dr. Bogomir Magajna o povojnih kulturnih razmerah v Primorju. Za njim nastopa naš rojak Ciril Kosmač, z recitacijo o -Istri. Opozarjamo vse ;>Sočane«, Primorce sploh in naše prijatelje, da se udeleže večera v obilnem številu. Vstop vsem svoboden.
u— Propagandno društvo v Ljubljani obvešča vse člane, da je umrl naš nepozabni član g. Miloš Adamič. Prosimo, da se pogreba v čim večjem številu udeležite danes ob 16. iz kokriškega predmestja v Kranju. Predsednik.
u— Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel danes ob IS. redni občili zbor v OrZD. članstvo vnbljeno.
u— Sokol IV. proslavi 100 letnico Tvr-ševega rojstva v soboto. 5. t. m. ob 6. zvečer v telovadnici šole na Prulah z nagovorom društvenega prosvetarja br. Skubica. Obvezno za vse članstvo, naraščaj in deco. — Vabimo tudi ostalo občinstvo. — Zvečer ob 20. istega dne pa bo družabni večer pr; fcr. Jošku Jelačinu na Dolenjski cesti. — Ves eisti dobiček je namenjen fondu za vsesokolski zlet v Pragi. Zato vabimo vse prijatelje našega društva, da se te prireditve udeleže v častnem številu
u— V Sokolskem domu na Viču uprizori v nedeljo 6. t. m. ob 20. Narodno prosvt-no društvo »Vodnik« iz Zg. Šiške veseloigro »Trije vaški svetniki«. Igralci tega odra so se nam predstavili že v lanski sezoni z vsestransko dobro uspelo prireditvijo. Prijatelji pridite, da se zopet enkrat iz
srca nasmejemo:
1 R(
I ~ ,
ROBERT LOUIS STEVENSON
je eden največjih angleških roma nopiscev, čigar obsežno delo
HqraMjen
n
I Je i B—I
pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE.
ssJ
u— Zasiedovan. Kakor smo že poročali, je bil pred dnevi ukraden nekemu trgovskemu zastopniku iz avtomobila pole? Kresije potniški kovčeg, v katerem se je nahajalo večje število svileirh robcev, plišasta odeja in razno tako^blago. Po prijavi so se policijski organi takoj lotili zasledovanja tatov in so enega v osebi nekega Vida Zobca že izsledili. Drugi tat neki 20 letni Marij čuk, doma iz Trsta, ki je odnesel tudi kovčeg, pa je neznano kam pobegnil in ga dosedaj še niso mogli izslediti Ker bo Čuk vsekakor skušal spraviti ukradeno blago v denar, svarimo pred nakupom.
u— Tatvina kolesa. Predvčerajšnjim popoldne je nekdo odpeljal izpred mesnice na Dunajski cesti 37 skoro novo moško kolo, last Ivana Cimperška. Ukradeno kolo je znamke j-Prinzes ;, zeleno pleskano ter je bilo opremljeno z dina.msko svetilko.
u— Tatvini obleke. Predvčerajšnjim, najbrže v večernih urah, je vdrl neznan tat v čevljarsko delavnico Ivana Ferletiča na Sv. Petra cesti 6. Vlomilec pa iz delavnice ni odnesel čevljev, marveč se je polastil črne zimske suknje in kompletne obleke modre barve. Istega d.ne se je splazil neznan zlikovec tudi v spalno sobo Ivane Mrakove na Rimski cest! in ukradel sivozelenkast mošni površnik.
u— Dolgoprstniki na delu povsod. Te d.ni sta bili ukraden.? iz zaklenjene omar«-garderooe opernega gledališča dve kukali.
V stanovanju Vlada ženice na Miklošičevi cesti 4 se je pojavila neznana tatica, ki je odnesla razno perilo in obleko. Drzen vlcm je bil izvršen na žabjaku, kjer je neznan storile? vdrl v mesnico Josipa Hudnika ter mu ukradel iz predala 1200 Din.
ii— V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 5. t. m. ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso.
u— Dotična gospodična z Gorenjskega, ki je prodajala pletene jopice, naj se čim prej oglasi na stražnici na glavni postaji v Ljubljani, da ne bo imela stroŠKov.
u— Društvo brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic ima članski sestanek, danes v petek ob 8. v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti, na kar se članstvo opozarja.
u— Atelje za prepariranje živali 1e "tvoril Franc Barbič, preparator v Igriški ulici 10.
u— Zaključna plesna vaja SO Preporoda bo v soboto v dvorani Trgovskega doma. Pics bo vodil g. Jenko. Cenjene pkv.ai-ke wi plesalce opozarjamo, da bo le koti-Ijonska četvorKa. Za zabavo in razvedrilo bodo skrbeli priznani jazz Odeon.. različne plesne igre i.n dobro zatožen buffet. Začetek ob 8. Vljudno vabljeni!
Iz Maribora
a— Cercle fran^ais. V nedeljo ob 20. bo predavala gospodična Thčrese Ant.ioine, predavateljica pariške Alliance franc^-aise, v kinu Apoio o ulogi žene v pesništvu. Po kratKem odmoru bodo sledile projekcijske slike starodavnih francoskih giadov ob Loti. Vabijo se vsi prijatelji francoskega jezika. Vstopnine ni.
a— Praktični učiteljski izpiti /a učitelje se prično na državnem moškem učiteljišču v Mariboru 13. aprila. Pravfno oprem jene prošnje naj se uradnim potom pošljejo komisiji vsaj do 31. L m. Podrobnosti so na oglasni d etiki na zavodu.
a— Narodna Odbrana v Mariboru bo priredila v soboto 2. aprila družabni večer v dvorani Zadružne gospodarske banke.
a— Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. se bo predvajal film o spolnih boleznih z razlago g. dr. Vilka Marina skupno za moške in ženske. Mladoletnim pod 18 let ni vstop dovoljen.
a— Lutkovno gledališče Sokola Mari-bor.matica v Narodnem domu vprizori v nedeljo ob 15. pravljično igro v štirih dejanjih >/Dolgin. Debeluh in Bistrooki.«
a— »Napredkovega« predavanja, ki j^ bilo napovedano za ncdeijo 6. t. tn., ne bo zaradi sokolske matineje.
a— Za znižanje stanovanjskih najemnin. Odbor, ki je pokrenil akcijo za znižanje stanovanjskih najemnin in sklical shod la.nsko leto v decembru, vabimo, da se udeleži razgovora, ki bo drevi ob IS. v posebni subi nabavljalne zadruge na Rotov-škem trgu.
a— Odjemalce električnega toka svari vodstvo mestnega električnega, podjetja pred lažnim inKasa.ntom, ki kasira kakor se je to zgodil zadnje dni primer v Poče-novi, tokovino in se izdaja za inkasan-ta mestnega električnega podjetja, za kar pa ni upravičen. Vsak tak primer naj odjemalci takoj nazdianijo vodstvu mestnega električnega podjetja ali pa varnostni oblasti. Inkasanti mestnega električnega podjetja imajo vsi pooblastila od vodstva, s katerimi se lahko izkažejo.
a— Iz bolnice. Včeraj so pripeljali v mariborsko splošno bolnico več ponesrečencev. Huda nesreča je doletela na Fali že priletnega zasebnika Valentina Duhovnika, ki je tako nesrečno padel po .stopnicah. da je dobil težke notranje poškodbe. — Delavcu »Lv. Sternu, zaposlenemu v hoš-ki prepojilnici pa je spodrsnilo na poledeneli poti, da je padel in si hudo poškodoval desno nogo v Kolenu. — V Magdalenski ulici pa je pri delu zadela včeraj kap 57 letnega nožarja Lovrenca Noca. stanujoče-ga v Kettejevi ulici. Ker se je zgrudil in obležal nezavesten, so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu nato izdihnil. — Pri sankanju pa se je liudo ponesrečila 16 letna M. Kovačičeva. Zaletela se je v neko drevo in si močno poškodovala glavo.
a— Lastniki motornih vozjl iz sreza Maribor levi breg, se opozarjajo, da bo redni letni pregled motornih vozil v petek 11. t. m. ob 14. v garaž: mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru v Plinarni-ški ulici, za zamudnike pa 17. t. m. ob isti uri in na istem kraju.
Iz Celja
e— Izpit za kapetana II. razreda je napravil poročnik tukajšnjega 39. pešpolka g. Miodrag kruševčanič. Čestitamo!
e— Ldeie/.ite se Tjrševe proslave, ki jo priredi celjski Sokol v nedeljo 6. t. m. ob pol 11. dopoldne v društveni telovadnici z govorom, recitacijo in petjem meščansko-šolskega deškega pevskega zbora pod vodstvom br. Peca šegule. Udeležba je za članstvo in naraščaj obvezna, vabljeni pa so predstavniki narodnih in kulturnih društev.
e— Razdelitev diplom Sokolom smučarjem, ki so se najbolje plasirali pri župni smučarski tekmi preteklo nedeljo pri Celjski koči, bo v nedeljo 6. t. m. pri Tvrševi pioslavi v sokolski mestni telovadnici. Zunanja društva bodo prejela diplome po pošti. Krasne fotografične posnetke z omenjene tekme je izdelal fotoatelje Pelikan v Celju, pri katerem jih lahko tekmovalci naročijo z označbo svoje tekmovalne številke. Slike pa se naroče lahko na isti način tudi pri sokolski župi v Celju.
e— Prošnja bivšim vojakom 27. domobranskega polka. Vojni invalid Tomaž Bratuša. Boletinac 19, pošta Ponikva ob južni železnici, prosi, da bi se javil kdo njegovih tovarišev v svetovni vojni, služe-č h pri bivšem 27. domobranskem polku, ki bi* mogel pri sodišču potrditi resnico, da ie bil Bratuša v noči od 24 na 25. decembra 1915 v Južnih Tirolih zasut od plazu.
e— Obrtniško predavanje bo v Celin v dvorani Obrtnega doma v ponedeljek 7. t. m. ob 20. Dnevni red: Novi obrtni zakon in raz«a važna obrtniška vprašanja. Vabljeni so vsi obrtniki iz Celja in okolice k polnoštevilaii udeležbi.
e— Telesno kulturni večer celjske rojakinje gdč. Ernc- Kovičeve. članice mariborskega g.edališča. ^e ne bo vršil 9. t. m., temveč šele v soboto 9. aprila.
e— V poročilu o zadnji občinski seji, ki smo ga objavili v sredo, omenjamo ob koncu. da je novi vodnjak, ki je stal občino doslej že visok znesek 22.650 Din, prava arhitektonska nemožnost. To trditev popravljamo toliko, da končne sodbe o primernosti in arhitektonski vrednosti tega vodnjaka zaenkrat še ni mogoče izreči, ker še ni popolnoma dogotovljen. Nanj pride še kamnit kip.
e— Zikovef zopet v Celju. Svetovno znani Zikov kvartet bo gostoval v Celju v sredo 16. t. m. zvečer v gledališču. Vstop-n;ce se dobe v predprodaji v knjigarni Go-ričar & Leskovšek.
e— Mestni kino je doživel orvi veče-predvajanja zvočnega vojnega filma jGore v plamenu«, ki se je predvajal na novi svetlobni zvočni aparaturi, ogromen uspe^. Film se bo predvajal drevi in jutri, obakrat ob no! 19. i.n pol 21.. v nedeljo pa bodo 4 predstave ob pol 15., pol 17.. pol 19. in pol 21 ova zvočna aparatura se je izkazal kot prvovrstna.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Za varstvo proti gripi
PanHavin par,tile.
Odobreno od Min. soc. politike in narodnega zdravja S. štev. 1409, 6. II. 1DJ2.
Z Jesenic
6— Za pomožno akcijo mestne občine Jesenice priredi kino Radio g- Sablatnika na Jesenicah dobrodelno predstavo c predvajanjem krasnega ruskega tilma »X 27 a:i onečaščena«. Cene so znižane m g. -Sablat-nik je namenil ves čisti dobiček pormiž-ni akciji, zato pa prosimo občinstvo, da pride pogledat to prelepo filmsko de o in t- tem vsaj nekaj doprinese za omiljen je bede.
s— Dobrodelna prireditev. Krajevni odbor Rdečega križa priredi s sodelovanjem Akademskega krožka v nedeljo ob pol 8 zvečer v Krekovem prosvetnem d emu koncert akademskega pevskega okteta iz Ljubljane. kateremu bo sled 1 zabavni večer v dvorani Sokolskega doma. čisti do-niček obeh prireditev j-f namenjen odboru za podpiranje siromašnih slojev jeseniške občfene. O tej prireditvi se je sklepalo na seji krajevnega odbora .Rd-ečega križa, ki jo ;e vodil podpredsednik, duhovni svetnik g. Ka-ste.ic.
s— Društva, ki so prejela prošnje mesfne občine Jesenice za prireditve v korist pomožne akcije, prosimo za prijazen odziv:.
