Leto XXXI. Številka 88 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka u> Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Krnnj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej 2alar KRANJ — Na slovesni osrednji proslavi ob zlatem jubileju namiznega tenisa se je v prostorih skupščine občine Kranj zbralo nad 400 bivših in sedanjih igralcev in igralk Slovenije. Predsednik NTZ Slovenije Peter Dular je orisal zgodovinsko pot tega športa. V častnem predsedstvu proslave so bili tudi Janez Nemec, Marjana Plut-Oblak, Stanko Rebolj in Dušan Novak, (-h) — Foto: J. Zaplot-nik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD Kranj, torek, 14. 11. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarju 1964 kot poltednik ob s redak in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. STVA ZA GORENJSKO Ob zlatem jubileju namiznega tenisa v Sloveniji J Slovesno, spodbudno in prisrčno KRANJ — Zlati jubilej slovenskega in jugoslovanskega namiznega tenisa je bil na orednji slovenski slovesnosti s svečano sejo v prostorih skupščine občine Kranj obeležen slovesno, spodbudno in prisrčno. Temu slav nostnemu razpoloženju 80 poseben čar dodali še udeleženci proslave, akademski komorni zbor iz Kranja ter vsi govorniki. Tu se je Prepletala mladost z že osivelimi 'gralci in igralkami slovenskega namiznega tenisa. Staroste so pisali zlato zgodovino, orali ledino namizna tenisa v Sloveniji in Jugosla-V1J1- mladi pa to poslanstvo sedaj *me\o nadaljujejo. Ledino našega namiznega tenisa so leta 1924 v Murski Soboti začeli orati s »ping-pongom« in od tam so * korenine začele razraščati po godnih tleh po Sloveniji. Od tedaj do danes je ta .šport prešel težavno toda slavno pot. Uvrstil se je med najbolj popularne športe v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji. Namizni tenis J* tako postal enako zanimiv za mlade, za vrhunske dosežke, tekmo-vanja in za rekreacijo. Danes imamo v Sloveniji stosedemindvajset na-miznoteniških klubov in nad šest tisoč registriranih igralcev. Osemindvajset moških in ženskih ekip tekmuje v slovenskem prvenstvu, osemdeset ekip pa na regijskih prvenstvih, medtem ko se štiri slovenska moštva borijo v prvi zvezni ligi- »Igralci in namiznoteniški delavci Slovenije so bili vedno med prvimi navdušenci te igre in so še posebno zaslužni za razvoj naše igre.« To so besede predsednika Namizno teniške zveze Jugoslavije Mihovila Kapetanovima. Tekmovalci in tekmovalke iz Slovenije so bili vedno med najboljšimi v Jugoslaviji, njihovi namiznoteniški delavci pa so naredili ogromen korak, da se je ustanovila Namizno teniška zveza Jugoslavije. Med narodnoosvobodilno borbo so se priključili tistim, ki so pisali revolucionarno pot, se pridružili Titu, da so premagovali vse ovire pri osvoboditvi izpod fašističnega jarma. Po osvoboditvi se je namizni tenis širil naprej in leta 1965 je Slovenija izredno organizirala svetovno prven- KRANJ - MEDDRŽA VNI NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ JUGO-SLAVIJ A : KITAJSKA NA SEJMIŠČU - Vrhunec zlatega jubileja namiznega tenisa v Sloveniji je bil včeraj na sejmišču v Savskem logu s prijateljskim meddržavnim dvobojem ženskih in moških reprezentanc Jugoslavije in Kitajske. Zanimiv obračun »ije ogledalo veliko ljubiteljev namiznega tenisa, (h) - Foto: J. Zaplotnik C DOGOVORIMO SE 5. STRAN SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V gredo 22. novembra, ob 15. uri se bodo v Kranju Nestali na •eii vsi trije zbori občinske skupščine. Med pomembnejšim, točkami dnevnega reda sta prav gotovo osnotka republiške in občinske resolucije o izvajanju družbenega plana za prihodnje Isto Na dnevnem redu bodo tudi aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS za prihodnje leto in leto ltftA S predloženega dnevnega reda pa velja se omeniti sklep o uporabi sredstev solidarnosti in predlog odloka o zazidalnem ftačrtu Lesne industrije Jelovica v Preddvoru. Povzetke iz gradiva objavljamo na 5. strani v rubriki Dogovorimo se. stvo v namiznem tenisu v Ljubljani - SPENT. Tu so slovenski namiznoteniški delavci še enkrat dokazali, da jim pri takem in podobnem delu ni para. Take organizacije kot je bila na SPENT, ni bilo nikjer več na dosedanjih svetovnih prvenstvih. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti, da so tudi Kranj, Jesenice in ostala gorenjska mesta in vasi ogromno prispevali za mesto namiznega tenisa, ki ga ima danes v naši družbi. Tudi Gorenjci so pisali svojo zgodovino. In to še posebej v Kranju in na Jesenicah. Iz teh dveh mest so prihajali namiznoteniški reprezen-tantje, državni in evropski prvaki. Obenem pa so ponesli ime Kranja in Jesenic v svet. Zato ni zgolj naključje, da je bil osrednji slovenski zlati namiznoteniški praznik prav v gorenjski metropoli. Ta pa je izzvenel praznično, navdušeno in spodbudno. To našo gorenjsko namizno-teniško dediščino pa je potrebno negovati in ohranjevati in jo ponovno dvigovati na tisto mesto, kot je bila še pred nedavnim. I). Humer Zlata plaketa NTZS Edvardu Kardelju KRANJ — Vodnogospodarsko podjetje Kranj je v soboto, 11. novembra, dopoldne proslavilo 20-letnico. Ob tej priliki so v komunalni coni na Primskovem odprli prostore nove upravne stavbe. — Foto: J. Zaplotnik Gorenjska je zbrala od leta 1972 kar 128 milijonov din za investicije v zdravstvene objekte in opremo Skupne investicije tudi v prihodnje KRANJ — Predsedstvo na-miznoteniške zveze Slovenije in vsi udeleženci slavnosti ob zlatem jubileju namiznega tenisa v Sloveniji so z aplavzom pozdravili predlog, da se članu predsedstva SFRJ in C K Jugoslavije podeli zlato priznanje Namizno teniške zveze Slovenije. Delegacija, predsednik NTZ Slovenije Peter Dular, Drago Štefe, Stanko Rebolj in Vlado Štembergar, mu bodo ob tej priložnosti tudi orisali zgodovino namiznega tenisa v Sloveniji, -dh Vinko Hafner v Tržiču in Kranju Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner bo danes obiskal tržiško občino. Ob tej priliki se bo ustavil v tovarni obutve Peko ter Bombažni tkalnici in predilnici Tržič, kjer se bo s predstavniki obeh organizacij združenega debi pogovarjal o uspehih in problemih gospodarjenja, nagrajevanju pO delu in skrbi za delavce. Jutri pa bo na obisku v kranjski občini, kjer se bo s predstavniki Industrijskega kombinat a Planika pogovarjal o aktualnih problemih gospodarjenja in delitve po delu. Poleg tega se bo v obeh občinah sešel s predstav-niki občinskih svetov Zveze sindikatov. Z njimi se bo med drugim pogovarjal o uresničevanju sklepov, sprejetih na nedavnem kongresu Zveze sindikatov Slo- L H. gresn venij( Od leta 1972 se na Gorenjskem s posebnim prispevkom zbirajo sredstva namenjena izključno za investicije v zdravstvene objekte in opremo. V teh letih je bilo zbrano že nekaj več kot 128 milijonov din, ki so se po sprejetem investicijskem programu uporabili za gradnjo in opremljanje zdravstvenih objektov v vseh gorenjskih občinah. Vsekakor je bila doslej največja investicija Splošna bolnišnica Jesenice, za katero bo treba zbirati sredstva tudi še v naslednjih letih. Doslej je ta investicija veljala okoli 90 milijonov din, s tem da so všteta tudi sredstva potrebna za naslednji dve leti za dokončanje objekta in opreme. Od ostalih večjih objektov, ki so bili zgrajeni s tako zbranim denarjem, so bili še prizidek k Zdravstvenemu domu Kranj, ki je veljal 28 milijonov din ter zdravstvena domova v Radovljici in Skofji Loki, del sredstev je bil namenjen tudi Psihiatrični bolnišnici Begunje in BGP Kranj itd. Že nekaj let se tudi zbira denar za začetek gradnje nove stavbe Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske, za katerega se po nekaterih peripeti-jah prav sedaj že pripravlja začetek del. Za to investicijo, ki naj bi bila gotova v prihodnjem letu, je iz investicijskega programa namenjenih 44 milijonov din. V programu za naslednji dve leti je gradnja nove zdravstvene postaje v Gorenji vasi ter nova zdravstvena postaja v Stražišču pri Kranju. Novih bo tudi več lekarn, in sicer v Stražišču, v Ži-reh, Gorenji vasi ter v Kranju. V načrtu je tudi gradnja novega prizidka za skupne službe pri Zdravstvenem domu Kranj, Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik dobi nekaj nove opreme, prav tako tudi Psihiatrična bolnišnica v Begunjah in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Od leta 1972 pa do 1980 naj bi torej na Gorenjskem porabili za investicije okoli 240 milijonov din, vendar pa kot so ugotavljali na občinskih zdravstvenih skupnostih in regionalni zdravstveni skupnosti, še ne bo mogoče uresničiti vseh potreb.Tako. naj bi tudi v letu 1981 potrebovali še okoli 50 milijonov din, vendar pa bodo ta sredstva potrebna zaradi podražitev gradnje, dodatnih del ter opreme. V vseh teh letih je bilo skupno zbranega res dokaj denarja za nove objekte, do katerih verjetno na drug način ne bi v tako kratkem času prišli. Ker pa zdravstvo potrebuje neprestano obnavljanje medicinske opreme, bi kazalo tudi za naslednje srednjeročno obdobje na podoben način združevati sredstva. To so delegati regionalne zdravstvene skupnosti tudi podprli. Obenem pa bi bilo dobro tako zbrana sredstva uporabljati za investicije po odobrenem načrtu, ne pa dovoljevati kasnejše širitve tako objekta kot opreme. Komisija