Iz Novega mesta
n— Kino >Dom<, predvaja danes v 'petek ob 20.15 in v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni film najslavnejšega komika sveta GrocKa Drama iz življenja klovna«:. Zvočna predigra.
Iz Krškega
kr— Predavan je. V soboto 5. t. m. bo ob 20. predaval v sckolski dvorani br. dr. Schmirmauel o življenju — zdravju. Pobirali sc bedo samo prostovoljni prispevki. Pridite!
Iz Slovenske Bistrice
sb— Sokolska akademija v proslavo 1 Obletnice Tvrševega rojstva bo 5. t. m. ob 30. v dvorani Okrajne hranilnice s ce-strim sporedom.
sb— Občni zbor Splošne obrtne zadrugo
za slovenjehistriški sodni okraj bo v nedeljo 6. t. m.
sb— Strogi pasji zapor, razglašen za v<"s sodni okraj, je podaljšan za ncdooeen čas ker se je pred dnevi v občini Brezju ponovno pojavila pasj'a steklina.
Iz Šoštanja
š— Opozorilo. Meščansikošol^ki uicnci. člani pomladka Rdečega križa, nastopijo v nedeljo 6. t. m. popoldne v 4 dejanski igri »Mcgcčni prstan«. Prireditev, ki je°na-menjer.a v prid šolarske kuhinje, bo v So kolskcm dormi. Vabljeni!
š— Zaradi pasje stekline, ki se jc po:a-vila v bližnji okolici, je odrejen za teritorij mestne in okoliške občine najstrožji pasji zapor.
Iz Liuteissera
lj— Podružnica Lovskega društva za sr^-ze Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo bo ime'"a redmi občni zbor v nedeljo 6. t. m. v gostilni »Triglav« v Ljutomeru. Pričetek ob po! 17. Dnevni red bo ob segal poleg običajnih točk tudi točk"): reorganizacija po novem zakonu o lovu. Pred občnim zborom bo istotam ob 13. odboro-va seja. Lovci, odnosno odborniki se naj udeleže občnega zbera, odnosno odborove seje v polnem številu.
lj— Osebne vesti. Tukajšnji sreski ■načelnik g. dr. Alojz Trstenjak je premeščen v Dolnjo Lendavo. Njegove posle prev Jame g. dr. Farčnik, dosedaj sreski načelnik v Dolnji Lendavi. — Poveljstvo tukajšnje ga orožniškega voda je prevzel poročnik g. Srečkovič.
Iz PfeKitmrfa
pni— Tečaj za rez v vinogradu v Dolnji Lendavi. Podružnica Vinarskega društva v Dolnji Lendavi priredi v soboto 5. t. m. za rez v Dolnjelendavskih gorioah pri gospodu Magdiču. Predaval bo 6reski kmetijski referent g. Lipovec, pr.i vajah pa bo sodeloval vinogradnik in trsničar g. Var-ga Matjaž. Tečaj se prične točno ob 10. na napovedanem mestij in bo trajal po potrebi tudi čez poldne. Vinogradnikom priporočamo. da se tečaja udeleže.
Iz življenja na deželi
SEVNICA OB SAVI. V nedeljo 28. februarja dopoldne in popoldne se je vršilo v Sokolskem domu kmetijsko filmsko predavanje. Obakrat je bila dvorana polna poslušalcev. — V nedeljo zvečer so gostovali pri nas v Sokolskem d^mn člani so-kolskega dramskega odseka iz Radeč. Z uprizoritijo igre »Revna kakor ccrkena miš" so se izkazali kot zelo dobra dile-tantska družina. 6. t. m. ob 15. bo priredil prosvetni odbor Sokola Tvrševo proslavo z sporedom: nagovor, orkestralna točka in narodna igra »Krst Jugovičev«. Vstopnina nizka.
RAJHENBURCL Sokol v Senovem je sklenil preložiti vse prireditve zaradi redukcije 309 rudarjev in 15 nameščencev na poznejši čas.
VOJNIK. Kdor hoče videti, kaj napravi z zdravo pametjo milijonček. ki ga kdo zadene v loteriji, naj ne zamudi obiskat! < riginalneea profesorja Brvarja in njegove žene MaHde v velezahavni komedriji »Glavni dobitek«, ki jo priredi dramski odsek Sokola v Vojniku v nedeljo 6» t. m. ob 15 v dvorani.
PRLVALJE. Nedavno ss je vršil v Rif-lovi gostilni sestanek članov Rdečega križa. Sklenjeno je bi'o, da se ustanovi na splošno željo krajevna cJbor tega društva na Prevaljah. LT s ta no vri občni zbor bo 5. t. m. v osnovni šoli, kjer bo poročal tudi
delegat oblastnega odbora iz Ljubljane. Za pristop k Rdečemu križu na Prevaljah >e je prijavilo že lepo število članov.
ROGAŠKA SLATINA. Pri Sv Troj;ci so pokopali pred dnevi najstarejšega moža. s'atinske okolice, nadgozdarja g. Tiller-ia. ki je bil dolgo let uslu-žben pri grofu Windischgriitzu. Dosege! je starost 90 let. — G. Viljem Bizjak, tovarnar keksov iz Zagreba, ki je imel pred leti tukaj svojo tovarno, ic kupil bivšo Madiletovo hišo v Kogaški Slatini. Na tej pridobitvi iskreno čestitamo tako g. Bizjaku kakor tukajšnjemu narodnemu življu in želimo, da bi se c. Bizjak zepet povrni! k ram! Kot nc-kdanjega prvega slovenskega žuo^na se ga r:uli spominjamo, prav tako tudi kot podpornika in delodajalca, ki je v svojem podjetju zaposloval blizu 100 delavcev, ki so po njegovem odhodu iz Slatine izgubili svoj kruh Izgotovijene ie imel že vse načrte za zidanje m ve moderne tvornice "keksov v Rogaški Slatini, toda zaradi ovir, k' «o sc mu stavile, je moral zidanje opustit'" ter se je naposled preselil v Zagreb, kjer jc kupil novo tovarno, ki krasno uspeva. — Zaradi dolgotrajnega mraza vlada tu še pravo zimsko spanje :n jedva čakamo na pomlad in na prve go<-te. z njimi pa tudi na zaslužek, ki ga v Rogaški Sla-t ni vedno bolj pogrešamo, nosebno sedaj v tej hudi krizi. — Sokol nrredi v nedeljo 6 t. m. ob pol 16. v verandi liotela -»Pote« svečano akademijo, kjer nastopijo tudi vse kategorije telovadcev in telovad-l.'nj. Akademija bo v proslavo lOOletnice r istva dr. Tvrša. ustanovitelja sokolstva. Da sc vidimo tam vsi Sokoli in prijatelji!
§p or t
Rovanov memorial
V nedeljo 6. t. m. priredi Smučarski klub Ljubljana največjo tekmo v smuških skokih v tekoči seziji v počast pokojnemu tehničnemu referentu Dorčetu Rovanu. Ta medklubska skak?,'na tekma, katere se bo udeležilo okrog 20 do 30 naših najboljših tekmovalcev, se bo vršila točno ob 14. na Hanssenovi skakalnici v Bohinju. Ist.otam ?e bo vršila ob 10. mladinska skakalna tekma, ki nam bo mogoče odkrila marsikatere nove talente Pričakujemo tudi udeležbo koroških tekmovalcev in lahko računamo z lepimi rezultati. Prijave spreje-znamo do o. t. m. na naslov: Fr. Kopfiva pri TPD v Ljubljani, sicer pa v Bohinju še eno uro pred startom.
Tretje kcio prvenstva LNP
V Ljubljani Ilirija : Atletik S K
Prihodnjo nedeljo posežejo v prvenstve-v j tekmovanje tudi vodilni kiubi. V Ljubljani igra Ilirija s celjskim Atletik SK. SSK Maribor pa se sestane z ljubljansko Svobodo.
Ilirija, ki stoji za enkrat na čelu tabele, dobi v Celjanih sicer trenutno slabo plasi-rarega nasprotnika, ki je pa znan kot žilava in borbena enajstorica. Proti Iliriji fo znzli Atletiki od nekdaj zbrati maksimum svoje energije in sposobnosti in več kot enkrat že so resno ogrozili pozicijo Ilirije kot podsaveznega prvaka. Tudi jesenska prvenstvena tekma v Celju je prinesla Iliriji le zelo tesno zmago v razmerju 3:2. V nedeljo se more pač računati s tem. da bo Ilirija zmagala in utrdila svoj položaj na čelu tabele, čaka jo pa prav gotovo trda in naporna borba.
Službene objave LNP. (Seja u. o. od 2. marca 1932). Prisotni gg.: Rvbar, Stanko, Kuret. Novak. rnvn. šetina, dr. Kosti, Logar. Pevalek. Kralj. Seunig, Vospernik. Suspendira se ISSK Maribor na osnovi čl. 47 kaz. prav. JNS, ker ni zadostil pozivu sklepa seje u. o. LNP od 10. 2. 1932, objavljenem v ?>Jutru« 17. 2. 1932. Suspenz se avtomatično ukine. č;m ISSK Maribor vplača po nalogu JNS izrečero globo od Din 100. Ob tej priliki opozarja LNP klube da se ravnajo točno po odredbah pod-.caveza in da vsakokrat do odrejenega roka zaJoste podsaveznemu pozivu. (Nadaljevanje objav sledil.
Službeno iz Odbora za delegiranje sodnikov pn LNP. Določajo se sodniki za ne-c'=ljo: v Ljubljani igrišče Iliriie: pw. tekma ob 14. SK Iliriia II. : SK Slovan g. Lukežič. ob 15.30 Ilirija I. : Atletik SK 2. VjrV.c. V Mariboru na igrišču ISSK Ma-
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Petek. 4.: Zaprlo (generalka). Sobcda. 5. ob 15.: Vest Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Jubilej. Premijera. A. Nedelja. (!. ob 15.: Jurček. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Jubilej. Znižane cen-.*. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20.
Petek. 4.: Vijolica z Montmartra. Gostuje
gdč. Erika Druzovič. A. Qobot.a. 5.: Sevilj^ki brivec. D Nedelja. G. ob 15.: Tosca. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Viktorija in njen huzar.
Znižane cene. Izven.
*
Odč. Erika Druzovičeva. članica zagrebške op»-*re. »i^tiije danes v opereti »Vijolica z Montmartra t. Nastopi v naslovni ulogi »Vijolice. V ostalih ulogah so: Poličeva, I velja, Janko, Peček. Zupan. Povhe in drugi. Dirigira Neffat.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 20.15 Sobota, o.: Sedem njegovih grehov.
Nedelja. G.: Sedem njegovih grehov. ★
š« ntjakoliki oder. V soboto in nedel jo se uprizori velezabavna burka "Sedem njegovi!) grehov . ki je doživela dosedaj štiri raz-proilane dvorane. Pri predstavi sodelujejo Wrischerj"va. Bučarjeva. Gorjupova, Košča-kova. Pirčeva. Lavrič, Škerlj, Petrovčič, Kukman. Moser in drugi Interesantno predigro b«' pel izvrstni kunletist Danilo Bučar. Vstopnice se dob^ pri Milošu Karničniku tia Starem trgu. Igro je zrežiral Miran Petrovčič. Cenjene posetnike prosimo, da kupijo vstopnice že v predprodaji.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Petek. 4.: Zaprto.
Sobota. 5.: Trije vaški svetniki. C. Premijera.
Nedelia. G. ob 15.: Trije vaški svetniki. — Ob 20.: Dijak - prosjak.
ribor prv. tekma ISSK Maribor : SK Svoboda iLj.) g. Deržaj. V Trbovljah igrišče SK Dobrna: prv. tekma SK Dobrna : SK Zagorje g. Marin.
Ponovno gostovanje hokejskega moštva KAC v Ljubljani. Ilirija se pogaja te dni s celovškim KAC za revanžno tekmo v Ljubljani, ki naj se vrši že v nedeljo. Ker so vremenski izgledi povoljni, je zelo. ver-jetuo. da brnio v nedeljo prisostvovali tretji hokeiski tekmi na ledu.
Sodniki za skoke. JZSS je določil nedeljsko skakalno tekmo v Bohinju za polaganje praktičnih izpitov za vse ene savezne sodnike, k: so že peložili sodniški izpit za skoke, teoretično, da morejo položiti v nedeljo tudi praktični izpit. Vsi ti se vabijo, da se javijo v nedeljo ob pol 14. na Han-senovi skakalnici, kjer se vrše praktični izpiti. Kader sodnikov je jako majhen ter je potrebno, da se za smuške skoke vsi kandidati tudi prijavijo, da se bo moglo povečati njih število. Nedeljski skoki obetajo biti posebno zanimivi ter boc!o imeli sodniki najboljšo priliko za polaganje izpitov ravno na tej naši najboljši skakalnici. — JZSS.
Smučarski klub Ljubljana ima danes ob 19. važen sestanek vseh klubovih tekmovalcev. Vsi in točno!
Ljubljanski zimskosportni podsm-ez ima danes ob 20. redno sejo v damski sobi kavarne Emone. Polnoštevilno! Tajnik I.
SK Ilirija. Gimnastični trening lahko-atletske sekcije v telovadnici humanistične gimnazije (vhod Tomanova ulica) danes ob pol 19. Vabijo se vsi cross-country tekači, seniorji in juniorji, na razgovor zaradi predstoječega nastopa Drevi ob 20. bo v kavarni »Evropi« seja sekcijskega odbora in sestanek kandidatov za lahkcatlet-ske sodnike.
SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 19. obvezen članski sestanek vseh nogometašev v klubski sobi Delavske zbornice.
TSK Slovan. V nedeljo igramo ob 14. na igrišču Ilirije prijateljsko tekmo z Ilirijo II., zaradi tega naj pridejo drevi v telovadnico na Ledini: Lipovšek I. in II., Mar-chiotti I., Grm, Volkar, Seunig, Uhan, Schlegl, Thuma, Globelnik, Lumbar in Sre-brotnjak. Udeležba obvezna tudi za ostale igralce.
TSK Slovan. Drevi ob 20. sestanek vseh igračev rezerve v lovski sobi pri Sokolu. Vsi gotovo!
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Drevi ob 20. pri Zvezdi strogo obvezen sestanek vseh igralcev. Vsi. ki še niso vrnili opreme, morajo isto prinesti na sestanek oziroma gospodarju. Na sestanku se bodo razdelile savezne legitimacije. Vsi polnoštevilno!
Vremensko poročilo iz Kranjske gore od 3. marea. Barometer 761.50 mm, temperatura: ■—8 stopinj Celzija, vreme: jasno in mirno, veter: severozahodni, sneg, višina: 50 cm, vrsta: srež, smuka: idealna, skakalnica: uporabna, sankališče: uporabno. Izgledi za nedeljo odlični.
Pozor društva! Svoiečasno je savezna uprava razposlala na vsa društva poziv, na.i najkasneje do 15. marca vpošlieio spiske onih svojih članov, ki morajo letos nastopiti svoi vojaški rok. Ker se sedai približuje ta rok, poživlja savez ponovno vse edinice, naj takoi, ako že niso, vpošlieio omenjene spiske, da ne bo zakasnitev. Nekateri vojni okrugi že zahtevajo od saveza popise so-kolskega članstva.
Sokolska četa v Kropi bo priredila v nedeljo 6. t. m. kombinirani smučarske tekme. Tek na 10 km ob 10. in skoki ob 14. na novozgrajeni skakalnici. V soboto zvečer. v nedeljo zjutraj in zvečer avtomobilska zveza Podnart-Kropa.
Sokol na Bledu bo proslavil stoletnico Tvrševega rojstva v nedeljo 6. t. m. ob 11. v Sokoltskem domu. Pri tej priliki odkrije društvo Tvrševo soho, umetniško delo g. Ropreta iz Mengša, Vabljeni!
Sokol Maribor II. Pobrežje bo proslavi! v nedeljo ob 4 popoldne pri bratu Renči ju 100 letnico rojstva dr. M. Tvrša.
Sokol Maribor lil. (Krfevina—Košaki) bo proslavil v nedeljo 100 letnico rojstva ustanovitelja Sokola, Tvrša. Ob 15. bo svečana proslava v telovadnici dr?-iviega ženskega učiteljišča z bogatim sporedom.
Sokol v Semiču proslf v' v nedeljo 6. t. m. stoletnico Tvrševega rojstva v dvorani br. Bukovca. Začetek ob poi 20. Obvezno je za vse franstvo.
si d i o
Izvleček Iz programov
Petek, 5. marca. LJUBLJANA 11.30: Šoteka ura: Kako so telovadili nekdaj in kako telovadimo zdaj. _ 12.15.: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. -13: čas, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet. — 1S.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Naredi zemlje. — 20: fVenos koncerta iz Varšave. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sobota. 6. marca.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti, — 13: Čas, plošče. — 17.39: Salonski kvintet. — 1S.30: Ginmastične vaje.
—	10: Angleščina. _ 18.30- Nekaj besedi o
soli. — 20: Prenos M«'sarykove proslave i z Delavske zbornice. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — Hi: Popoldanski koncert. — 20: Mešan glasbeni program. _ 21.30: Lahka atasba — 22.30-Poročila. - 22.50: Ciganska godba. - ZA-GKEB 12.30: Plošče — 17: Godba za ples. —. 20: Prenos iz Beograda. — PRAGA 16.10-Koncert iz__Brna. - 20.30: Igra iz Bratislave. — 22.55: Mešan program iz Moravske Ostrave. _ BRNO 10.10: Operetna glasba
—	19.20: Veseloigra. - 20: Koncert i z Pia ge - 22.30: Mešan program. — VARŠAVA 18.30: Mladinski koncert. — 2015- Ve-čei lahke glasbe. _ 22.10: Chopinove klavirske skladbe. _ 22.50: Godba za ples
—	DUNAJ 11_30: Koncert orkestra. — 12.40-Plošče. - 17: Godba na pihala — 19.30. Večer arij in balad. - 20.15: Odlomki dunajskih operet. _ 22.30: Jazz - BERLIN 20: večer. - 22.30: Plesna glasba.
—	,l\^TG*BERr' 1G-15: Godba na pihala.
—	19.2o: Klavirski koncert. __ ^0- Program iz Berlina. - MOHLACKER 16.20: Pevski kvartet. - 17.05: Pevski in klavirski koncert. — 20: Zabaven večer — '>"30- Godba, za ples. _ BUDIMPEŠTA 17.3o! Končat ciganske kapele. - 19.30: Prenos opere i/ gledališča. _ Madžarska operetna glasb,-;. —
Gospodarstvo
Zlato kritje dinarja znaša 33-7
%
Najnovejši izkaz Narodne banke od 29. februarja kaže nadaljnje krčenje obveznosti. Dočim je v zadnjih izkazih nazadoval predvsem obtok bankovcev, vidimo v naj novejšem izkazu prav občutno zmanjšanje žirovnih obveznosti oankc (obveznosti na po^az). Ob kcncu februarja so znašale ob vednosti Narodne banke, za katere je potrebno kritje (t. j. obtok bankovcev in obveznosti na pokaz). le še 5227 milijonov Din. dočim so te obveznosti še sredi ja nuarja znašale okrog 57<X) milijonov Din. Razširjenje obtoka, ki jc nastopilo po lanski denarni krizi je s tem likvidirano, .sicer ne toliko zaradi zmanjšanja posojili, kakor predvsem zarrJi dotoka bankovcev odn. redukcije žirovnih obvez v zvezi s plasiranjem blagajniških bonov Narodne banke. Ker so se zmanjšale obveznosti Narodne banke, je odstotno kritje v zltiiu in devizah navzlic zmanjšanju podlage ostalo v glavnem nespremenjeno, odstotno kritje v samem zlatu pa se je celo pove-Culo, in znaša po na/novejšem izkazu 3^.7
(v zadnjem izkazu 32 odst.). Kritje v zlatu in devizah se jc v najnovejšem izkazu zmanjšalo !c od 36.2 na 36.0 odst.
V zadnji četrtini februarja se jc podlaga zmanjšala za 53.2 na 1882.5 milijona Din. Posojila so sc za malenkost dvignila, in sicer za 0.2 na 21S9.7 milijona Din. Obveznosti na pokaz so padle kar za 177.4 na 450.7 milijona Dim. Zmanjšanje obveznosti na pokaz na je v zvezi z novim plasiranjem blagajniških bonov imelo za posledico predvsem to, da so se povečale obveznosti z rekom za nadaljnjih 62.6 na 1181.9 milijona D n, dočim se je istočasno obtok bankovcev povečal le za 58.7 ma 4776.0 milijon« Din. Ker gredo obresti, ki jih daje Narodna banka na blagajniške bone na breme države, sc je račun državnih dolgov iz nreišnjih let povečal za 0.3 na 1802.0 milijona Din.
Stanje na dam 2''. februarja je bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju od 21. februarja): aktiva: podlaga 1S82.5 (— 53.2), od tega v zlatu 1759.4' (+ 0.1), v valutah 4.7 (+ 0.6). v devizah 118.4 (— 53.0): posojila na menice 1922.3 (4- 1.6): lombard 267.4 (— 1.4); začasni avans gl. drž. blagajne 431.0 (—). drž. dolg iz prejšnjih let 1802.0 (4- 0.3); pasiva: obtok bankovcev 4776.0 ( 4- 58.7); obveznosti na pokaz 450.7 (— 177.4), od tega nasproti državi 18.8 (— 18.1), po ži-rovnih računih 409.5 (— 73.1), po raznih računih 22.3 (— 86.1); obveznosti z rokom 1181.9 (4- 62.6).
OUZD v februarju
Po podatkih, ki jih je sestavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je biio absolutno nazadovanje zavarovanih članov v februarju nekoliko manjše nego v januarju. Povprečno je bilo v februarju pri Ol'ZD zavarovanih 74.750 članov nasproti 76.094 v januarju, 81.651 v decembru, 87.795 v novembru, 92.574 v oktobru, 96.884 v septembru in 98.759 v avgustu. Od avgusta je število članstva padlo že za 24.009.
Navzlic temu ponovnemu nazadovanju pa dobimo nekoliko ugounejšo sliko, če primerjamo, za koliko je letošnje članstvo v februarju zaostajalo za lanskim. Članstvo OUZD je letos v februarju zaostajalo za povprečnim članstvo;.) v lanskem februarju za 11.981, dočim je ta razlika znašala v januarju 11.541, v decembru 11.675, v novembru 10.196 in v oktobru 6942. Razlika se je torej v februarju sicer še nekoliko povečala, vendar pa vidimo, da je v začetku meseca članstvo zaostajalo za 12.383 (5. februarja celo za 12.500). potem pa je ta razlika pri-
čela padali in je oh koncu meseca znašala le še 11.783. V primeri z letom HH0. pa st padec članstva do koiioa meseca ^e nadalje dvignil na 16.696.
Zdravstvene rr.zniere članstva so se nasproti lanskemu februarju zboljšale in je odstotek bolnikov padel od 3 na 2.53 °'o. Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala 1.640.850 Din. to ie za 394.650 Din manj ne go lani v februarju. Mesečni primanjkljaj dohodkov delavstva se lahko ceni na 12 milijonov Diu. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 24.63 Din. to je za 1.15 Din manj nego lani v februarju.
= Kako se ima pobirati trošarina na vino po končnem načrtu zakona o izpremem-bah in dopolnitvah trošarinskega zakona.
Kakor smo že poročali je finančni minister predložil narodni skupščini načrt zakona o izpremembali in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Po tem načrtu se ho državna trošarina n vino pobirala od kon-sumenta, ki je vino kupil ali na drug način dobil od producenta. Način pobiranja bo ostal toiej v glavnem nespremenjen. Ven-nar pa vinogradnikom po zakonskem načrtu ne bo treba prijaviti prodaje (odtujitve) finančni kontroli. Prevoz vina po železnici in z drugimi javnimi prevoznimi sredstvi bo prost, vendar uslužbenci teh prevoznih podjetij ne bodo smeli pošiljk vina iz-iajati, dokler finančna kontrola ne bo pregledala blas:a. Ta pregled pa se mora izvršiti v 6 urah po prijavi prevoznega podjetja finančnemu obiastvu. Kunec (prejem ni k), ki dobi vino ol vinogradnika, bo moral količino prijaviti in trošarino plačati sicer ga bodo smatrali kot tihotapca. Važna Je tudi nova določba, po kateri sc kot produeent vina smatra enako kakor vinogradnik tudi oni, ki vino pridobi iz kupljenega ali drugače dobljenega grozdja (seveda če ni trgovec z vinom). Državna trošarina na vino znaša po zakonskem načrtu 0.50 Din na liter banovimska trošarina v mora od 1. aprila t. 1. naprej maksimirati z 0.50 Din, občinska pa od 1. julija t.. 1. z 1 Di.il, tako da bi od 1. julija naprej znašata skupna trošarinska obremenitev vina največ 2 Din na liter. Na mošt je po zakonskem načrtu prepovedano vsako pobiranje tre "ir i,n p od strani banovin ali oln-in.