za investicije naj bi v bodoče na podlagi pravilnika o uporabi sredstev za investicije krajšala in ožila poskuse za neopravičeno in neodobreno širjenje posameznih investicij. L. M. NAROČNIK Obletnica najhumanejše bitke Predsednik republike Josip Broz-Tito je v nedeljo spregovoril več kot sto tisoč ljudem, ki so se zbrali na velikem ljudskem zborovanju v počastitev 35-letnice znamenite bitke za ranjence na Neretvi. Ob porušenem mostu v Jablanici se je zbralo ob svojem vrhovnem poveljniku tudi več kot 7.300 borcev, ki so se borili na Neretvi. Predsednik Tito je v svojem govoru poudaril, da se tudi po treh in pol desetletjih pomen bitke na Neretvi ni prav nič zmanjšal. Nasprotno, ti dogodki bodo večno živeli v zavesti in občutjih naših ljudi. Vendar samo poudarjanje, kako je potrebno ohranjati tradicije NOB in bratstvo in enotnost, ne bi veliko pomenilo, če se ne bi stalno krepilp tisto, na čemer temelji, če ne bi krepili solidarnosti in vzajemne pomoči v vsakem pogledu. Občutek naše skupnosti, občutek odgovornosti za nedeljivo usodo, mora tako danes kot v prihodnje prežemati vsakega našega človeka, vsakega državljana naše socialistične skupnosti. Tito je spregovoril tudi o politiki neuvrščenosti. Poudaril je, da ima to gibanje družbeno zgodovinsko vlogo v naprednem spreminjanju mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Brez njegovega deleža bi si danes ne bilo mogoče zamisliti ogromnih uspehov v boju za mir. Pred zborovanjem v Jablanici, je Tito obiskal legendarno planino Makljen, kjer je odkril spomenik padlim na Neretvi. Spomenih je izdelan v obliki cveta vedoživa, sredozemske rastline in izraža upanje in hrepenenje borcev, padlih za ranjene tovariše in svobodo. 34 let svobode Skopja Skopje, mesto junak socialističnega dela. simbol jugoslovanske in svetovne solidarnosti, je včeraj slavilo 34-letnico osvoboditve izpod fašističnega jarma. Stoletja je bilo Skopje tarča osvajal cev, 13. novembra 1944 pa je dočakalo svobodo. Jubilej boja za severno mejo V soboto je predsednik «. bčinskega odbora zveze borcev-prostovoljcev za severno mejo 19IS — 19 iz Mori bora Ciril Skvarča odkril v Slovenskem domu v Sen ti Iju spominsko obeležje, ki po nazarja narodnostne boje. Pred osnovno šolo so odkrili doprsni kip generala Rudolfa Maistra. V Jarenini pa so ob 60-letnici bojev odprli 5,5 km dolg odsek asfaltirane ceste Jarenina — Šentilj. Na Jesenicah so v poča stitev bojev za severno mejo odprli razstavo, ki govori o dogodkih pred 60 leti ter o boju za narodnostne pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem. Zbor mladih Kosova V soboto se je sklenila 20 konferenca ZSM Kosova, na kateri so mladi ocenili do sedanje rezultate in določili smeri nadaljnjega delovanja svoje organizacije V tej po krajini. Poudarili so enotno pripravljenost mladih, da nadaljujejo in bogatijo revo lucionarna izročila in da se še bolj angažirajo v proizvodnji, delu in izobražcia nju. Udeležence je pozdravil tudi predsednik ZSM J Azem Vlasi. Delegati so sprejeli akcijsko -političn i program, spremembe in dopolnitve statuta ZSM Kosova ter izbrali vodstvo organizacije. Za predsednika je bil izvoljen Nuhamed Mustafa in za sekretarja Božo Jovanović. Sprejet program marksističnega izobraževanja članov ZK Vključiti še več članov KRANJ — Občinska konferenca ZKS Kranj je na svoji seji prejšnji teden, v četrtek, sprejela program marksističnega izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK za leto 1978/79. Obenem pa so člani konference ocenili program izobraževanja v pretekli sezoni. Čeprav lani ni bilo mogoče vključiti prav vseh članov ZK v različne oblike idejno političnega usposabljanja, je vendarle okoli 3000 članov ZK aktivno sodelovalo v marksističnem izobraževanju v svojih osnovnih organizacijah. Da pa bi lahko resnično vsak član ZK v svojem okolju uveljavljal vodilno, povezovalno in avantgardno vlogo ZK, bo treba v idejnopolitično usposabljanje in izobraževanje letos vključiti še več članov. Konferenca je ugotovila, da so lani osnovne organizacije delale po sprejetem programu izobraževanja in usposabljanja, pri izvajanju programa pa so imeli člani dokaj aktivno vlogo, medtem ko so predvsem v osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih bolj ostajali na predavateljih, ki niso bili člani njihovih osnovnih organizacij. Se vedno pa je ostalo v praksi, da v idejnopolitično izobraževanje osnovne organizacije razen v redkih izjemah niso vključevale tudi nečlanov, čeprav je občinska konferenca nekajkrat poudarila, da bi, ko bi vabili na take sestanke tudi nečlane, posebno v krajevnih skupnostih lahko veliko prispevali za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. Razen v osnovnih organizacijah je izobraževanje članov potekalo tudi v vseh drugih organiziranih oblikah, kot so politična šola, seminarji za vodstva ZK, seminarji za predsednike komisij in poverjenikov v osnovnih organizacijah, seminarji za aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev, seminarji za kandidate za sprejem v ZK in seminarji za novosprejete člane ZK. Čeprav v izobraževanju v pretekli sezoni niso bile uresničene prav vse naloge, ni bilo namreč zajeto kaj dosti več članstva v izobraževanje kot sezono poprej, je vendarle treba pohvaliti aktivnejše sodelovanje članstva v izobraževanju. K temu so pripomogle tudi knjižnice z marksistično literaturo, ki jih imajo v osnovnih organizacijah; kjer pa jih še nimajo, naj bi jih v letošnji sezoni organizirali. Pri tem pa je treba dodati, da se člani ZK niso izobraževali le v okviru teh oblik, pač pa tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, kot je to predvideno v družbenem dogovoru o družbenem izobraževanju v kranjski občini; samo klub samoupravljavcev je kljub težavam organiziral vrsto oblik izobraževanja delavcev in nosilcev samoupravnih funkcij. Program letošnje sezone marksističnega izobraževanja je prav tako razdeljen na dva dela, na obvezni in neobvezni del. Sestav-ljavec programa je upošteval sklepe julijske seje občinske konference ZK, naj bodo osnova tega programa dokumenti 8. slovenskega in 11. jugoslovanskega kongresa ZK. Na osnovi tega programa bodo osnovne organizacije pripravile svoj program izobraževanja, v katerega pa bi kazalo, kot je bilo izrečeno v razpravi, vključiti še posebej teme ob 60. obletnici ustanovitve KPJ. Ne glede na široko zastavljen program izobraževanja po že uveljavljenih oblikah pa nikakor ne sme izostati tudi individualno izobraževanje vsakega člana ZK. Treba pa bo, kot je poudaril eden od razpravljavcev na konferenci, vnesti tudi nove metode v izobraževanje, saj bi lahko na primer ob preučevanju zgodovine delavskega gibanja, ZK in revolucije vključevali ob predavanjih tudi oglede posameznih ustanov. L. M. Samoupravljanje, volitve in planiranje Med nalogami komiteja OK ZKS Škofja Loka izstopa ocena uresničevanja zakona o združenem delu, priprave na volitve v KK SZDL in ocena plana za prihodnje leto Na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZK Škofja Loka so sprejeli program dela do konca leta. Poudarili so, da izstopajo tri glavne naloge, ki se jih morajo lotiti takoj. Prva je analiza uresničevanja zakona o združenem delu, ocena koliko je zakon o združenem delu uresničen tudi vsebinsko in ne le formalno s sprejetimi samoupravnimi akti. Naloge so se lotili skupaj /. občinskim svetom Zveze sindikatov in bodo o ugotovitvah spregovorili v prihodnjih dneh. Druga prav tako pomembna naloga so volitve v krajevne konference SZDL in organiziranost frontne organizacije. Komunisti v krajevnih skupnostih morajo biti nosilci odgovornih funkcij in pobudniki za akcije in so hkrati odgovorni, da se bo SZDL v krajevnih skupnostih organizirala tako, da bo lahko uresničevala interese krajanov. Spremeniti način financiranja Tržič — Na četrtkovem sestanku predstavnikov osnovnih organizacij zveze sindikatov je ponovno izbilo v ospredje zdaj dokaj neprimerno financiranje krajevnih skupnosti, ki naj bi se čimprej spremenilo. Nov samoupravni sporazum, katerega osnutek bo pripravil izvrsni svet skupščine občine Tržič, naj bi za financiranje upošteval število zaposlenih delavcev v vsaki krajevni skupnosti. Novo je tudi to, naj bi del denarja dobivale krajevne skupnosti za uresničevanje svojih nalog neposredno, drugi del pa naj bi se združeval v »solidarnostnem« skladu. Zato bo potrebno izdelati vrstni red najnuj nejših nalog, pri razdeljevanju denarja pa naj bi nato imel odločilno vlogo zbor krajevnih skupnosti skupščine občine. Te pobude, ki so predvsem rezultat predkongresnih razprav, naj bi bile uresničene že do začetka prihodnjega leta. H. J. Komite mora tudi oceniti predlog družbenega plana za prihodnje leto in izhodišča za pripravo srednjeročnega plana od leta 1980 do 1985. Poleg tega so se dogovorili, da bo komite obravnaval gradivo za seje občinske skupščine skupaj z delegati za družbenopolitični zbor, tako da bodo stališča, ki jih bodo posredovali delegati na seji. res stališča sredine, ki jih je izvolila. Pretekli teden se je začela dopisna šola marksizma v Skofji Loki, poslali pa so člane ZKS tudi na trimesečni seminar za komuniste neposredne proizvajalce, poleg tega pa so že izbrali kandidate za srednjo šolo marksizma. To