= Lansko povečanje meničnega portfelja Narodne banke. Kakor znano se jc lani v drugi polovici leta menični portfelj Narodne banke znatno dvignil in jc znašdl od koncu leta 1965.7 milijona Din nasproti 1433.7 milijona Din ob koncu leta 1930. Od dolžnikov po eskontu mcnic odpade največji del na denarne zavode, namreč 100*) milijona Din. Koliko t.o bili denarni zavodi dolžni Narodni banki oh koncu 1. 1930. iz zadnjega letnega poročila, ni razvidno: navedeno jc le, da so denarni zavodi leta 1930. izkoristili kredit pri Narodni banki povprečno le za 340 milijonov Din. Med dolžniki po eskontu so bili ob koneu preteklega leta nadalje: industrijci za 598 milijonov, izvozniki za 125 mfijonov, uvozniki za 114 milijonov, obrtniki za 33 milijonov. kmetijske zadruge za 30 milijonov in razni dolžniki /a 58 milijonov Din.
= Konkurz je razglašen o imovini Slavka Sironiča. trgovca v Ve'en ju (upravnik mase dr. Fr. Majcr, odv. v Šoštanju; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Šoštanju 9. marca ob 10., og'«sitveni rok do 31. inarca, ugotovitveni narok 7. aprila).
Oorze
3. marca.
Na ljubljanski borzi so se danes devizni tečaji v splošnem nekoliko dvignili (zlasti Ne\vyork, Pariz, Amsterdam), čeprav je Narodna banka ponovno znižala tečaj devize
251 zaklj.. za
31 d<'u., (">" o
Curih od 1097.70 na 1097.!9. Edino devizi Praga in Bruselj sta za malenkost nazadovali.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voina škoda ostala nespremenjena in se je tri_> vaia za kaso po 259 in 248 (v Beogradu 230, 251) in za april po 249. Med dolarskimi papirji je bil zabeležen promet v 7° o Blairove, u posojilu po 47. v 8*'r> po 53.25 in 53 ter v 7" o Seligmanovem posojilu po 50.25. 6"« begluške obveznice so bile zaključene po 41.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2279.03 _ 2290.39, Berlin 1342.66—1353.46. Bruselj 7S6.84 do 790.78. Curih 1094.35—1(199 85. London 196.84—198.44. Ne«york ček 5633.13 do 566139 Pariz 222A4—223 76 Praga 167.31 do 168.17. Trst 292.82 — 295 22.
Curih. Beograd 9.05 Pariz ?0.?6. Londrm 18.025, Nevvvork 516.75. Bruselj 72.05. Milan 26.80. Madrid 3.).60. Amsterdam 2O8..j0, !>r-lin 122.90. Stockholm 99.40. Oslo 98. Koben-havn 99.20. Sofija 3.74. Praga 15.29. Varšava 57.90, Bukarešta 3.06.
Elekfi.
Zagreli. Državne vrednote: Vojna ško !a 247 _ 248. za marc 247 den.. za april 247.50 do 250. za maj 247 den.. 7",'« investicijsko 62.50 den.. 4° n agrarne 29 — 31.50. 7°'« Blair 41 — 41.50. 8°/(i Blair 52.75 — 53 7% Drž. hipotek, banka 50 — 50.50, 6".o begluške 41 — 41.50.
Beograd. Vojna škoda 250. marc 252 zaklj.. 4°'n agrarne begluške 42.50. 42.75 zaklj.. 8*A> Blair 54 bi., 7° n Blair 47.50 zaklj.. 7% Drž. hipot. banka ka 50,50 zaklj.. Narodna banka 4900 zaklj., Priv. agrarna banka 295 — 298.
Dunaj. Bankverein 11.15. Eskomptegesell. 110. Dunav - Sava - Jadran 15. Staat«eisen-bahngeselkchaft 17.40. Trbovlje 33.60, Al-pina - Montan 12.55.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubi ianska borza (3. t. m.) Tendenca
za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon par-jene bukovi ne.
ŽITO
+ inniprg. 3. marca. Začetni tečaji! Pšenica; za maj 67.625. za julij <31.375.
4-Chicago, 3. marca. Začetni tečajj: Pšenica: za marc 58. za maj 62. za julij 63.75, za september 65.50; koruza: za maj 40, za julij 42.50, za september 43.875; rž: za maj 48,.-)0. za julij 51.
+ Nnvosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 48 vagonov. Rž: baška 165 — 170. — Oves: baški srernski. banaški 125 — 130 Ječmen: baški in sremski 63 (14 kg 125 — 130: baški in sremski. nomladni 67 68 kg 150 _ 160. Koruza: baška. banatska 71 — 75: baški, sremska, za april - maj 79 — 81; baška. ok. Sombor 75—7<j; sremska 65 —76. srem^k.t, parit. Šid 76 — 78. Moka: baška in banaiska fOggv baška in bajiat »Ogt 360 do 38(1- št. »2 340 - 360: j "k 305 - 315: >6« 255 do 265; >7< 190 _ 200- »8« 122 50 - 127.50 — Otrolii: baški in sremski 85 — 90. banatski SO _ 85. Fižol: baški. sremski, be.li. broi vreče 180 -
+ Budimpešta n«ka terminska borza (3. t. m.) Tendenca ustaljena: promet tih. P5«'-nica: za marc 11.94 — 11.96, za maj 12.98 do 12.99: rž: za marc 14.50 — 14.5-5. za maj 14.77 — 14.80.
2 IVINA
+ Ljubljanski živinski sojem. Na živinski sejem v sredo je bilo prignanih; 227 konj, 97 volov, 61 krav, 13 telet in 9.5 prašičkov: prodanih pa je bilo 28 konj, 28 volov, 17 krav, 10 telet in 40 prašičkov. Do-gon je bil živahen, kupčija pa je bila slaba. Cene so ostale nespremenjene, in sicer za kilogram žive teže: voli 1. vrste 5 — 5.50 Din. 11. vrste 4 _ 4.50 Din). III. vrste 3 do 4 Din, krave debele 4 — 4.50 Din, krave klobasarioe 2 — 3 Din. teleta 6 — 7 Din; prašički za rejo so se prodajali po 80 do 100 Din komad.





* se^ '*
Lipski pomladanski sejetn 1932:
Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih
pisarnah in pri častnem zastopniku:
ING. G. T3NMKS. LJUBLJANA. Pvorakova 3.
Vzorčni sejem od 6. do 12. marca. Veliki tehnični in gradbeni sejem od 6. do i 3. marca. Tekstilni sejem »d 6. do 9. marca. Športne potrebščine in pohištveni sejem od 6. do 10. marea.
VSEH VRST IZVRŠUJE
irnMmt
LJUBLJANA
Sv. PETRA NASIP 23
Vsak dan sveže pečene
v delikatesi K. JARC
— »Pri turistu«, Dunajska cesta št. 9.
3364
DONOSMO POSESTVO
pri Sv. Juriju na železniški progi Celje — Sv. Jurij (St. Georgen) osem oralov polja in travnikov, v najboljšem stanju, hiša, gospodarsko poslopje z živim in mrtvim inventarjem, je zaradi smrti lastnika takoj poceni NAPRODAJ.
Ponudbe na »Publicitas«, Zagreb, tli -ca 9, pod šifro »Sv. Jurij«.	3377
Zahvala
Vsem onim, ki so v tej težki uri neminljive bolesti čutili z nami in dali v tako veliki meri izraza globokega sočustvovanja ustno ali pismeno ob prerani. smrti naše iskreno ljubljene matere, prababice in tašče, gospe
Eme More
izrekamo najglobljo zahvalo.
Predvsem se zahvaljujemo vsem, ki so spremili blagopokojno na njeni zadnji poti v tako velikem številu ter pevskemu društvu »Kra-kovo-Trnovo« za žalostinke pri hiši in ob grobu.
Maša zadušnica se bo brala v trnovski cerkvi v soboto, dne 5. t. m. ob 7. zjutraj.	3399
Ljubljana, dne 2. marca 1932.
Žalujoči ostali.
■j«
Užaloščeni javljamo tužno vest, da se je preselil danes ob 14. uri k svojemu Stvarniku naš ljubljeni in srčnodobri šef, gospod
Dragomir Cvrkovle
carinski Inšpektor
Položili ga bomo k večnemu počitku v soboto, dne 5. t. m. ob 15. uri na tukajšnjem pokopališču.
Ohranimo ga v trajnem in hvaležnem spominu.
Jesenice, dne 3. marca 1932.
m?
- - v*
iM ■
> -<>\
• '-/.-i
.■■-■M
3402
Uradniki jeseniške carinarnice
*
Mogotci, ki so na Daljnem vzhodu sklicali Mandžurijo za samostojno državo, so ji postavili na čeio bivšega kitajskega cesarja Puva. ki so ga imenovali za predsednika. Puv nosi naslov čia^čeng. kar pomeni toliko kakor diktator.
Čingčeng Puv je danes v 27. letu. Kljub 6voji mladinsti ima za seboj zelo burno življenje. Prvotno ni bil določen za kitajskega
je ime v Henrv, po vzoru največjega cc-sarja iz rodu Tudor. Tudi svojo ženo jj prekrstil in jo je imenoval Elizabeto Nje-rio vzgojo je poveril dvema Američankama. sestrama Miriami in Izabeli In^rutn. Tako sta postala bivši cesar -n njegova žena povsem moderna človeka Prirejala ^ta plese, konjske d.rke in govorila samo angleški
Helsinki, prestolnica Finske
Charles August L-indbergh,
sin zmagovalca Oceana Charlesa Lindber-gha in njegove žene Ane roj. Morrow, ki so ga ugrabili ameriški razbojniki iz roditeljske hiše zato, da bi izsilili od staršev 50.000 dolarjev
Plavanje v francoskih šolah
Pariška zbornica je sprejela zakon, ki določa, da se uvede plavanje med obvezni šolski pcuk v ljudskih in srednjih šolah.
Brezmesni dnevi na (Irskem
Grško notran'> ministrstvo je izdalo odlok. da se morajo Grki od 14. marca dalje postiti trikrat na teden. Meso se ne bo smel« prodajati ob sredah, četrtkih in petkih.
je zaradi nameravanega državnega udara Lapovcev predmet splošnega zanimanja
Športno življenje na Kitajskem
Pred kratkim se je vrnil v Nemčijo znani nemški lahkoatletik Herbert Bocher. ki je deloval 2 leti in pol kot športni učitelj na Kitajskem. O svojih doživljajih v »de-.želi sredine« pripoveduje marsikaj zanimivega.
Bocner je bil član nemške lahkoatletske okspedicijt ki je v septembru 1929. odpotovala na Japonsko Na povratku se je peljala skozi Mandžurijo in tu ga je pozvalo kitajsko vseučilišče v Mukdenu. naj bi prevzel mesto športnega učitelja, še preden se je prav zavedel, je pogodbo podpisal in ostal v daljni deželi sam brez prijateljev, brez vsega. Pogodba se je glasila najprvo za eno leto, pa jo je podaljšal na pet let. Bil je v službi mogočnega maršala čangli-nolianga Baš se je pripravljal, da organizira udeležbo kitajskega teama na olimpiadi v Los Angelesu. ko je izbruhnila vojna. Vseučilišče se je zaprlo in vse se je razbežalo.
Mukden ie bil Bocherju samo stalno bivališče. v ostalem je pa potoval po vsej K tajski in povsod organiziral športno življenje. To ni bi i a malenkost kajti že sama vožnja iz Mukdena v šanghaj traja 4 dni. Dospel ie tudi »• notranjost države, kjer vladajo še srednjeveške razmere in ni o športu nobenega govora Nekoč so ga napadli honhuži in ga oropali do nagega
Kitajski šport je seveda daleč za evropskim. Velike stadione dobiš le v šanghaju, Mukdenu. Nankingu in Cinanfu. Na daljave tisečev kilometrov ne dobiš drugače nič podobnega, niti plavalnih bazenov. Težko
oviro za razmah športnega življenja predstavlja predvsem velikanska razlika v podnebju na severu in jugu. Peščeni viharji, ki vejejo vsako pomlad iz puščave Gobi, čestokrat onemogočajo vsako vežbanje. Manjka pa tudi voditeljev.
Bocher je imel samo v Mukdenu okoli 3000 dijakov pod svojim vodstvom, bil je edini evropski učitelj na tamošnjem vseučilišču, a kmaiu je prevzel tudi mesto državnega športnega učitelja in inštruktorja severne vojske. Bavil se je specialno z lahko atletiko in je tu med svojimi učenci dosegel prav lepe uspehe. Najboljši atlet v deželi je bil Linlancu, ki je v teku na 100 m dosege' čas 10:7 peteroborec Fu-paoreh bi se lahko kosal tudi z evropskimi šampioni. skakalec Finpoalu je skočil do 3.SS m ob paiici. Zelo dobro igraio Kitai-J ci nogomet, pa tudi druge igre z žogo (tu-J di tenis), plavanje pa zelo zanemarjajo.
Bocher sam se v tem času ni mdgel dosti udejstvovati in bo moral v marsikateri stioki začeti z nova pač pa je dosegel velike uspehe v raznih vrstah teka in pred vsem v konjskih dirkah, ki so na Kitajskem zelo priljubljene.
Večkrat se ie srečal z evropskimi športniki, tako z Angležem Liddlom, ki je na olimpiadi 1924. v Parizu zmagal v teku na 400 m. Liddel je bii nekaj časa za misio-naria v Tiencnu
Ko je Bocherjevo delovanje kot športni učitelj dočaka' o svoj nenadni konec, se je nekaj časa prebijal še kot vodja neke kitajske policijske čete. Zasledoval je roparje in honhuže. potem se je pa naveličal in je odpotova k-atkomalo domov kamor je dospel po 10-dnevni vožnji skozi zasneženo Sibirijo,
Novi vrhovni poveljnik Japoncev predi šanghajein
General Si rokava,
ki je zamenjal generala Ujedo
Podveza za brezposelne
Na neki poročni gostiji v pariški okolici je imel novopečeni mož. delavec, originalen kakor koristen domislek. Med pojedino je vstal in je svatom s kratkim govorom priporočil, naj ne pozabijo brezposelnih. Da bi jim vsaj malo pomagali, predlaga, da bi izvršbi dražbo »dragocenega predmeta« v nj:hovo korist. Navzoči so njegov predlog odobravali in so samo čakali, kakšen naj bi bil omenjeni »dragoceni predmet«. Mladi mož je pokleknil pred svojo ženo in ji na splošno presenečenje odvzel svileno oodvezo za nogavice. Ta dragoceni predmet je dal na dražbo in je dosegel zanj nekoliko sto frankov, ki so jih še isti večer razdelili med reveže.
21 milijonov brezposelnih
Mednarodni urad za delo v ženevi je izdal statistični pregled o brezposelnosti. Po njegovih podatkih je v 22 glavnih industrijskih državah sveta 21 milijonov brezposelnih. To število pa je v primeri z resničnim stanjem gotovo še nizko, kajti ljudi brez zaslužka in kruha je mnogo več.
Bandit Sngda v ženski obleki?
Neki ameriški renorter ki je del j časa bival na Korziki, pripoveduje, do živi rnz-vpit; bandi.t Spada, ki ga že dolgo ;šče francoska policija, na Korziki b'izu Calvija v dvorcu neke imovite An<?'ežinje. ki se šteje za prijateljico in zašcitnieo razbojnikov Snarla je ba;e nreoblečen v žensko in se povs>sm svobodno kreta.
Aljehincva rekordna simultanka
Svetovni prvak v šahu Aljshin je igral v Parizu simultanko proti 300 nasprotnikom na 60 šahovnicah Od 60 partij jih je dobil 37 remijev je dosegel 17 in 6 iger je zgubil. Aliehin si je izgovoril za vsako potezo samo 15 sekund premisleka, medtem kc so irneb njegovi nasprotniki za vsako potezo četrt ure časa Med Aljehi-novimi Igralci so bil najmočnejši člani pariškega šanovskega kluba. Hote! >;Clarid-
ge«, kjer se je vršila simultanka, je bil seveda oblegan od radovednežev. Aljehina so pri. tej simultanki tudi filmali.
Odkritje novega planeta
Ravnatelj turinškega observatorija profesor Volta je odkril nov planet velikosti 13.5 ter ga fotografiral. Novi planet nosi oznako 1932 C A. Po sodbi strokovnjakov spada novo odkriti planet med male planete. ki se gibljejo v pasu med Marsom in Jupitrom okolu sonca. Doslej so astronomi odkrili že 1200 takšnih nebesnih teles, večinoma s fotografskimi ploščami.
Razstava civilizacije v Parizu
»Intransigeant« poroča, da je franco-ska vlada z vso vnemo na delu za prireditev velike razstave civilizacije, ki naj bi se vršila v Parizu 1. 1937. Razstava bo prikazovala civilizaoijo v dvajsetem stoletju.
Prvi ruski zrak oni o v
Poroča io. da so v Rusiji nravkar dovršili prvi vodljivi zrakoplov Zeppelinovega tipa. Zgradili so ga v Ljeningradu in v kratkem se bodo začeli z njim poskusni poleti.
Strahote romanja
V Patni (Indija) se je zbralo ogromno število romarjev. Ker jim niso takoj odprii svetišča Aroraj. so začeli oblegati tempelj, pri čemer je nastala takšna gneča, da so IS oseb pohodili do 6mrti.
Pred 50 leti so odkrili bacil jetike
Bakteriolog Robert Koch
je odkril v marcu i882 bacil jetike in omogočil s tem začetek zatiranja te zaviatne morilka človeštva
Diktator Mandžurije, bivfci cesar Puv sprejema tuje vojačke atašeje
General Feng, ki .je vzel Puju cesarski naslov
Pol za šalo, pol zares
Našla sta se
Delodajalec (prosilcu službo): Prav za prav sem imel namen nastaviti ože-njenega prosilca.«
Prosilec: To je sijajno! že dolgo nameravam prositi za roko Vaše hčere.
V gledališču
Oče in sin sedita na galeriji. Sin venomer vstaja in se sklanja naprej. Oče, v strahu, da ne bi se zgodila nesreča, pravi: Nikar se ne sklanjaj tako globotto, sicer mi še padeš v pritličje in bom moral zate plačati trikrat več.i
Prijateljice
»Ali si prepričana, da bo tvoj zakon 3 tem snubcem srečen?«
;>Draga mamica, prisežem. da bom srečna, kajti vse prijateljice mi ga zavidajo.«
Vsak dan ena
»Dober dan, kaj pa je z vami7 Zobje?« »Kaj še! Naš sosed si je nabavil nov zvočnik! <c
Pravkar je izšla
nova številka
ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET44
cesarja. Njegov oče je b?1 princ Čun, n c-gova mati princesa Jungloh, favoritka Lesarske vdove Tuši. Tri letu starega so Pu-ya določili za naslednika cesarskega prestola na Kitajskem. Dali so mu im ■ Hsuan-tung, regentstvo pa je zanj prevzel njegov oče. To je bilo 1. 1908. Do 7. leta starosti je bil Puv deležen časti, kakršne se izkazujejo kronanlm glav. m. Potem je prišla revolucija. Juanšikaj je organiziral prevrat ki mu je uspel. Prevzel je vso ob'ast v deželi in mlad; Puv je moral odstopiti 12. februarja 1912.
Republikanska vlada se je ponašala napram njemu zelo v.iteško. Pusti a mu je tesarski naslov in mu je dovolila živeti v dotedanji palači v Pekingu. Za življenje mu ■ni b*'o treba skrbeti. Prejemal je letno š.i-ri milijone srebrnih dolarjev apanaže. \ se kitajske vlade so izpolnjevale to pogodbo do zadnje podrobnosti.
1. juija 1917 je skuša'a neka skupina vzpostaviti kitajsko monarhijo. Vodja toga pokreta je bil general čangčun. ki mu je stal ob strani filozof Kangiuvej. Ta dva st.a s pomočjo «voj'h privržencev oklicala Puva za cesarja Kitajske. Njuno veselje pa ni bilo dolgo. 2e osem dni po prevratu se je moral Puv odreči prestolu. Republikanska v'ada se je vnovič pokazala velikodušno. Puva ni pregnala iz dežele. Dovoli a mu je, da je osta.!. kakor prej, v Pekingu pod dotedanjimi pogoji.
L. 1922 se je Puv, ki mu je bilo takrat 17 let, dvakrat oženil in sicer skoro sto-časno. Prva njegova žena je bila Kuošiasi iz stare mandžurske rodbine. Za d-ugo zono je vzel neko dvorno damo. Od te se je dal pred časom ločiti. Kmalu pa ie Puv prišel popolnoma pod vpliv svo;cga angleškega učitelja R. F. Johnstona. Ta ga je vzgojil v modernega moža. vr?'iva1 nanj. da si je dal odrezati kito in da je spremenil fvo-
! Novembra 1924 je zadel Puva nepn-Vso-van udare-c. Kitajski krščanski general | leng mu je vzel cesarski naslov, ga prikrajšal za sedem osmin k prejemkov in ga prcgiui' :7. cesarske palače v Pekingu. Pu se jc zatekel pod streho japonskega posla ništva v Pekingu, kjer je ostal tn mesecc. Potem je pobegnil v hotel Tarnalo, ki stoj; na tleh japonskih koncesij v Tientsimi. L pal je, da mu bo zdaj uspelo pobegniti •na Japonsko in v Anglijo, toda kitajska vlada je onemogočila njegove načrte iz hojami. da ne bi začel Puv v inozemstvu ro-v.i.riti za obnovitev k:rajske monarhije. Za ' to se je Puv odpovedal potovanju n vetu. Najel je v Tientsšnu lršo z % rttm n 1 pustil ta kraj šele lani n novcu- vj. ko se je nenadoma pojavil v Mukdenu. Ni dvoma. da je bil Puv ves čas svoje j pregnanstva v zvezi 7. Japonci, ki so ga sed;»i 'rVi-ca 1 i za diktatorja samostoj >e mandžurske države.
Zarotnik in njegova nasprotnika
Avstralski profesor dr Gould je napravil zanimive poskuse, da b; s tokom visoke napetosti obudil navidezno mrtve k življenju.
Njegova metoda obstoji v tem. da zabo-če tanko iglo. skozi katero teče tok. za deset sekund pacientu v srce. V treh primerih je dosegel popoln uspeh, kajti po nekoliko minutah je srce normalno utripalo in »mrtvec« se je osvestil. V prvem primeru je šlo za dojenčka ki se je zadušil pod težko odejo Vse druge metode so odpovedale in po pravirh znanosti je bil otrok mrtev. V drugem primeru je šlo za mladeniča, ki je utonil in so ga potegnili na suho šele po deset:h minutah. Srce mu ni nič več delovalo V tretiem primeru ie dr. Gould brez napora rešil neko žensko, ki je skočila v vodo in je ležala že dvajset
mmut pod vodo.
Pri dveh prejšnjih primerih Gouid ni uspel. Angleški učenjak prof. Lumsden pa je napram eksperimentom avstralskega znanstvenika zelo skeptičen. On sam se je mnogo bavil z oživljanjem mrtvecev in sicer je delal te poskuse z mačkami. V mncg;h primerih se mu je to posrečilo celo tedaj, če je srčr.: ut.'iD miroval več nego uro. Oživljal jih je pa s starimi metodami. n. pr. z injekcijami adrenalina, z vbrizgavanjem kisika v žile itd. OpazU pa je. da ni obujena žival nikoli več živela normalno. To pripisuje Lumsden temu. da je pač nemogoče oživiti vse dele možganov. če se je krvni obtok ustavil za več nego 5 minut. Gouldovi rezultati so gotovo zanimivi in lepi, treba pa je, da jih znanost še preizkusi.