so obveznosti, ki jih ima komite na podlagi sprejetega programa izobraževanja. Letos bodo pripravili tudi seminar za kandidate za članstvo v ZK. Dogovorili so se tudi za akcijo »20 00 ZKS«. Izbrali bodo 20 osnov nih organizacij, ki bodo morale uresničiti določene naloge. Iz tega. kako jih bodo uspele uresničiti, bodo poskušali ugotoviti, kako je osnovna Organizacija organizirana, kako de luje in kakšen je njen vpliv na dogajanja v delovni organizaciji. L. Bogataj JESENICE Na zadnji seji izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so med drugim razpravljali o predlogih za spremembe pravil občinske organizacije SZDL Jesenice, o statutarnem sklepu o sestavi in delegiranju delegatov v občinsko konferenco SZDL Jesenice, o evidentiranju kadrov za volitve, o pripravi razprave o predlogu programa RTV Ljubljana ter o poteku javne razprave o reorganizaciji nekaterih krajevnih skupnoHti. D. S. V petek, 10. novembra, je imel sejo delavski svet železarne Jesenice. Na njej so delagati med drugim obravnavali poročilo o poslovanju v prvih devetih mesecih letošnjega leta in potrdili predlog smernic za plan železarne v prihodnjem letu. Delavski svet je razpravljal tudi o poročilu odbora za uresničevanje zakona o združenem delu in sprejel dogovor o delitvi dela med člani poslovodnega odbora jeseniške železarne. (S) ŠKOFJA LOKA Ob 7. uri se je začela skupna seja izvršnega sveta občinske skupščine in izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka. Razpravljajo o uresničevanju programa stanovanjske graditve v občini v tem srednjeročnem obdobju in izhodiščih za plan do leta 1985. Ob 14. uri pa bo seja sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Sprejeli bodo program dela, se dogovorili o predlogu programov RTV Ljubljana, razpravljali o predlogu razvoja informiranja v občini in informaciji o priprav resolucije o temeljih družbenega sistema obveščanja. L. B TRŽIČ Danes ob 11. uri se bodo tako kot vsak torek sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Tržič in obravnavali nekatera vprašanja, ki bodo na dnevnem redu naslednje seje skupščine. V sredo se na Deteljici obeta zanimiva seja odbora za izgradnjo večnamenske dvorane v Tržiču, omeniti pa velja še skupščino telesnokulturne skupnosti, ki bo zasedala isti dan ob 17. uri. H. J. 11. december je blizu Tržič - V petek je bil v Tržiču posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata in predsednikov odborov za uresničevanje zakona o združenem delu pri občinskem svetu zveze sindikatov, ki sta se ga udeležila tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in predsednik komisije za uresničevanje zakona o združenem delu pri skupščini občine Tržič. V uvodu je Jože Zupančič, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, spregovoril o poteku akcije za prilagoditev splošnih aktov v organizacijah združenega dela novemu zakonu. Akcija ni najbolje stekla, predvsem so ponekod zatajile tudi osnovne organizacije sindikata, ki naj bi jo vodile in spodbujale. Tako so bili na primer akcijski odbori oblikovani šele junija lani, ko naj bi bili izdelani že akcijski programi, kar pa se je zavleklo v jesen. Ni zato Čudno, če so bili splošni akti v organizacijah združenega dela sprejeti v večini primerov na hitro, ponekod celo brez javnih razprav. Delavci sc na referendumih glasovali zanje, ne da bi jih dobro poznali, največkrat je v zraku visela celo tiha grožnja: Prispevne stopnje v razpravi Tržič - Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti te dni obravnavajo anekse k samoupravnim sporazumom skupnosti za zadnji dve leti tega srednjeročnega obdobja. O njih bo do konca novembra tekla javna razprava tudi v organizacijah združenega dela tržiške občine, Zanimivo je. da v Tržiču he gre za povečanje obveznosti, ki so jih začrtali že v srednjeročnih programih. Zato tudi prispevne stopnje iz dohodkov delovnih ljudi v prihodnjih letih ne bodo višje od letošnjih; za 1979. leto je predvidena celo nižja stopnja kot za prihodnje leto. Tako znaša skupna prispevna stopnja za vseh deset samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1<>78. .tO.HH odstot-kov, za leto lf>7<> pa le 80.1K H. J. če aktov ne bomo sprejeli, bomo dobivali le osebne dohodke v viliai zajamčenih. Na žalost se je pokazalo da lanske izkušnje TržiČanov niso k»i dosti izučile. Do 11. decembra potrebno sprejeti vse splošne akte predvsem temeljne kot so samoupravni sporazum o združevanj del avcev v temeljno organ iz aci"ic oziroma delovno organizacijo, st* tut, akt o delovnih razmerjih i razvidom del in nalog. Bomo tudi tokrat čakali do zadnjega dne" Stanje sicer je nekoliko boljše ker lani, pa vendar vse organizacije združenega dela niso do roka posla le komisiji pri skupščini občin«? osnutkov novih aktov. In 11. december ni več daleč! H. Jelovčan A OBVESTILO! Cestno podjetje v Kranju obvešča da bo cesta II / 322 na od seku Gorice — Golnik v času od 1 4 do 21 novembra zaprta za ves promet zaradi rekonstrukcije ceste Obvoz bo potekal na relaciji KRANJ — KRIŽE — GOLNIK in obratno Prismo udeležence v prometu da z razumevanjem upošte vajo, da navedene ceste ni možno obnoviti brez popolne zapore ceste Prosimo udeležence v prometu, da / razumevanjem uposte vajo, da navedene ceste ni možno obnoviti brez popolne zapore ceste Franc Štular-Ilija Pred nedavnim je umri Franc Stular-Ilija, prvobore* in revolucionar. Izhajaj je iz delavsko-kmečke družine in se je pred 69 leti rodil v vasi Ljubno na Gorenjskem. Zelo mladje moral služiti pri bogatem kmetu, ko pa je odrasel, se je zaposlil pri železnici kot progovni delavec. Videl je in občutil vse trpljenje delavstva brez slehernih socialnih pravic inje ob delu v jeseniški ie-lezarni takoj začel sodelovati z delavskimi aktivisti. Sodeloval je v itrajkih in se boril « delavske pravice. Takoj po okupaciji se je kot delavec in domoljub povezal z organizatorji boja na Gorenjskem in postal aktivist Ž* avgusta leta 1941 je odšel v partizane in pomagal osnovati Cankarjev bataljon na Gorenjskem. Po uspešnih akcijah ga je pot vodila v Gradni-kovo in v Prešernovo brigado in je bil leta 1945 komandant osvobojene Ajdovščine, h JLA je bil odpuščen kot invalid s činom kapetana I. klase. Kmalu nato se je preselil v IJublfano, kjer je delal v krajevni skupnosti Ljubo Sercer. IJub(/ana-Šiika. Prvoborca Franca Stulana se bodo vedno s hvaležnostjo spominjali njegovi soborci r najtežjih partizanskih dneh ter vsi tisti, ki so z njim sodelovali v povojni izgradnji domovine. D. S. Povezanost s krajevnimi skupnostmi 3. stran O Veletrgovina Špecerija Bled uresničuje svoj srednjeročni program razvoja skupaj s potrebami in zahtevami krajevnih skupnosti — Nova trgovina v Radovljici ob 29. novembru Bled — Veletrgovina Špecerija Bled postaja iz leta v leto pomembnejša delovna organizacija z več gostinskimi in trgovskimi lokali ter nasploh s svojo razvejano poslovno dejavnostjo. Po zahtevah zakona o združenem delu se tesno povezuje s proizvodnimi delovnimi organizacijami v okviru samoupravnih sporazumov, sodelujejo pri vseh večjih akcijah v okviru krajevne skupnosti Bled in si prizadeva, da bi povsod, **in, kjer imajo svoje obrate, delali v zadovoljstvo občanov in delovnih ljudi. Pomemben napredek je zabeležila Veletrgovina Špecerija prav v tem, da že nekaj let tesno sodeluje s krajevnimi skupnostmi, upošteva potrebe in zahteve krajanov tam, kjer ima svoje obrate. Razumljivo je, da prav povsod še ne more poskrbeti za boljšo preskrbo, kajti marsikje ima še manjše obrate, ki terjajo veliko sredstev za temeljito obnovo. Vendar pa po srednjeročnem programu razvoja zagotavlja. iZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ da bodo postopoma obnovili trgovine povsod, kjer so zaostale za potrebami in zahtevami. V minulih letih so obnovili že več trgovskih lokalov, tako v Lescah in v Gorjah ter v Zapužah, zdaj pa ob 29. novembru odpirajo novo, sodobno trgovino v Radovljici pod Volčjim hribom. Ta trgovina je za Radovljico prav gotovo precejšnjega pomena, saj bo oskrbovala predvidoma okoli 400 gospodinjstev novega stanovanjskega naselja. Do zdaj so bili brez sodobnega trgovskega lokala, ki bi ponudil tudi kaj več kot osnovna prehrambena živila, zato bo trgovina Špecerije, poleg katere bo bife s toplimi jedili, precejšnja pridobitev. Razen tega gradi Veletrgovina Špecerija na Bledu tudi svoj trgovski lokal v D traktu Park hotela, lokal, ki ga bodo predvidoma zgradili v začetku prihodnje leta. V njem bodo prodajali turistične spominke ter vse ostalo potrošno blago, ki bo zanimivo tudi za domače potrošnike. Trgovina bo odprta tudi pozimi, saj ima Bled zadovoljivo tudi zimsko sezono. S krajevno skupnostjo Mošnje so se dogovorili, da bodo obnovili trgovino ter prostore za dejavnost krajevne skupnosti. Gradnja naj bi se začela že v tem mesecu, z deli pa naj bi končali do konca junija prihodnje leto. V Mošnjah bodo tako dobili manjšo samopostrežno trgovino. V naslednjem petletnem obdobju bodo morali urediti trgovine v Zasipu, v Ribnem in v nekaterih drugih krajih, kjer se postavljajo še drugi problemi. Veletrgovina Špecerija ima težave s kadri, ki se le težko odločajo za zaposlitev v odmaknjenih vaseh, težko usklajujejo poslovni čas, razen tega pa delajo v utesnjenih prostorih. Poleg tega temeljna organizacija združenega dela Veleprodaja načrtuje v naslednjem petletnem programu .