Ugrabljeno dete
Na levi bivši finski šef generalnega štaba \Vallenius, vodja oboroženih Lapovcev, v sredi Svinhufvud, predsednik tinske republike, ki ga spoštujejo vse stranke, na desni ilr. Sunila, ministrski predsednik, ki hoče v sporazumu z vlado z orožjem zatreti
protidržavni udar
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke DiD 2. po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubliana. Knafljeva ulica 5.
z naslednjo vsebino:
NAJLEPŠE BARVE (W. Ostvvald—
s sliko)
NAPOVEDOVANJE POTRESOV VAMPIRJI IN VAMPIRSKI PROCESI (Dr. Vlad. Travner — s sliko) PANTAGRUEL AHASVERI ZE 400 LET (s sliko) ALI ŽUŽELKE SPE? IZLET V ANDE (s slikami) SPOMINI NA ZOLAJA (s sliko) NAGROBNI GOVOR SAMEMU SEBI
STRAHOVI
NOVI TIPI LETAL (slike) NA ROMUNSKI MARNI (Dr. Ivan
Lah i
POZOR! PLIN! (s slikami) SREDNJEVEŠKE PRAVNE POSEBNOSTI
ZNANOST V GOSPODINJSTVU ŽENSKA IN SVET (Eskimska žena
— s sliko i
TRI MINUTE POTOVANJA (Madei-
ra, najlepši portugalski kraj — s
sliko l
ŠAH
ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Kondor nad Andami — s sliko) AKO ŠE NE VEŠ KARIKATURE LJUBEZEN V AMERIKI HUMOR (Adamson)
v
znamenju splošne gospodarske in financijelne krize stoječa zadnja leta so pač mogla nekoliko zaustaviti razširjenje motornega vozila, nikakor pa niso mogla preprečiti njegove trajne, vedno se stopnjujoče potrebe. Nasprotno, neizprosno sta zahtevala pospešeni tempo današnjega življenja in zvišana intenziteta dela in borbe za obstanek močno naraščanje njegove uporabe.
Kupna moč je sicer padla, toda potreba je naraščala. Rešitev problema je seveda morala računati z obema tema faktorjema.
V tem momentu so prinesli General Motors in Opel 4 in 6 cilinderski Opel na trg in so si s tem zagotovili prednost na polju do ljudskega voza enkrat za vselej, ker je ta stvor kot »prvi« povsem odgovarjal vsem zahtevam sedanjosti.
Takšne maksimalne vrednosti po takšni minimalni ceni ni doslej nikdo poznal na trgu za avtomobile! Izpe-ljivo je bilo to dejstvo samo za ogromen koncem kakor so General Motors in Opel, ki združijo največjo fabrikacijo z največjo prodajno organizacijo.
Kajti na eni strani je omogočil velikanski odjem takšno pocenitev produkcijskih stroškov, kar je bilo na drugi strani zopet predpogoj za tako presenetljivo reduciranje cen.
Voz za tako ceno je moral priti in je prišel v pravem trenotku, kajti reprezentiral je odlično kakovost in nosljivost po brezkonkurenčnih cenah, bil torej pri-lagoden znižani prodajni ceni, ne da bi le malo izgubil na svoji realni vrednosti.
Te trditve so dokazane po cenah, ki personifici-rajo prodajno devizo:
»Minimalen dobiček pri enoti pri največjem odjemu!«
Pogoj pri tem odločnem koraku je plačilo v gotovini, kajti sicer bi se poslovanje samo sebe ugonobilo in vzorna stremljenja bi postala iluzorna. Ravno tako je neizpeljiva dovolitev rabata kupcem po preprodajalcih.
Toda dosežena je ta prva zahteva svetovnega tržišča za uspeh! Maksimalna vrednost za minimalno ceno kot temeljni steber za svetovno trgovanje. Cene se razumejo za voz v tovarniški standardni opremi, od kraja zastopstva brez krajevne cestarine in pod svetovno zna-nun General Motors jamstvom.
Cene za 4 cil. 22 HP 1.2 lit Opel:
2 sedežni Roadster	. »
4 » Touring	. .
2 » Cabriolet	„ .
4 » Coach	, . .
4 » Coach de	Luxe
4 » Cabriolet	. .
Komercialna šasija	. . .
Dobavni voz 300 kg	nosilnosti
Din	35.200.-
»	35.900.-
»	35.900.-
»	36.900.-
»	37.700.-
»	39.800.-
»	30.600.-
»	35.900.-
Cene za 6 cil. 32 HP 1.8 lit Opel:
2 sedežni Cabriolet . .
4 » Sedan	. . .
4 » Sedan de	Luxe
4 » Touring	. . .
4 » Coupe	. • . 4 » Cabriolet . . Komercialna šasija . .
Dobavni voz 350 kg	nosilnosti
Din 42.700.-» 43.900.-45.300.-45.300.-46.900.-48.600.-36.900.-42.700.-
» »
»
\aHa antoriziranS zastopnik t:
Ljubljana; General-Auto, Dunajska cesta 34
Maribor: Ferdinand Friedau Beograd: Petar Petkovič Zagreb: Zlatko Kardoš, Ilica 28
GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A - A NTVVERPEN
J. O. Curwood	£4
M a meji sveta
Cez nadaljnje pol ure se je pokazal iz kotanje za Sokvvennovo hišo in poizkusil odpreti vrata. Bila so zapahnjena. Njegovemu trkanju se je nekdo oglasil, povedal je svoje ime. zapah ie zaškripal, vrata so se odprla — in vstopil je- Nawadlook je stala med vrati svoje spalnice — s puško v roki. Keok je bila oborožena z dolgim nožem. In med obema je stala Mary Standisheva in bleda kakor smrt strmela vani. Stopila je naprej, da bi ga pozdravila. Nawadlook je nekaj zašepetala in se umaknila s Keoko v sosednjo sobo.
Mary Standisheva mu je burno pomolila reke- Njene oči so pričale o naporu, s katerim se je držala pokonci, da se ni ihta sesedia. Vzlic njenemu trudnemu, izmučenemu obrazu mu je radost napolnila srce. Trdno jo jč prijel za roke in ji smehljaje se pogledal v oči, ki so se širile, kakor da ne bi mogle verjeti, da ie res tu. Njeni prsti so se ga oklenili. Niti ni bil razburjen niti zmeden. Samo ljubezen se je zrcalila v njegovih črtah. Videla jo ie in čutila njeno moč, ki se je skrivala za njegovim krotkim nasmehom. Komaj slišen vzdih se ji je izvil.
Nato je zašepetala: »Rossland je v tvoji hiši. In John Graham je na poti semkaj. Rossland pravi, če se ne vrnem radovoljno k lohnu Grahamu —«
Čutil je, kako je trepetala-
* Ostalo razumem,« je rekel pomirjajoče. Molče sta stala drug traven drugega.* Sivopikčasti drozg na strehi je pel svojo zaljub-
ljeno pesem. Nato — kakor da bi bila Mary majhen otrok — je vzel njen obraz med svoje dlani, nagnil njeno glavo nekoliko nazaj, da ji je mogel bas še pogledati v oči in čutiti njeno toplo sapo.
»Ali se nisi zmotila tisti dan. ko sem odhajal, kaj?« je vprašal. »Ali me — ljubiš?«
»Da.«
Še nekaj časa ji je gledal v oči. Nato je odstopil. Tudi Keok in Nawadlook sta ga slišali, kako se je zasmejal. Čudno se jima je zdelo — Keoki z njenim nožem in Navvadlocki z njeno puško — da je drozg tako pel, da se je Alan Holt tako brezskrbno smejal in da je Mary Standisheva molčala.
Trenutek nato je stari Sokwenna s svoje strešne line, ob kateri je neprestano straži! s puško v roki, zagledal gospodarja, kako je stopal po tundri. V njegovi hoja je bilo nekaj takega, da je vstal pred sivolasim Eskimom privid iz davnih dni. ko je bila soteska duhov polna bojnega krika in so sa njegove, zdaj že grča ve in od starosti skrivijene roke udeleževale boja njegovega rodu zoper ifajezdnike in tlačilce z daljnega severa.
Nato je videl Alaha, kako je stopil v hišo, kjer je bil Rossland; in njegovi prsti so tiho zabobnali po starem ročnem bobnu, ki je ležal zraven njega. Njegove oči so izgubljeno strmele v daljne gore in z mrmraj oči m glasom je zapel staro bojno pesem, ki je bila zdavnaj umrla in so jo bili vsi pozabili, razen Sok\venne. Nato je zaprl oči. In pred seboj je spet razločno, malone prij-mljivo zagledal bojne steze, ki so se križale druga z drugo, in bojevnike, ki so s spačeniini obrazi korakali v boj.
22
Za pisalno mizo v Alanovi sobi je sedel Rossland, ko so se v'~ata za njim odprla in je vstopil gospodar. Ko je videl, kdo je,
nikakor ni bil zmeden, ampak je počasi vstal, da bi ga pozdravil. Suknjič je bil slekel, rokave zavihal in niti malo n; izkušal utajiti, s kakšno neprisiljenostjo je bil šaril po Alanovih knjigah in papirjih.
Stopil je Aianu naproti in mu pomolil roko To nikakor ni bil tisti Rossland, ki je na » No mi« svetoval Alanu, naj se meni za svoje stvari. Vedel se je kakor človek, ki pozdravlja starega pn" jatelja. in se prijazno nasmehnil, še preden je izpregovoril Nekaj je sililo Alana, da mu je vrnil smehljaj za smehljaj. Za smehljajem je moral občudovati drznost tega moža Rossland je prijel Alana za roko. ki mu jo je ta malomarno pomolil, in jo krepko stisnil.
»Kako je. Pariš, stari dečko?« je reke: razigrano. »Pred nekaj minutam: sem vas videl, kako ste šli k lepi Heleni, pa sem počakal, da opravite. Nekam splašena je. In ni ji zameriti Menelaj je na vso moč hud. A čujte. Holt. vedite, da vam n kakor ne prisojam krivde. Dober človek sem, .živi in privošči tudi drugim kaj" je moje geslo. Ona se je zvito lotila svoje reči. to j; j; treba priznati. Prekanjena je, prekanjena, čast, komur čast! Vsakemu možu b; zmešala glavo. In tudi jaz bi kaj dal. da bi bi! v vaši koži. izne-
že na .Noriu' na meno \ videti je biio. da se
veri I bi se bil staremu Menelaju m prestop' stran, če bi mi bila dala le količkaj upanja, s tako mislijo ne more sprijazniti.«
Tako govoreč je ponudi! Alanu veliko, debelo smotko z pasom. Temen nagon je spet velel Alanu, da je sprejel smotko in jo prižgal. Kri mu je vrela. A Rossland ni ničesar opazil. Videl je samo, kako se je Alan hladno nasmehnil m z dozdevno nepris:-lienostjo pokimal, kar je napravilo na Grahamovega opravnika zelo ugoden vtis. Spet je sedel za pisalno mizo in ponudil Alanu stol, ki je sta! zraven nje.
»Mislil sem, da ste težko ranjeni,« je rekel Alan in sedel. »Ali vas m nekdo dokaj hudo sunil z nožem?«
zlatim
Cene malim oglasom
Ženit v-e in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-ttojbina za šifro ali za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaju: vsaka beseda Dm Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moton. »Kapital«, »V naiem«. »Posest*. »Lokaht, »Sia-nm'anjp odda*, »Strop*, kVrednote«, »Informacijea, »Živali«, »Obrta ln »Lesa ter pod rubrikama *Trgovski potnikis ir, »Zaslu-*efc«, če s? 2 oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za
Za odgovor 3 DIO
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l._
za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šitro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se znračunaio po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za' besedo, je Din 10._,
pri oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. pristojbine za male oglase je plačat; pr: predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
£4©? fič« tjt?!alk». pisia vsako besftdo 50 par; m tisic« »tfro S Din. — K<5«r a t d i easriiijfifc, os sa rsoi-n bf-.s*dx> t Din, ialanje nask»va ali m šifre pa S> Dia. (3)
Preddelavca
J zan-esljive-ga in energič j	veleposestvo Hab-
I b;ich v Trzina. 7!21-t
/a 2«! Din dnevno
'►Uarljam slovensko, srbo-n r u t \f>, fr;i ne -ko, aem-in italijansko kore-• :r:- :.(-.>. — P;.:.inibe n.i
->.- .-)s. «■ 3 i k J,; t. i p,<d
»i ro	-..	7140-3
Žagarja
=amostojnega in dobro i-z-urjenega sprejmem tako' za polaojarmenik. — Ponudbo na naslov; Zaga L-očc pri Pol jeanah.
7-13-1
Frizerko
veščo vodna in železne onduiaeije ter manikiranja sprejme Martin G j u r i n, brivski salon za gospode ;n dame v Kamniku.
7146-1
to strnšoij.«, pla.
Korespondenta
(korespondentinjo)
»sacOi ! LKn; »a lajanj«	%.; ta J : acrilnoga, vestnega. f-«o § Din Dijaki, ki j I Ijivega :n odkrito
J {	veščega srbo-
čajo vsako bes^i« 50 pu.r: ti iifr* aH ^ dajanje nsriov* 3 Dva. (J)
\kadcmik-romanist
mčuje -
U,
Ponudbe
c---: no po z o hitri metod', »glas. oddelek *ProgreSc.
715C-4
z.ane^-osrčnega. era srbo-inc. ncmSčiae in s!o-| ve-.:	aprejue takoj ali
s 1. aprifom veo;e podjetje v Kranju 1'rednr^t imajo starejše mo5i. event. vpokojenci. Ponudbe pod »Zanoslj-ir k o r t ► o-nde n 11 na (Klasa! oddelek Jutra.
7171-1
\ 3 mesecih
»-skJo aovori nemško ali
t-aacosko. Modema metoda. Hrenova B"ca Si. '71 > o >:.»•-!.	7 1
SluibodohL
Irti^J* oO psu, za dajani« aa.*!r<T» »H M Si?r» i Diit (11
Šivilja
[• ^oluoina vršč;1 prikro-; anja po modnih Jnma-' '.. t votle'.-;o p r a k s o. 4oviLm okusom za aranži-raaje, katera ;'e dovršila kjiojni teeaj, dobi takoj »r^ilno mesto vo-diteljjee f.odnpga salona, kjer se wdc!:i.:» b o i j š a d.im = ;-.a i	:j:'.	trn i; i;a-
■iia po nu-ri. Oskrba v Ji plača po d"_'ovoru. I.y res:ia in' poštena de-ki(!ta, k: se čuti') zmr-žne > >. to roc-ito. naj po*!jejo pismeno ponudbo na tvrd-to F. t. Gorivar, Ljubima. Sv. Petra ceata i"!).
7198-1
Hlapca
solidnega in treznega
sprejni« v stalno službo lasna trgovina Sleiner os Opekarski cestj štev. SI.
7181-1
Modistinjo
dnHro izurjeno sprejmem ta';i!-: za. sezijo — proti
r.t;».(-i 1000 l'"-::;(lbe na oglas, oddelek * Jirtra« pod značko »Mo-distinjas.	7178-1
mnm
Hišnika
*:>rejane Si>kolsko dm.štvo 'i Jesenitali. V poštev pridcio na Josenica!i sta-" ijoei zakonci brtz otrok - U niso člani. Keflek-naj se pismen« pri-■ d
jav; vi
I : - ' : . .1- .
!<i. t.
; oko1 s ko dr
na T-tvo 104-1
Lčeiiko
»orejmeai v modno trerovi-io. Prednost ima tista, ki M je žo 1 leto učila. — ■^asic-v v oglasnem oddelku »Jutrac.	7155-1
OSJa«	fe
1 Din beswia; 4, da jscjt naslova	sa
šifro 5 Dit. - Oglasi »•H-.iainega tmisja ta» ka be«>ia 5'i par; t® dajanj« oaslova ni u Sfro jv, 3	(6)
Salonsko garnituro
II. rok oko, sijaj-no ohranjeno. (>bsrt»ječ.o iz zofe, - foteljev, salonske mize, 3 stenskih mizic r veliki-Dii zrc;i omare za knjiga in lestenca, pripravno za graščino ali reprezen-" 1'ne pr>^t"r». nroda P. Lnckmano, Ljubljana, Stari trg 21 II. ' 7315-6
Jajca 75 par ter orehe in jederca
najceneje nudi Sever & Konip., Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 5
7031-0
Puhasto perje
čisto, čobano. kg po 48 Din, druga vrsto kg po
■iS Dm. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub k^ po 230 Din razpošilja po poštnem povzetja Urozov^. Zagreb. liica 82.
22
Radio
Vsaka beseda 1 Din; is dajanj« naslova sli Šifre pa S Dia. (9)
Rad!o
štirkevnd, z zvočnik »si In baterijami za 700 Din ter
fotoaparat
6.5/0 za 1250 Din naprodaj v Mali čolnarski ulici št. 10._ 7153-9
gH2S3S&
Vsaka bas«ia | Da: £» dajanj« oslova ali ta Šifro p* 5 Dia. (10)
Mali »Peugeot«
štirisedežen, v dobrrm sta nju za 7000 Din proda Vilko Maroii, Dol.' Loga tec.	C9S4-10
Uliilesa
» o«H«do. Oglasi fwo-
etialnegs enačaja po 50 par b«u>da. 7* da-janj« naslova ali cx šifro Iž Dia, oziroma 5 Din.	(11)
Svarim pred
nakupom kolesa
znamke >Waffenrad< štev. 3,142.531. — Kolo je bilo ž. t. m. med S. in 10. uro dopoldne ukradeno iz vo-••>šn-;«o kralji Petra. —-Kralj Friderik, narednik-tiizičar
40
7122.-31
Vrvarsko delavnico
z orodjem in dva terilna stroja proda takoj Kučan-da vrvar. Store pri Celju 71-S7-6
^-Cgar R^ce Sjrrougns.
Tarzan, kralf džunalf
Uglasi C.-a. snataja p«
1 Dia beseda^ ta da-janj« naslov« »ji M šifro 5 Dia. — Oglasi S(Kiia!n«ga in ičaja vsa" ka beseda ofl [ia.r; ta dajanje oa«iov» aij rv &ifro p» S Din. (7)
Vinske sode
od 100—3501 kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov Ivanka S I o v š a. Ljubljana. Kolegijska nI. št. 19.	7034-7
Vsaka
1 Da;
be«<*<ia za lajanje naslova a!i t» Šifro pa 3 Dit). (161
Državni uradnik
išfft 20.000 Din posojila proti menici, sigurnemu poroštvu in mesečnemu odplačevanju po 800 Din. — Ponudbe na o?ia.s. oddelek >Jatras p^>d »Varnost«.
T100-16
Družabnika
s 10.000 Din iščem za soudeležbo na lepem dobičku — za brusilak-o stekla in izde.lovahiieo ogledal. — Pocudbe na naslov: Zvonar, Z;tgreb, Podolje št. 15 " 7097-16
Ako je Vaše posestvo obremenjeno
z dolgovi !.n se ne moreie rešiti dolga radi previso kib obresti, pišite na ogl. oddelek i Jutra« pod šifro »Rešitev«.	6048-16
Gospodična
stara 21 let, s sedemletno prakso v odvetniški in m>-tariki pisarni, samostojna delavka, išče službo s" 1. aprilom. Sla bi tudi v kako podjetje kot korespon-dentinja aH tajnica, ponudbe na oglasni odde »Jutra« pod šifro »Vodim samostojno«.	7008-2
Svoj lasten dom
9 pripadajočim vrtom je želja vsak-ga skrbnega jčeta. V najkrajšem času lahko to losežete po no vem sistemu. - Pišite na oL'la.3. oddelek »Jutra« pod šifro »Domačija«. 6049 20
Stanovanje
'l »ob, kuhinje in vseh pri t;klin oddam z junijem i
Trgovski pomočnik
z enoletno prakso, vt-sč š pečenje, manufakture, že-leanine in stekloreza. išče službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten«.	7329-2
Hišo
oddaljeno 20 minut od l>ostajo Grosuplje prodam po nizki ceni. Pripravna za obrtnika, uuokojenea ali kaj slienega.' Alojzij Drobnič, Sp. Slivnica — pošta Grosuplje. 7.157-CO
Mlada gospa
simpatična, zelo nesrečna, išče boljšega gospoda, ki bi ji pripomogel dobiti na račun trafiko ali kaj slič-nega — najraje na Bledu ali kakem drugem leto-viščnem kraju ca Gorenjskem. — On j. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo
Nova vila
v krasni Tivolski legi, najrooderneje urejena, zelo p"dno naprodaj. Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov. Salondrova 6 7158-20
Pohištvo
hvaležna«
71
m
Plačilni natakar
z letnimi spričevali, ver-ziran v kavarniški in re- I stavraoijski stroki, z zna- j njem slov. in nemščine, zmožen kavcije, išče službo za takoj ali pozneje. Ccnj. ponudbe na ogla - n i oddelek »J utra« pod šifro »Saliden in zanesljive.
69-39-2 i
Vsaka	j l)i,n;
13 Jajanje naslov* ali ta Hfr0 t« 5 Din. (12)
Spalnica
omari, postelji, nočni omarici, stoli, podobe, umivalnik, miza in otroška posteljica naprodaj v Štrekljevi uiici štev. :VII.
7154-12
Lokali
Prodajalka
izučena v trgovini mt danega blaga, t dveletno po močniško prakso. zdrava in prijetne zunanjfi*ti, po polnoma zanesljiva in po štena mož. i.5£o zaposlenje Kot pro^iajalka. Gre tudi v pekarno, mlekarno itd. Ponudil na ojuj. oddelek Jutra« pod značko »Pri jazna postrežba«. CS26-2
Vsiika	1 Dm,
za dajanj« naslov« »li za šifro p, 6 Din. (1»)
Izučena šivilja
18 let stara sirota, prosi •zaposlitev pri kaki šivilji ali » trgovini. JP pridna in jjoštena , ter pripravi je na delati vsa Iruga dela Naslov pove ogias. oddelek »Julra«.	0!>23-2 I
Trgovino
z mešanim blagom, v Ljubljani takoj prodam. Eve-v!. sprejmem družabnika ali pnsiovvdjo s kavcijo. Po-ninibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stara trgovina«.	7PJ3-19

V-i-iki	1 Din:
>a lajanj« ujis'ot» »K ii> iitro pa 5 Dia f!71
Podjunski
ulici štev. 20.
7134-21
Stanovanje
3 sob (vsaka s posebnim vhodom), kuhinje io vseh pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7125-21
Stanovanje
2 parketiranih sob. kuhinje in shrambe, z vodovodom in elektriko, samo zase, oddam s 1. marcem v Lev-čevi ulici št. 11 — pred Kožno dolino. 7130-21
Stanovanje
2 velikih in so kič ni h sob, kuhinje z balkonom ter klin, z
pri '1: št. Išl.
vrtom tak oddam na Dolenjski ces
m
7040-21
Stanovanje
2 sob, kabineta in pritiklin. v vili io minut od glavne p»šte oddam. Naslov fx>\« oglasni oddelek »Jutra«.	71S4-31
Stanovanja
Vsaka beseda 5fJ par; »a dajanj« naslov« ta šifro 8 Din. (21-«)
Enosob. stanovanje
čem b!:zu glavnega kolodvora CFriškovec, Bežigrad). Ponndbe pod šifro Takoj danes« na oglasni oddeiek »Jutra«. 7147-31,'a
Zakonski par
brez otrok, išče dvosobuo stan«rvn.n'e za maj — ne daleč od centra. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ped »Državi:; uradnik«.
7190-3!/a
ijjIi
Gospodična
stari, 20 1-et. vajena go stiine. trgovine in kuiii--.nje. želi stalno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek
Hišo
majhnim posestvom oddam v rajem. Ugodno za peazijoiitsta ali rokodelca. Naslov v oglasnem odd»-'k'i »Jutra«.	7110-17
Jutra« pod u skrbna«.
»Cista 7179-2
Vsaka bosuda l Dm; j t* dajanj« oasčov* »Ij
n 6i£r« pa 5 Din. (a» j
V Novem mestu
na prometnem kraju iščem
lokal
za prodajo čevljev. Ivan Prešern. tovarna čevljev v Kranju.	G993-17
Pridelki
Tridružinsko vilo
novo, na 'ilirju, Pru!ah, Pod rožni k ali Bežigrad kupim. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro
Vsaka Otasrda 1 Dui za dajanje naslov« ali
ta šifro pa 5 Din. (33)
Ta.i
-rj.;e piacilo«.
134-20
Orehe
(haloške) razpošilja v-sako kvantiteto po 4 I/in Dan Trauu, Ptujska gora.
7100-33
Prvovrstne krme
či-z 300 q, polo\nea lueer-ne. po-loviea sladkega st-ua
in 100 q slame
naprodaj. Interesenti naj ašajo pn Ljudski poso Jilnicj v Celju. «977 33
Gospodična
prosi dobrosrčnega gosoo-da za 2'R) Din posojila. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« f»od šifro »Vedno hvaležna«.	714-1-16
Službe išče
147
;\Junango-Kivati» so ga imenovali; to je pomenilo jzli duh džungle«. Mislili so, da mara vsak, kdor ga zagleda, umreti. Njihov kralj je ukazal, naj nastavijo pred vasjo živeža in puščic, da ga potolažijo. Upali so, da jim ne bo storil žaleča, dokler bo imel tega dvojega dovolj.