še popolno rekonstrukcijo klavnice, obnovo avtoparka ter nakup opreme. Srednjeročni načrt so do zdaj zadovoljivo uresničili, ostane jim le razširitev metrov centralnih skladišč, ko naj bi pridobili novih 2000 kvadratnih metrov skladiščnega prostora v Lescah. Zaradi pomanjkanja denarja so morali obnovo skladišča preložiti v naslednje petletno obdobje, vendar so obenem po planskih obveznostih samo letos investirali 19 milijonov dinarjev. D. S. Žirovsko podjetje Kladivar in strojna fakulteta ljubljanske univerze sta podpisala sporazum o sodelovanju pri raziskovalno-razvojnem delu. — Foto: J. Zaplotnik Povezana znanost in delo Žirovski Kladivar je prva delovna organizacija v škofjeloški občini, ki je sklenila samoupravni sporazum s strojno fakulteto v Ljubljani o sodelovanju pri razvoj no-raziskovalnem delu DELA NA KOBLI BOHINJSKA BISTRICA - Smučarski «*ater na Kobli v Bohinjski Bistrici posta-)« izredno priljubljen. Z ozirom na zelo ■Soda* rezultate minulih let je konzorcij '^•injo smučarskega centra Kobla KokJ da nadaljuje z dokončno izgradnjo uff...^° predračunski vrednosti okoli *u~Jj*?*?v dinarjev bodo zgradili novo °**orfnico, uredili ob njej smučarske JTJJJ^ Parkirišče na Ravnah ter nabavili *r°Jfc Izgradnja teh smučišč zagotavlja 8*jbolj kvalitetno smuko od novembra do SODELOVANJE Z LIK KOČEVJE BEGUNJE — Tovarna športnega orodja j'■* vedno tesneje poslovno sodeluje z L'« Kočevje in predstavniki tega podjetja *° Pred nedavnim obiskali Elan. Dogovori *o se, da bodo ie povečali proizvodne n*atljivosti v LIK Kočevje, kjer izdelujejo f***amči. Gostje iz Kočevja so si ogledali ** Drago in Krpin. RADOVLJICA - V ponedeljek, 27. novembra, bodo v Radovljici odprli novo trgovino Veletrgovine Špecerija Bled. Trgovina bo sodob na, z urejenimi parkirnimi prostori, zgradilo pa jo je gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. ^ u SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Planiranje ranja dejanskih potreb po delavcih danes, še posebej pa njihovega planiranja zavnaprej. Ta je predpogoj, da kadre tudi lahko pripravimo — izobrazimo in usposobimo. L- Am\r bomo tehničnemu in tehnološkemu in USDOSabljftnj^ KaOrOV napredku sledili le bolj z ekonomsko admini-111 »* f strativnih in normativnih vidikov? Namen tega sestavka nikakor ni zanikanje 1 pomena teh kadrov za vsakdanjo prakso na O 1T1S KO skoraj vseh področjih našega dela in življenja. J2itk.i/a*vr^ 9 Poklici, ki jih omenjamo, so uveljavljeni tako v a/|irilYlistr3.tlVlll gospodarstvu kot v družbenih službah, državni a.\XM.i.M.M.M.M. upravi ter raznih združenih, društvih itd. Težko bi jih pogrešali v poslovnih storitvah, računovodskih in finančnih službah. V žirovskem Kladivarju, ki ima nekaj manj kot 200 zaposlenih in bo prihodnje leto praznovalo 30-letnico ustanovitve, je bila v petek slovesnost ob podpisu samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri razvojno raziskovalnem delu s strojno fakulteto ljubljanske univerze. Poleg članov kolektiva in predstavnikov ljubljanske univerze so podpisu prisostvovali tudi predstavniki Združenega podjetja strojegradnje, ki združuje 15 delovnih kolektivov, Ljubljanske banke, slovenske raziskovalne skupnosti ter predsednika izvršnega sveta in občinske skupščine Škofja Loka Peter Petrič in Vittor Žakelj. Da so v občini podpisu sporazuma posvetili takšno pozornost velja pripisati dejstvu, da je Kladivar prva delovna organizacija v občini, ki je sodelovanje z univerzo vgradila v svoje plane in ga utrdila s podpisom samoupravnega sporazuma o sodelovanju pri razvoj no-raziskovalnem delu. Kot je povedal direktor Kla-divarja Vence Ambrožič, je namen tega sporazuma, da poveže dosežke znanosti in proizvodnjo in pri tem odpira možnosti za uveljavljanje novih proizvodnih programov in uvajanje najsodobnejše tehnologije. Ker pa novi programi zahtevajo veliko denarja že pri raziskavah, mora biti raziskovanje tesno povezano tudi s politiko bank, oziroma ga morajo podpreti tudi upravljavci temeljnih bank. Program raziskav in razvojnih programov na osnovi sporazuma med fakulteto za strojništvo in Kladivarjem sega predvsem na osvajanje novih dosežkov pri proizvodnji hidravličnih komponent, kar predstavlja pomemben delež k razvoju strojegradnje. Razvoj celotne panoge namreč sloni na ugotovitvi, da je dobro razvita stojegradnja nujen pogoj za uspešen razvoj druge industrije. Uvajanje sodobne tehnologije in prenos tehnološkega znanja naših domačih strokovnjakov v vse veje naše industrije je možen le prek strojegradnje in z izdelavo sodobnih strojev doma se manjša naša odvisnost od razvitih dežel. Zato imajo združena podjetja Strojegradnje, katerih član je tudi Kladivar Žiri, nalogo, da v povezavi z znanostjo razvijajo proizvodnjo sodobnih strojev in naprav, sodelujejo pri razvoju in prenosu tehnologije iz razvitih držav in hkrati krepijo in razvijajo domačo industrijo strojev in s tem povečujejo moč in trdnost našega nacionalnega bogastva. Prenašanje znanja v proizvodnjo odpira Kladivarju nove možnosti razvoja. Komaj pred dobrim letom zgrajeni novi tovarni, s sodobno strojno opremo in tehnologijo proizvodnje, se bo že v tem srednjeročnem obdobju priključila še ena z najsodobnejše organiziranim delom, ki bo zahtevalo le malo novih delavcev. L. Bogataj delavci Ob-pregledovanju p.a.na\^i%e^9%^^ do kadrih, ki so ga za obdobje 1976 do 19HU v svojih m£?malnih kazalcih razvoja P"" organizacije združenega dela na Gorenjskem, se *Xte ustavimo ob velikih Številkah navedenih uvrščamo v ekonomsko nehote ustavimo pri poklicih, ki jih . administrativno in pravno področje dela. OZI) so Predvidele približno 3000 novih delavcev, od tega 241 administratorjev, 1200 ekonomskih tehnikov, 400 administrativnih tehnikov, 300 komercialnih tehnikov in poslovodij, 47 višjih upravnih delavcev, 685 ekonomistov in diplomiranih ekonomistov ter 141 pravnikov in diplomiranih pravnikov. To pomeni v enem letu pri-ann novih delavcev od poklicne do visoke bližno 600 novih delavcev od pokii< šole samo s teh strokovnih področij. Nabavni prirastek naše regije je približno 2600 oleb na leto. Iz strokovnih šol na vseh ravneh in vse mladih kadro r.TnenTnvsneah u^meritvah^dc-letno okoli 1700 mladih kadrov. Po naših planih bii jih torej moralo bS kar 35 odstotkov oboroženih z ekonomsko itivnimi znanji. Ce bi lahko zaposlili administrativnimi znanj.. — — ISino planirano - recimo pa kar željeno - Število k*4*<>v, W v Petih l«*'h Pove*a,, na, P"" v letu 1975 na Gorenjskem zaposlenih takšno planirano število kadrov, bi mer število v letu 1975 na Gorenjskem za| administrativnih tehnikov za 40 odstotkov, ekonomistov zm 57 odstotkov in pravnikov za 63 odstotkov. Vprašanje pa je, ali so taki premiki sploh možni, pa tudi ali so smiselni? Vsiljuje ae tudi širše vprašanje, ki se ne nanaša samo na planiranje, ampak tudi na ocenjevanje razpolož Ijivih del in nalog v OZD na splošno in na ugotavljanje potrebnih znanj in veščin delavcev, ki bodo te naloge opravljali. Pojavlja se torej «---------- ki bodo ie naiugc "K'»'. * ' . , ,* vprašanje realnega ugotavljanja - identifici- in finančnih službah, komercialnih službah, plansko analitičnih oddelkih, pravnih oddelkih, sodiščih, zavarovanjih, carinah, pa še bi lahko naštevali. Njihovo izobraževanje je torej na vsak način potrebno in pomembno. Ob pripravljanju predlogov usmerjenega izobraževanja so celo v razpravah vprašanja izobraževanja novih smeri v okviru istih področij kot so informatorji, referenti za samoupravo in pravni tehniki ipd. Vendar pa ogromno število potreb, ki jih tudi v zadnjih šestih letih nismo uspeli pokrivati, narekuje poziv k racionalnejšemu ravnanju in kar se da objektivnemu ocenjevanju dejansko potrebnih znanj delavcev za naloge, ki se pojavljajo in se bodo pojavljale. Organizacije združenega dela Gorenjske so v tem času prijavile 2730 potreb po teh poklicih, največ po ekonomskih tehnikih — 1000. To število je sicer nekoliko skromnejše kot potrebe za srednjeročno obdobje 1976 — 1980 po minimalnih kazalcih in predstavlj le 455 delavcev letno. Kljub temu pa smo jih s prilivom iz ekonomsko administrativnih šol, ekonomske in pravne fakultete ter višje upravne šole uspeli pokriti le 1413 ali 52 odstotkov. Ali smo torej ob 48-odstotnem primanjkljaju poslovali za ustrezen odstotek slabše in dosegli v podobnem razmerju slabše gospodarske in razvojne rezultate? Podatki kažejo, da ni tako in da smo dosegli dobre rezultate. In kaj bi se zgodilo, če bi in če bomo planiranim potrebam vzporedno povečali šolske kapacitete? Dana možnost vpliva tudi na povečevanje interesov mladih ljudi za vključitev v šolo. Kje bi ali bomo potem iskali mladino za vključitev in delo na vseh ostalih delovnih področjih, predvsem tehničnih? Joži Puhar V petek, 10. novembra, so odprli prenovi/eno pošto v Preddvoru. Prenovljeni poštni prostori predstavljajo del uresničevanja srednjeročnega plana razvoja ptt prometa. Že v bližnji prihodnosti pa bodo začeli urejati prostore za novo večjo avtomatsko telefonsko centralo, ki bo imela zmogljivost za 400 priključkov. Obnova pošte in povečanje telefonske centrale je za