Vsaka bttseda 50 par; s» da jen je naslova »H f Sifr» pa 3 Ka. (2)
Kot postrežnica
iščean laposlenje v dopol danskih ali popoldanskih urah. Ponudbe na oglasni
oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 20«.	7027-2
Redka prilika!
Padi osamljenosti i:i starosti oddam takoj v najem v Karlov eu. Rijeeka lica 5 enonadstropno hišo za več let, v kateri se na-upe!; a n i.u dobro poznani, že več let obstoječi
hotel Janje
tS sobami za tujce, 2 "čnima lvkaloma 7a re stavracijo in ostalimi pri t;k,i;iami brez o;>r -me. — Ili>a je zaradi ogromnih voriščuih prostorov in cenene električne struje prikladna za večjo trgo-
IT^JŽnJZ AI Smrekov rezan les
I?to:aiii prodam dobro M l!i- I/n- «1 in I/TII. od !„,,,,_____ .	.. 112—IS mm. vsako množino
Kavanio Aeroplan kupujem, p-nudbe z na
ev-ent. sprejmem samostoj- I vedbo količine, kakovosti no družabnico z nekaj ka- I medle, zadnje cene in p!a-skupno vodstvo j čelnih pogojc-v na oglasni
Vsaka t.<*e<la 1 Din: m lajanj« naslova ali Sifon ln S INa. (lo)
Vsi*ka beseda 50 par u ilajanj« nabora ali
ta »ifro S K a (Sli
Sostanovalcu
ugodno oddam prijazno kletno, opremljeno sobo s parketnim in elektriko Einspielerjevi ulici št. : Bežigrad.	714.1-23
Prazno sobo
z elektriko, parketom in posebnim vhodom oddam s 15. Naslov .pove oglasni oddelek »Jutra«. 7165-23
Majhno sobico
oddam gospodični v Židovski ulici štev. 3/1T.
7372-23
Sostanovalca
v lepo sobo sprejmem s hrano ali brez v Gradišču štev. 17, pritličje, levo.
7.307-23
Boljšo gospodično
sprejme na hrano In stanovanje Gajšek, šublčeva ulica 3'3.	7170-23
Veliko prazno sobo
s separatnim vhodom, na Miklošičevi cesti takoj oddam. Naslov pove ogla?ni oddelek »Jutra«. 71<i-23
Opremljeno sobo
z uruvraTvo kuhinj« takoj oddam '.iv '-ma o-sebama a-11 zaken. paru brez otrok. Naslon- v oglasnem odd<'ik<) »Jutra«.	7.170-23
Mesečno sobo
O J d a m na llim-ik-: <'<--,<': St. il/I.	7:91-23
Opremljeno sobo
z elektriko in parketom. 3 hrano za 900, brez hrane za 330 Din odda takoj gostilna Brezovšek, Ko-aenskega ulica štev. 24.
7192-23
1 ali 2 gospodični
sprejmem na hrano in stanovanje. Solnčna lega, ko-Inica, vrt. Naslov pove oglasili oddiilek »Jutra«.
7173-23
Sobo
lepo opremljeno in strogo se.pariraiio takoj oddam. — Istotam sprejmem tud;
sostanovalca
s hrano ali brni. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra« 7002-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, ozir.
2 z uporabo kuhinje
takoj oddam. Naslov [«► ve oglasni oddelek Jutra.
7036-23
G., Denar takoj, Do 1. Do 1200, Elek tromo Mer, Edino podjetje take \rsie Gentlemen, U-orenie. stilna 2239. Fajjreljč.i-k. Ford-auto. Honduat, Hitra ponudba. Iludson, Inteligentna gdč. v Ljubljani, I. K., Idealno, Jugokre-dit, Kopa'nica. Knji- -i kinja. Kavcije zmožen, Ljubljana, Likerji. Majhno posestvo. Mirni, Marec, M. C. — Pride pomlad. Mireč 20, Marec 2, Na svidenje, Najboljši zaslužek, Odrasla družina. Prometna gostilna, Plačilna, Postranski zaslužek 100, Posestvo, Poverjenik, Prijatelj, Prvovrstna saaga, Pomlad se bliža 338. Plemenito . ree, Pu-niH-na. Pridna, Rešitev, Kazmere. K i ver. Redoljubna, Statva služba, SitzOad. Stalin, Stdaj, Srečen maj, Soliden in zanesljiv, Svet. Samo moški, Sodelovanje. Štajerslio, štirikoi. s,ii. Takoj izplačilo. Takojšnja vselitev 975, Tovarniški ravnatelj. Udobno. Vložim denar, Vesna. Vpokojenec 58 Veščak 5»i5, Visoka provizija, Zufriedenes He:m, Zanesljiva 20, 2enitw, živo, : 12-33. 300, 1897, 239 74. 4tH>, 1932.
Glasbila
		
Vsaka 0t»SK'Ja 1 Dk'i. za dajanje naslova aH « tifrn r»* ' D n. f29)		
Pisalni stroj
dobro ahravjen, kupim. — i'ont(dl>e pud »Dob. r« na oglasni oddelek »Jntra«.
73 Sv 29
Vsaka Deseda 1 Dtn: za dajanj« naslova sli za šifro pa 5 Din. (30)
Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah pri foto Joško šniuc, Marijin trs 8
vogal Woifovo ulice st. 1.
Satnice
in vse čebelarske potreb šč-re kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stn p;ca. žclcznina in zaloga poljedelskih strojr-v. Ljub lja:ia, Go«posve:ska cesta Št. 1.	6924 0(1
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali r, Šifro 5 Din. (26)
Vsaka b»s«i» 1 Diri; is dajanj« naslor« »Ji za Šifro pa 5 Dia. (37)
Nainov»Ja s!ui>ns«a letaa iclsin* 2«!o pr»k-iicr.a iioiliiva postelja t Ispeciranim n;adr»cora — praKtiisa za vsaku bito, hcifle, za putviuč« c«o-be ir. nočne ttuifee. Sl»-re CIb 3M-—. Haipoi--. Ijta poSiom in »ticzni-cora po povtEtju.
Le>ena eluiintlta pilenl-r.a *elo • pr*litična $lof-Ijiva posltU i lapecir«-Rtra madracoai. — Stane 230___
spaljnl
pbical ---».VšVftf
fotelj
ms 2300
Lio^esluh! prsleličan z« Icianic-m sedenje. St»-5( Di»
Nov planino
s krasnim glasom, naprodaj pod tovarniško ceno. Naslov v oglasnem odd. Iku »Jutra«.	7,323-20
Kratek črn klavir
dobro ohranjen ugodno na prodaj. Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«. 6730-26
Klavir na posodo
iščem proti 100 Din mesečne odškodnine. — Ponudbe na oglasni oddelek I > Jutra« pod značko »Mu-z.ka_ I
Telefon 2353
PREMOG suha drva
Pogačnik. Bohoričeva štev. 5.
Vsaka tx»rda 50 par: za dajanj« casicnra ali
« šifro 3 Din. (23-
Prijazno sobo
opremljeno oddam takoj mirni gospodični, ki ima lahko tudi vso skrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7030-23
Sostanovalko
sprejmem z dobro domačo I rano in splo<i \so oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jut;a«.	70J9-23
Sobo
zrsiao le svetlo oddam takoj t vso oskrbo. V (►oštev pndejo «tarej^
8 »vojo posteljo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7023-23
V Novem mestu
išče sobo z vso oskrbo -oiiden gospod. Takojšnje ponudbe z navedbo, cene na oglasni oddelek Jutra v Ljubl iani pod »Stalen 7150-23/a
Vsaka beseda 50 (ar u dajanje naslova al« za šifro pa 3 Din. (28)
i-rn, v o.
Kratek klavir
lep, prodam. Naslov I I jlasocm oddelku Jutra
Vsaka best-da 1 !>• n za dajanje naslov« §]S ta šifro pa 5 Din. (37)
Volčjaka-čuvaja
zelo lepega, toda hudiga. čiste pasme, prodam. Na-<lov pove oglasni oddelek Jutra r. ~	7.10.'»-: 7
Železo kovine
Prodajanj poceiu rabljene tračnice, transmisije, jer-menice, ceit, stroje itd. Kupujem stari ba-Ker in mesing. Ali-roslav KRAS, Zagreb, Fodvcžnjak celei. 66-49 (Jugo-furda).
Pa tem imam t lato to-har.o perje kj po Di» 48— čisto belo go«je kg po Dia 130— ir čisti pub kj po Din *S0—.
L ESOrOVIČ, ZACRE3 j lic« «2. m.


Klavrne in pianine
svetovnih znamk kap:*e f»t> ;loboko znižanih cenab Dri ■'Muzilia«, Sv. Petra c. 40.
Najceneje iaposojnje, po-
nravlja in nglašuje. 24? 26
Ženska ura
je bila najdena na sanka-lišču. Dobi se pri hišniku v Gradišču št. 2. 7332-2S
rUl
VsaJta bestsla 2 f>iti ta dajanj«" naalov« «li šifr* pa 5 Din. (ž4!
oddelek »Jutra« pod šifro »Deska«.	7139-15
Stanovanje
pitala,
kavarne in otvoritve restavracije, k .Vero bi samostojno _ vodila. Resni re-flktan-ti naj se oglasijo osebno (ria t>isma ne odgovarjam). Štefan Konfir. kavarnar, hotelir in oo^ sestnik, Kiri.r.ac. 7102-20
Enonadstropno hišo
pripravno za vsa]<o obrt, z majhnim vinogradom, nekaj zemlje in sadnim
vrtom. oi> gia.ni cesti v I sobe, kuhinj« in pritiklin Semiču, event. tudi samo I oddam s 1. aprilom v No-hišo prodam. — Pojasmila vem Vodmatu. Sušteršiče-daje Sopaher. Coklavica. va ulica št. 7 — za šo'o pošta Semič.	6500-20 I	T136-0!
V»«k» beseda t Din;
dajanj« naslova ali i« iifro p* 6 Dia. (31)
Stanovanje
Sobo
lepo opremijeno. v mestu takoj oddam gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7143-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice in -■iparatnim vhodom odda Zoie. Gledališka ul. K/II1 73 18-23
Prazno sobo
s štedilnikom in vhodom a ceste, pripravna tudi za obrt, oddam v Vodmatu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	« 7145-23
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo po nizki ceni. — Istotam sprejmem tudi
abonente
na dobro domačo hrano.
Florijanska ulica 19'V
7175-23
Breda
V soboto 5. marca nop.
7I2.V24
Jedino Vam
srdačno Siro"-p moje. sla-do®tn« peljube i srdačne pozdrave.	7i»3-2-l
Se strinjam
kakor si določil. O. P. i.
7096-24
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in nečak
LE©
železniški uradnik
v torek, 2. marca po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere, umrl.
Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 4. marca 19b2 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti ra tukajšnje mestno pokopališče.	3403-a
V Krškem, dne 3. marca 1932.
Globoko žalujoči ostali.
Trajni kodri
s svetovno znanim apara-toni sistema »Maver« same 1<"> Din pri Merici Požar. Maribor. Vetriujska ul. 11 71S5-24
»Mara«
Dvignite pismo. 7:159-24
V oglasnem oddelku »Jutra«
ie dvigniti sledeča pisma:
Aparat. Agilna moč. Brez miselna. Blagajna Bled. Brivnica. Bližina Tabora Cista in poštena Domači a. Delaven. Dobi-o viv jan. Dobra stričeva!.-, Donuči organizator. D
Ob prebridki izgubi nepozabne soproge, mamice sestre
LINDE POTIOREKOVE
se najiskreneje z.'ihvaljujemo vsem sorodnikom, priia-teljem in znancem za številne izraze tolažečega soža-lja, kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence.
Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, vsem, ki so nam v tej bridki uri pomagali in spremili pre-' drago pokojnico na zadnji poli.
Maša zadušnica se bo darovala dne 8. marca 1332 ob 7. v Zagorju
Zagorje ob Savi, dne 5. marca 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
3397
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll ftibnikar. Za Narodno tiskarno <L d. *ot tiakaniana Franc Jezeršel, Za maerauu del ie odgovora Alojz f^ovak. Vsi « ^am.