Preddvor izrednega pomena, saj se kraj hitro razvija, zlasti na področju turizma. Novi prostori nudijo boljše delovne pogoje zaposlenim, hkrati pa nudijo tudi boljše možnosti za kakovostnejše storitve, kijih krajani potrebujejo. Pošto Preddvor so obnovili po zamisli ing. arhitekture Cirila Oblaka in pomeni nov pristop k urejanju poštnih prostorov. V priložnostnem nagovoru ob otvoritvi, se je direktor TOZD PTT prometa Kranj Ivan Jelen zahvalil predstavnikom krajevne skupnosti Preddvor za razumevanje pri dodelitvi prostorov in za aktivno sodelovanje pri reševanju drugih problemov, ki so nastali v zvezi z obnovo pošte. Predsednik KS Preddvor Nečimer je poudaril, da so krajani zelo zainteresirani za gradnjo ptt omrežja in, da bodo vedno podpirali prizadevanja pošte. Novi prostori pošte Preddvor so tudi prispevek k praznovanjem ob letošnjem dnevu republike. (Ib) — Foto: J. Zaplotnik GLAS I stran. Prostori največja težava Torek, 14. novembra 197 Kranj — V iskanju resnice, v boju proti vsemu, kar je nehumano, v procesu osvobajanja človeka.kultura vedno bolj pronica iz vsakodnevnega življenja v zavest posameznika in celotne družbe. Osveščenost, ki se kaže v uresničevanju socialističnega pojmovanja kulture, v samoupravnem odločanju delovnih ljudi dobiva konkretne oblike in naloge. To dokazuje tudi program dela kulturnih društev in skupin Zveze kulturnih organizacij v občini Kranj za leto 1979. h katerem if mpd drugim razpravljalo 50 organizatorjev kulturnega življenja na nedavnem dvodnevnem seminarju na Bledu. Načrti posameznih kulturnih društev kranjske občine, zajeti v skupnem programu, izhajajo iz potreb ljudi v krajevni skupnosti in vključujejo tudi druge organizacije kraja; društva torej niso sama sebi namen. In kakšen naj bi bil odnos kulturne skupnosti do tega programa? Zveza kulturnih organizacij v Kranju nima strokovnjakov za KRANJČANI NA SREČANJIH AMATERJEV V VALJEVU V času od 28. oktobra do 19. novembra se odvijajo letos že dvanajsta jugoslovanska Srečanja amaterjev Abraševič. Na njih sodelujejo najboljše amaterske kulturne skupine vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Uvodna prireditev, ki je vsako leto v drugi republiki, je bila tokrat v Titogradu. V Valjevu pa do 19. novembra nastopa nekaj desetin amaterskih kulturnih skupin z glasbenega, folklornega, likovnega, filmskega, dramskega in književnega področja iz vseh delov Jugoslavije. Slovenci smo se predstavili 4. novembra. Na koncertu resne glasbe je nastopil tudi komorni trio Glasbene mladine Kranj v zksedbi: Maja Gogala, flavta, Jasmina Pogačnik, klavir in Stane Vidmar, bariton. Izvajali so dela Debussvja, Kozine in Prebande ter pokazali visoko umetniško raven. T. Lotrič SEMINAR GLASBENE MLADINE JESENICE — V soboto, 4. novembra, je Giasbena mladina Jesenice v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije pripravila seminar za animatorje glasbene mladine iz jeseniške občine. Udeležilo se ga je 41 seminaristov, ki so poslušali več zanimivih tem. Seznanili so se z delom Glasbene mladine Jesenice ter poslušali predavanja o povezanosti glasbene mladine s podobnimi organizacijami in društvi, o načinu komentiranja kulturnih prireditev za mladino, o pisanju in komentiranju o glasbenih in kulturnih dogodkih, spoznali pa so tudi vlogo in pomen Glasbene mladine Slovenije. V drugem delu seminarja so si udeleženci ogledali lokalno radijsko postajo Triglav ter bili navzoči pri snemanju posebne radijske oddaje Glasbene mladine Jesenice, ki bo odslej redno na sporedu jeseniškega radija. Udeleženci so ob zaključku seminarja izdali tudi bilten, v katerem so opisali svoje vtise. Sobotni seminar za mlade animatorje je popestril nastop francoskega pihalnega kvinteta Paul Taffanel iz Pariza. Komentirala gaje Kaja Sivic. J. R. ZANIMIVI IZOBRAŽEVALNI FILMI JESENICE — Železarski izobraževalni center na Jesenicah se v zadnjem času vse bolj uspešno vključuje v proces programiranega izobraževanja. Njegovi sodelavci so v ta namen izdelali več krajših filmov, ki jih v raznih šolah s pridom uporabljajo ob podajanju učne snovi. Programirano izobraževanje dobro poteka tudi v oddelku za izobraževanje odraslih. Pred nedavnim so v njem ob sodelovanju delavske univerze Domžale izvedli dva tečaja za voznike viličarjev. Na tečajih so ob predavanjih predvajali barvni, zvočni film Notranji transport in uporaba viličarja. Film, ki so ga s pomočjo magnetoskopa prikazali na šolski televiziji, ima dva dela, skupno pa traja 50 minut. Pri izdelavi obeh delov filma so na pobudo vodje oddelka za izobraževanje odraslih Iva Borštnika in ob napotkih doktorice Aleksandre Kornhauser sodelovali Drago Fon kot snemalec in urejevalec tona, profesor Marko Peterman kot napovedovalec in Branko Blenkuš kot avtor besedila in režiser filma. Tečajniki so filmu z zanimanjem sledili. Izjavili so tudi, daje takšna oblika pouka dosti bolj nazorna in zato tudi dojemanje snovi veliko lažje. Zaradi pozitivnih rezultatov načrtujejo v oddelku za izobraževanje odraslih izdelavo podobnih filmov še za druge vrste poklicnega usposabljanja. zavarovalna skupnost triglav CORENJSKA OBMOČNA SKUPNOSt Kranf Poslovna enota Jesenice razpisuje javno licitacijo ki bo v petek, 17. novembra 1978, ob 12. uri v poslovnih prostorih PE Jesenice, M. Tita 16/1. Na licitaciji se bodo prodajala naslednja karambolirana vozila: - osebni avto ZASTAVA 101 S, prevoženo 6500 km, leto izdelave 10. II. 1078. Ogled vozila je možen na dan licitacije od H. do 1 1 ure v garaži JELENC Franc, Jesenice, Titova 2a. Izklicna cena je 45.000 din. — osebni avto Zastava 750 Lux, prevoženo 59.000 km, leto izdelave 25. 6. HT/b. Ogled vozila je možen na dan licitacije od H. do 1 I ure na dvorišču Viator Jesenice. Izklicna cena je 14.500 din. Interesenti pred licitacijo položijo 10 odstotni polog izklicne cene. uresničevanje programa. Ima jih kulturna skupnost s svojimi institucijami in strokovnimi centri, zato naj bi bil program Zveze kulturnih organizacij oziroma njenih društev in skupin tudi program kulturne skupnosti, so dejali udeleženci seminarja. Ob tem je bila tudi izražena želja po ustanovitvi strokovnega centra oziroma pomoči strokovnjaka predvsem za področje foto-filmske, folklorne in plesne dejavnosti ter dejavnosti za družabno življenje. Na seminarju, na katerem tokrat prvič ni bilo govora o denarju, ampak le o delu in prihodnosti kulturnih društev in skupin, je bilo nakazanih precej perečih dolgoletnih vprašanj, s katerimi se le-1 a srečujejo. Ob tem so težave v mestnih krajevnih skupnostih zaenkrat skorajda nerešljive. Spoznanja, da profesionalne kulturne institucije ne zadovoljujejo množičnega in raznolikega udejstvovanja krajanov, narekujejo, da bo treba misliti na ustanavljanje novih skupin in društev, za kar pa žal ni primernih prostorov. Misel, da bi v prikletnih prostorih novih stanovanjskih blokov ustanavljali klube predvsem za mladinske interesne dejavnosti, bi bila vsekakor sprejemljiva, saj so dandanes taki prostori v glavnem mrtvi. Organizatorji kulturnega življenja so na seminarju opozorili tudi na to, da samostojne skupine sploh nimajo ali zelo malo društvenega življenja. Počasi se spreminjajo v stroge branžne ali komercialne skupine, kar pa ni prav. Rešitev iz takšne zaprtosti je mogoča edinole s pridobitvijo prostorov, ki pa jih, kot smo že omenili, v Kranju ni. Ali pa so, na primer v delavskem domu, pa jih ne znamo ali ne moremo izkoristiti. Sicer pa si vsi »kulturniki« največ obetajo od gradnje kulturnega doma. ki noče in noče zrasti. H. J. Področne kulturne prireditve Sodelovanje predstavnikov občinskih zvez kulturnih organizacij na Gorenjskem se že nekaj let odraža ne le v izmenjavi izkušenj, pač pa tudi v organiziranju vedno številnejših področnih prireditev. Tako je bil že letošnji program skupnih prireditev dokaj bogat, medtem ko se v programu za prihodnje leto, ki so ga okvirno sprejeli že v vseh gorenjskih občinah« opazi Se večji skok v skupnih prizadevanjih za predstavitev dela in dosežkov gorenjskih kulturnih skupin. Ustaljena so že srečanja mladih na področni reviji Naša beseda, tudi srečanj gledaliških skupin se udeležuje vedno več amaterskih ansamblov. Podobno lahko rečemo za revijo šolskih in odraslih pevskih zborov. Tem prireditvam se bo v prihodnjem letu pridružila še področna revija pihalnih orkestrov, folklornih skupin, srečanje oktetov, srečanje pesnikov in pisateljev kot tudi skupna razstava likovnih skupin Gorenjske. Omeniti velja še zanimivo novost; V prihodnjem letu nameravajo zveze pripraviti tri izobraževalne seminarje: seminar za folkloriste, za knjižničarje in šolo »lepega jezika«, kot hi jo lahko imenovali. Dokom" nega dogovora 0 tem sicer še ni, bilo bi pa škoda take prepotrehne izobraževalne seminarje ne izpeljati, saj pomenijo napredek in kvaliteten dvig v podajanju amaterske kulture H. J GORENJSKA PREDILNICA GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka n. sol. o. Kidričeva cesta 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1 KOM MOTOVILO CROON LUČKE, letnik 1967, inv. št. .1067 1 KOM STISKALNICA ZA STISKANJE PREDEN inv. št. 2464 Izklicna cena za navedena osnovna sredstva: 51) 0011 dinarjev Licitacija bo v četrtek. I6> novembra 1978 ob K) uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva cesta 7"» HKS Kmetijske zadruge Škofja Loka na podlagi sklepa centralnega odbora HKS z dne 25. 10. 1978 RAZPISUJE natečaj za investicijske kredite, ki jih bo HKS zadruga dajala v letu 1979 proizvodnim skupnostim in kmetom kooperantom z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo. SPLOŠNI POGOJI: 1 Kmet, ki želi najeti kredit, mora: — biti član ali aktiven kooperant Kmetijske zadruge Škofja Loka — imeti v lasti ali v dolgoročnem najemu 6 ha kmetijskih zemljišč, ki jih bo možno intenzivirati. Če je kmetijskih zemljišč manj od 6 in več kot 3 ha se lahko odobri kredit v sorazmerni višini kmetijske površine. Manj od 6 ha pa je lahko tudi pri skupinskih investicijah in pri specifičnih pogojih — biti mora varčevalec HKS - KZ Škofja Loka s povprečno z 2.000 din hranilne vloge v letu 1978 — dokazati, da se je že do sedaj trudil čimboljše urediti pr-izvodnjo na kmetiji. 2. HKS bo kreditirala naslednje investicije: — za kmetijsko mehanizacijo, opremo in plemensko živino — za graditev in preureditev živinorejskih proizvodnih objektov za mleko in meso — za graditev kapacitet kmečkega turizma — za urejanje in nakup kmetijskih zemljišč Prednost bodo imeli kmetje: — ki bodo kredite uporabili za skupinske investicije (strojne v in proizvodne skupnosti kmetov) — ki bodo nudili večjo lastno udeležbo in bodo del sredstev imeli naloženih pri HKS KZ Škofja Loka kot vezano hranilno vlogo v smislu 5. točke razpisanih pogojev. 3. HKS bo dajala kredite: — v skladu s »Sporazumom o obsegu, namenih in nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kmetijsko in osnovno predelavo kmetijskih pridelkov v SR Sloveniji 74 — 80« — predvidoma do 65 % din predračunske vrednosti, vendar največ do 250.000 din za objekte in do 150.000 din za ostale namene s tem, da je skupna zadolžitev kmeta za investicije lahko največ 300.000 din — za hribovske kmetije se kreditna udeležba poveča za o %, za zaščitne kmetije pa se nadaljnjih 5 9r — po obrestni meri kot bo določena s sporazumom iz prve alinee te točke (predvidoma 3 1 za investicije v hribovitih predelih, za živinorejske objekte nasploh in za urejanje zemljišč, 6 ^ za plemensko živino in mehanizacijo). Pri dokončni odobritvi kreditov bo HKS upoštevala določbe »sporazuma« in zakona o nadomestilu obresti za kredite iz sredstev HKS (Ur. 1. SRSšt. 19/75). 4. Rok izčrpanja kreditov bo praviloma pol leta za nabavo mehanizacije, opreme in plemenske živine, ter eno leto za graditev in preureditev živinorejsko proizvodnih objektov in urejanje zemljišč. Rok vračila pa bo okvirno, kot bo kredit za te namene vračala HKS poslovni banki. 5. Za pridobitev kredita mora kmet vezati pri HKS hranilne vlogo v višini 15 '< od zneska odobrenega kredita. Vezava se sprosti ob plačilu zadnje anuitete. 6. Prosilci mora vložiti prošnjo za kredit na obrazcu, ki so na razpolago na proizvodnih okoliših in upravi zadruge. Prosnn mora predložiti posestni list, zemljiško knjižni izpisek n navesti polne naslove dveh porokov (eden mora biti kmet. ali se obvezati, da bo kredit zavaroval pri Zavarovalni skupnosti Triglav). Prosilci, ki so že dobili tovrstne kredite in so posestne liste ter zemljiško knjižne izpiske že dostavili HKS zadruge, le-teh ni potrebno dostavljati, če ne gre za spremembo lastništva. Prosilci kredita izpod 600 m nadmorske višine, pa žele najeti kredit po pogojih za hribovske kmetije, morajo prinesti od geodetske uprave ustrezno potrdilo, da njihova kmetija sodi med hribovske kmetije. Kreditojemalec ki želi najeti kredit za kmetijske objekte mora predložiti tud gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradbenih del. ,V gradheno dovoljenje ni potrebno. 7. Za kmeta, ki mu bo pogojno odobren kredit, bo izdelala s:r kovna služba KZ Škofja Loka investicijsko usmeritve-program, po katerem se bodo investicije izvajale in kredu dokončno odobren. Če ima kmetija 3-5 ha zemljišč lahko HKS zahteva predhodno izdelavo programa. 8. Za odobren kredit bo sklenjena dolgoročna kreditno-koopera cijska pogodba. 9 Za zavarovanje kredita mora kreditojemalec: - poskrbeti, da kreditno pogodbo poleg njega podpišeta h dva poroka, od katerih mora biti eden kmet, oba pa morata biti sposobna prevzeti obveznosti vračila kredita Sposobnost poroka kmeta ocenjuje kreditni odbor. - plačati takso za menico na višino kredita - namesto poroštva je možno kredit zavarovati pri zavan> - zavarovati nepremičnine, živino ter kreditirane stroje ir. zavarovanje vinkulirati v korist HKS. Vinkulacijskc potrdilo za zavarovanje nepremičnin mora biti predložen HKS KZ Škofja Loka ob podpisu pogodbe. 10. Kredite bo odobraval centralni odbor HKS KZ Škofja Loka. 11. Prošnje in zahtevan«' priloge sprejema kmetijska pospešev* na služba (ing. Kumer). 12. Razpis velja z dnem objave u. se zaključi s 15. 12. 1978. Škofja Loka, dne 25. 10. 1978 Hranilno kreditna služba Kmetijske zadruge Škofja Loka 01 OM,,A Mauy,I„|ji«k,knii({-ob ponedeljkih in p««k* Zemlitftko knjiftne i«P«-*«- ••"•"V Vi \nSSKHO.J MORATE IMETI POSEST* Od I. «1<» 12. »r.- in «»»> «r« <«' UST. . , ,.,.„! /Mvurovnln«' poli«, pri podrobnem zasUT Vnkul.oiJ.ko potrdil« doblto na P«H „,„, »kupnortl Triglav v SkolJI Mi -.1 n i trn 10 Torek, 14. novembra 1978__ 5. stran C LAS © KRANJ 7. SEJA družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kranj, sreda, 22. novembra 1978, ob 15. uri dvorana skup.ščineobčine Kranj Konkretizacija planskih nalog in obveznosti 7. SEJA zbora združenega dela občinske skupščine Kranj sreda. 22. novembra 1978, ob 15. uri dvorana skupščine občine Kranj Skupna poraba naj bi bila prihodnje leto izjemoma nekoliko višja od ustvarjenega družbenega proizvoda, zato pa bi bila leta 1980 bistveno nižja — Krediti le za investicije, ki so v srednjeročnem programu investitorja H SEJA zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kranj sreda, 22. novembra 1978, ob 1 5. uri dvorana skupščine občine Kranj Dnevni red Po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi zapisnikov prejšnje seje posameznih zborov občinske skupščine bodo na dnevnem redu se naslednja vprašanja: — osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 -1980 v letu 1979 z oceno izvajanja družbenega plana v letu 1978 (dopolnitev in aktualizacija Analize izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 ter prva ocena možnosti razvoja v letu 1979) — osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 v letu 1979 — sklep o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic neurja in toče v občinah Lendava, Gornja Radgona, Murska Sobota, Ormož in Ptuj — aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS zaradi določitve skupne porabe v letih 1979/1980 — rebalanc proračuna občine Kranj z> leto 1978 z odlokom o spremembah in dopolnitvah proračuna občine Kranj za leto 1978 — predlog odloka o zazidalnem načrtu Lesne industrije Jelovica Preddvor — kadrovske zadeve: sprememba (Una v skupini, ki določa delegate za **uP*tiBo gorenjskih občin 7 Predlogi in vprašanja delegatov y*i zbori bodo zasedali na ločenih **J«Ji, le o osnutku občinske resolucije ■n sprejetju sklepa o uporabi sredstev solidarnosti bodo razpravljali na skup-°em zasedanju. Na skupnem zasedanju P* bodo delegati poslušali tudi razlago 0 aneksih k samoupravnim sporazumom. O predlogu odloka o zazidalnem °*črtu Lesne industrije Jelovica in o kadrovskih spremembah pa bosta razpravljala in sklepala le zbor združena dela in zbor krajevnih skupnosti. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine za prihodnje leto je tokrat zasnovana nekoliko drugače. V prvem delu dokumenta so določene ključne naloge pri uresničevanju družbenega plana, materialni okviri, naloge na področju ustvarjanja celotnega dohodka, razporejanja dohodka in čistega dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke. Nadalje so v prvem delu de naloge pri usmerjanju sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, na področju ekonomskih odnosov s tujino, naloge pri odpravljanju strukturnih neskladij, na področju tržišča in cen, nadalje naloge pri skladnem regionalnem razvoju, pa na področju pravosodja in upravnih organov, pri krepitvi varnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite in naloge na področju samoupravnega družbenega planiranja. V drugem delu resolucije pa so opredeljene temeljne razvojne naloge in njihovi nosilci. Resoluciji ni dodana ocena o izvajanju srednjeročnega plana za leto 1978. Poglobljeno analizo še pripravljajo in tudi prilogo k predlogu. Sicer pa so, kot rečeno, v prvem delu resolucije poleg materialnih okvirov opredeljene naloge pri uresničevanju novih družbenoekonomskih odnosov v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Ker je izvršni svet ugotovil, da smo na vseh področjih preobrazbe v zadnjih treh letih zaostajali, je prav tem vprašanjem posvečena posebna pozornost. V drugem delu so za področje gospodarstva opredeljene temeljne razvojne naloge in nosilci le-teh. Za področje družbenih dejavnosti pa nosilci izhajajo iz aneksov samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti. Za sestavo osnutka resolucije ni bilo moč dobiti vseh podatkov. Tako so bili pravočasno na voljo na primer podatki o raz- DOGOVORIMO SE Kritično o otroškem varstvu V prihodnjih letih naj bi manj prispevali za soli iarnostno zagotavljanje sredstev za izvajanj, Jneramov v manj razvitih obanal Samoupravne presne skupnosti ■ pripravile predloge dopolnd k •6 p npr a samoupravnim sporazumom o teleta. Z ajanje zajamčenih programov > ffirenjskih občin, razre&i Daro Zvab, član delegacije KS Struže Namesto njega predlaga komisija v izvolitev Francka ^°glja, člana občinske konfvren-* SZDL. »>.j z Indok .lu*bo skupAčine občine Kr*nj pripravil Andrej Zalar voju le iz 20 krajevnih skupnosti. Prav tako so naloge na področju komunalne dejavnosti opredeljene le okvirno. Ni bilo moč dobiti tudi podatkov o nalogah na področju varstva zraka. Naloge samoupravnih interesnih skupnosti so opredeljene iz aneksov. Vendar se bo na tem področju še treba dogovoriti za konkretne naloge, ker so le-te v aneksih opredeljene za prihodnji dve leti. Vse to bo treba dopolniti do sestave predloga resolucije za prihodnje leto. Poglejmo zdaj tako imenovana materialna predvidevanja. Rast družbenega proizvoda naj bi znašala 9 odstotkov. Izvoz naj bi se povečal za 11 odstotkov, uvoz pa za 15. Seveda pa bo to odvisno od rasti družbenega proizvoda. Če bo rast izvoza manjša, bo manjša tudi rast družbenega proizvoda. Vse oblike porabe naj bi v prihodnje zaostajale za ustvarjenim dohodkom. Večjo od rasti dohodka naj bi imela le sredstva za razširitev materialne osnove dela. Izjemoma pa bo skupna poraba v prihodnjem letu nekoliko večja od ustvarjenega družbenega proizvoda. Vendar pa naj bi bila 1980 leta bistveno nižja in bi tako v 5-letnem obdobju dosegli usklajeno rast sredstev za skupno porabo z rastjo družbenega proizvoda. Posebna pozornost pa bo veljala tudi delitvi sredstev na osebne dohodke. Dograjevati je treba merila in kriterije za objektivno vrednotenje dela in onemogočati uravnilovko in prisvajanje osebnih dohodkov brez dela. Kot rečeno, naj bi bilo za materialno osnovo dela namenjenih več sredstev. Pri investicijah naj bi prevladovala večja udeležba lastnih sredstev in manjša odvisnost od kreditov. Predvideno je tudi, da ne bi bilo moč dobiti bančnih kreditov, če namen va-na investicija ni v srednjei č-nem programu investitorja in če ni usklajena z dogovorjenimi prioritetami. V sedmem poglavju so obravnavane naloge pri odpravljanju strukturnih neskladij v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih. Poudarjen je pospešen razvoj kmetijske proizvodnje in njeno povezovanje z organizacijami združenega dela predelave in trgovine. Del tekstilne industrije naj bi se v občini preusmeril na perspektivnejše industrijske panoge. Pospešiti je treba razvoj vseh terciarnih dejavnosti, ker njihov razvoj ne ustreza razvoju ostalega gospodarstva in Predlog za solidarnostna sredstva Izvršni svet občinske skupščine predlaga vsem zborom občinske skupščine predlog odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu, uporabi in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji. Predlagano je, da se za omilitev posledic škode od toče in neurja v severozahodni Sloveniji (občine Lenart. Ptuj, Ormož, Gornja Radgona. Murska Sobota in Lendava) uporabijo sredstva solidarnosti v višini 97,240.000 dinarjev. Sredstva naj bi se uporabila takole: za regresiranje jesenske setve pšenice 1 .'1.204.000 din. za regresi ran je spomladanske setve koruze, krompirja in sladkorne pese 23 milijonov 49.000 dinarjev, za regresiranje nabave živinske krme 19 milijonov 500.000 dinarjev, za nabavo opažev za izgradnjo silosov 3 milijone 816.000 dinarjev, za regresiranje izgradnje silosov 2,500.000 din. za nepovratno nadomestilo lastne udeležbe pri izgradnji sušilnega in zbiralnih centrov za žito 8,530.000 din, za nepovratno nadomestilo lastne udeležl#e pri izgradnji skupnih hlevov in skupnega skladišča za krompir 14,500.000 din in za nadomestilo obresti pri sanacijskih kreditih za odpravo posledic neurij 12 milijonov 142.000 dinarjev. življenjski ravni občanov. Vso skrb je treba posvetiti izgradnji cestnega omrežja in razvoju komunalne dejavnosti. Opredeljene so tudi naloge na področju tržišča in cen, skladnejšega regionalnega razvoja itd. Na področju gospodarstva so najpomembnejše razvojne naloge v industriji. Nosilca bosta delovni organizaciji Sava in Iskra Kranj z investicijami v razširitev in modernizacijo proizvodnje. V trgovini pa so skoraj vse trgovske organizacije opredeljene kot nosilke nalog. Pomembno vlogo bodo v občini imele tudi samoupravne interesne skupnosti s področja izgradnje gospodarske infrastuk-ture. To so interesne skupnosti s področja elektrogospodarstva, vodnega gospodarstva, varstva okolja, varstva zraka, urbanizem, komunalnega gospodarstva, stanovanjske gradnje, varstva pred požarom, zavarovalništva in krajevne skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti pa so nosilci tudi za področja otrotkega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstva in zaposlovanja. Rebalans proračuna Izvršni svet občinske skupščine predlaga rebalans proračuna v višini 12,944.000 dinarjev. Letošnji proračun obsega prihodke (113,630.000 din), razporejene prihodke (99,906.360 din), tekočo proračunsko rezervo (1,023.640 din) in odstopljeni prihodki za skupno porabo (12,700.000 din). Pri predlogu razporeditve teh sredstev je izvršni svet izhajal iz stališč, da teh sredstev ne uporabi za financiranje dogovorjene splošne porabe, marveč da jih namensko usmeri za reševanje problemov, ki so se nakopičili zaradi doslednega izločanja iz proračuna porabe v preteklosti. Za financiranje skupne porabe bi odstopili celotna sredstva iz davka iz OD rednega delovnega razmerja in tudi del ostalih sredstev v višini 2,2 milijona dinarjev. Glede ostalih sredstev izvršni svet predlaga, da se povečajo sredstva rezerv, za financiranje blagovnih rezerv in za reševanje prostorske problematike. Več natečena namenska sredstva naj bi se na podlagi odloka odstopila za financiranje dejavnosti, ki so določene v odloku. Le manjši del sredstev bi namenili za financiranje proračunskih obveznosti, ki so bile znane šele po sprejetju proračuna. Predlog odloka o ... ... zazidalnem načrtu Lesne industrije Jelovica, Preddvor. Lesna industrija Jelovica iz Škofje Loke ima svoj lesnopredelovalni obrat v Preddvoru ob reki Kokri. Po noveliranem urbanističnem načrtu Preddvora omenjeni lesnopredelovalni obrat še naprej ostane v tem kraju. Za to območje je predviden poseben zazidalni načrt. Osnutek načrta je bil razgrnjen že v začetku leta 1977 in nanj ni bilo pripomb. Zdaj so zbrana tudi ustrezna soglasja in načrt je pripravljen za sprejem. Predloženi načrt zagotavlja dovolj površine za delo obrata v Preddvoru. Po predlogu celotno območje obsega 52.253 kvadratnih metrov in se tako poveča od 3 na 5 hektarov. To pa zagotavlja podjetju nemoteno dejavnost in programiran razvoj. Zato izvršni svet predlaga občinski skupščini, da predloženi načrt sprejme. Osnutki razvoja za prihodnje leto Republiški planski dokument za leto 1979 je sestavljen iz dveh delov Delegati vseh zborov občinske skupščine bodo na sredinem zasedanju najprej razpravljali o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije za obdobje 1976 — 1980 v letu 1979. Planski dokument za prihodnje leto je sestavljen iz dveh delov in sicer: resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije za prihodnje leto in temeljnih razvojnih nalog v letu 1979 in opredelitve njihovih nosilcev. V prvem delu (resoluciji) so tako določene ključne naloge pri uresničevanju družbenega plana v Sloveniji v prihodnjem letu. Te naloge so: nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v družbeni reprodukciji in uresničevanje nalog, ki so ključnega pomena za uresničevanje družbenega plana, a v njihovem uresničevanju zaostajamo. Posebna pozornost je dana tudi uveljavljanju dohodkovnih odnosov in posebej dograjevanju odnosov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke. Pomembne naloge nas čakajo tudi pri skladni delitvi dohodka. Prav na tem področju v zadnjih letih niso bila uresničena oziroma dosežena planska predvidevanja. Poudariti velja, da bo v prihodnjem letu treba povečati sredstva za razširitev materialne osnove, od katere je odvisen celoten razvoj gospodarstva in družbe. In kako so predvideni materialni okviri razvoja? Realna rast družbenega proizvoda naj bi znašala 6,4 odstotka. Tako bi delno nadomestili nižjo rast družbenega proizvoda v prejšnjih letih. Zaposlenost naj bi rasla največ do 3 odstotkov; in sicer bolj na manj razvitih območjih in manj na razvitih. Izvoz naj bi se povečal za 13 odstotkov, uvoz pa za 10. Investicije naj bi se povečale za 6,6 odstotka, delež investicij v osnovna sredstva pa naj bi v družbenem proizvodu predstavljal okrog 20,3 odstotka. Predvideno je, da bi realni osebni dohodki porasli za 2 odstotka, življenjski standard za 4,8 in družbeni standard za 6,1 odstotka. V drugem delu planskega dokumenta gre za opredelitev temeljnih nalog in njihovih nosilcev. Z izvajanjem teh nalog bo omogočena uresničitev načel zapisanih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana. Naloge so določene po področjih, tako za gospodarstvo kot za družbene dejavnosti. POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ Bronasta »žabja pojedina« Tržič - 9. in 10. novembra je bilo v Portorožu srečanje gostinskih delavcev Slovenije. Poleg pogovorov o delu, uspehih, težavah, izkušnjah in podobnem so gostinci srečanje izkoristili tudi za' tekmovanja na športnem in strokovnem področju: v pripravi jedi in pijač. Na kulinarični razstavi so med tisoč različnimi jedrni z »žabjo pojedino« letos prvič sodelovali tudi delavci Gostinskega podjetja Zelenica iz Tržiča, in sicer iz delovnih enot Avtobusna postaja in hotel Pošta. Žabja pojedina je bila tako okusna, da si je prislužila bronasto medaljo. V Gostinskem podjetju Zelenica so priznanja seveda veseli. Pojedino bodo razstavili v restavraciji nad avtobusno postajo-v Tržiču, bo pa ta specialiteta odslej tudi vedno na njihovem jedilnem listu. H. J. Peta obletnica Doma upokojencev na Planini Varnost za stare dni Kranj — V petek, 10. novembra, popoldne je bila v Domu upokojencev na Planini slovesnost ob peti obletnici delovanja Doma. Ob tej priložnosti so odprli razstavo ročnih del, izdelkov samih oskrbovancev ter izročili namenu prostore, ki jih bodo oskrbovanci lahko uporabljali za svobodne aktivnosti. Na te prostore so sicer čakali kar malo dolgo, celih pet let, vendar pa to ne pomeni, da so stanovalci Doma doslej držali križem rok: kako pridne roke imajo, se lahko vsakdo prepriča na njihovi razstavi ročnih del, zdaj v za to primernih prostorih pa bodo verjetno lahko pokazali še kaj več. Na zares prijetni prireditvi so 21 starejšim občanom, ki so v Domu že Ob peti obletnici Doma upokojencev na Planini so odprli razstavo ročnih del in prostore, v katerih bo možno organizirati primerno zaposlitev v prostem času. — Foto: J. Zaplotnik Zaradi neusklajenosti razpisa objavljenega dne 12. 9. 1978 v Glasu x Družbenim dogovorom o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka ponovno Tovarna klobukov Škofja Loka komisija za razpis del in nalog za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostjo objavlja razpis za naslednja dela in naloge za mandatno dobo štirih let: L vodje splošno kadrovskega področja 2. vodje proizvodno tehničnega področja 3. vodje komercialnega področja 4. vodje izvoza Pogoji za zasedbo teh del in nalog so: Pod 1.: srednja šolska izobrazba splošne, ekonomske ali administrativne smeri in pet let delovnih izkušenj ali višja šolska izobrazba splošne, ekonomske ali administrativne smeri in pet let delovnih izkušenj. Z delovnimi izkušnjami mora kandidat dokazati, da je usposobljen za opravljanje teh del in nalog. Imeti mora vodstvene, kreativne, komunikativne in organizacijske sposobnosti ter smisel za poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov Pod 2.: srednja šolska strokovna izobrazba tekstilne ali organizacijske smeri in pet let delovnih izkušenj ali višja šolska strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj. Z delovnimi izkušnjami mora kandidat dokazati, da je delal na vodstvenih delih v proizvodnji pokrival iz raznih tekstilnih materialov in da bo uspešen pri delu in nalogah. Imeti mora še organizacijske, kreativne sposobnosti in smisel za delo z ljudmi in za poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov. Pod 3.: srednja šolska strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tekstilne smeri in pet let delovnih izkušenj ali višja šolska strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tekstilne smeri in pet let delovnih izkušenj. Delovne izkušnje in kandidatovo dosedanje delo morajo jamčiti uspešnost dela na tem področju, imeti morajo še pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov. Znati morajo en svetovni jezik in imeti smisel za poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov. Pod 4.: srednja šolska strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tekstilne smeri in pet let delovnih izkušenj ali višja šolska strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tekstilne smeri in pet let delovnih izkušenj. Delovne izkušnje morajo zagotavljati, da bo kandidat uspešen na tem področju. Da ima pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, znati mora en svetovni jezik in imeti smisel za poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov. Za kandidate pod 3. in 4. morajo dobiti na podlagi Zakona o prometu blaga in storitev s tujino predhodno soglasje Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino. Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela na naslov: Sešir Škofja Loka v 15 dneh po objavi. od vsega začetka, podelili skromna priznanja, še posebej pa so predstavniki krajevne skupnosti Planina čestitali najstarejši stanovalki Doma upokojencev in krajanki Planine, 93-letni Neži Gašperlin. Tako oskrbovanci kot tudi povabljeni gostje, med katerimi sta bila tudi predsednik skupščine občine Stane Božič in predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Drago Stefe, so nadvse uživali ob nastopu folklorne skupine Karavanke iz Tržiča, njihovemu petju, plesu in mladostnemu žaru sploh. V Domu upokojencev na Planini je zdaj 130 starejših občanov, od tega okoli 80 odstotkov iz kranjske občine. Dom ima 98 enoposteljnih sob in 15 dvoposteljnih, zaradi velikega popraševanja po oskrbi v Domu pa so morali prav sedaj urediti še nekaj začasnih prostorov. Poprečna starost oskrbovancev je 80 let, zato je tudi razumljivo, da večina stanovalcev potrebuje tudi dodatno nego. Od marca letos je Dom upokojencev na Planini tudi izvajalec nove dejavnosti na področju varstva starejših občanov v kranjski občini, saj je s tremi negovalkami prevzel nego občanov na domu, če zaradi starosti in obolelosti ne zmorejo več skrbeti zase. Kolektiv Doma upokojencev pa si del dohodka ustvarja tudi s tem, da kuhinja pripravlja več obrokov hrane za stanovalce krajevne skupnosti Planina: vendar pa to ni edina povezava s krajani, saj ne mine ne proslava ne pomembnejši dogodek, da ne bi na tak ali drugačen način vanj vključili tudi Doma upokojencev na Planini ter njegovih stanovalcev, katerih število se iz leta v leto veča. Ne le zato, ker se v kranjski občini delež starejših občanov vseskozi veča, saj je vseh 254 postelj tako v Domu na Planini kot v Domu Albina Drolca v Potočah oddanih, pač pa tudi zaradi organizacije posebne skrbi in nege, ki jo včasih pozna starost zahteva, v Kranju že razmišljajo o gradnji prizidka k sedanjemu Domu na Planini. L. Mencinger (52. zapis) Kdaj pa kdaj bralcem teh zapisov kaj obljubim - da bom napisal ali pa da bom kaj pokazal v sliki — no, potem pa me dana beseda sili, da jo ■izpolnim. - V 45. zapisu sem omenil Smukov nagrobni napis na dobskem pokopališču, za katerega domnevajo, da ga je umrlemu prijatelju sestavil sam Prešeren. V prejšnjem zapisu pa sem obljubil sliko Jamarskega doma, ki stoji v bližini Krumperka. Oboje bom izpolnil. PREŠERNOV GROBNI NAPIS Na južni vnanji steni dobske farne cerkve je vzidana marmorna plošča s še dobro ohranjenim nemškim napisom, ki pove, da tu spi krčmar z Vira (pri Domžalah) Franc Smuk, globoko obžalovan od vdove Margarete in otrok Margarete, Ane, Marije, Frančiške, Franca, Mihaela in Rozalije. - Nas bolj zanima gladko pesniško tekoč grobni napis: Ruhe sanft zu friih verwelkter Vater, Miihsam, sorgevoll war deines Lebenslauf. Weinend stehen deinen Kinder hier am Grabe, Senden Bitten fiir dein Heil z um Schopfer auf. To bi se (v prostem prevodu) po slovensko reklo: Sladko spi prerano umrli oče, polna truda in skrbi je bila Tvoja pot. Solzni zdaj stojimo ob gomili s prošnjo, da bi onstran našel ■ mir. KRTINA Vas s tem nenavadnim imenom stoji nekako na vhodu v Moravsko dolino. Leži tik nad cesto, ki vodi od glavne ceste proti Moravčam. Svoje ime je vas dobila bržčas zato, ker je hrib bolj kopast, kot so pač krtine. Vendar domačini govore, da gredo v Krtino ali pa m Krtino. Mar je oboje prav? Najbrž v vas ali pa na hrib s cerkvijo. Sebi pa pravijo, da so Krtinci: ne glede na to, ali so iz Zgornje Krtine (pri cerkvi) ali pa iz Spodnje Krtine (ob cesti). Krtinski hrib je visok Nm 357. Izpod tega hriba izvira potok z zares čudnim imenom — Čudna! Le-ta se potem izliva v RaČo. ki moči ravan pod Krtino. Jamarski dom na Gorjuši pri Dobu 85-letnica planinskega društva Kamnik Proslavitev visokega jubileja — Ohranjen je celotni arhiv društva — Tudi danes je društvo zelo aktivno Kamniško planinsko društvo slavi letos visoki jubilej. 85 let je minilo od njegove ustanovitve. Praznik so planinci primerno proslavili. V petek, 10. novembra, je bila v kinu Dom Kamnik slavnostna akademija s podelitvijo priznanj. O dejavnosti društva je spregovoril njegov predsednik Slavko Rajh. Sedem priznanj so za vsestransko pomoč društvu planinci podelili delovnim organizacijam, občinskemu odboru zveze borcev in postaji milice Kamnik. Kar 55 priznanj so prejeli posamezni zaslužni člani društva. Na prireditvi je sodeloval tudi 80-članski pevski zbor osnovne šole Kamniškega bataljona Stranje. Vsi otroci, ki pojejo v zboru, so člani mladinskega odseka planinskega društva. Nastopil je tudi najstarejši slovenski pevski zbor Lira iz Kamnika, ki prav tako letos slavi 85-letnico obstoja. Praznični teden kamniških planincev je spremljala razstava planinske fotografije mojstra Jake Ćopa. Preko 80 fotografij nas je popeljalo v svet Julijcev, Karavank in v Bovški konec. V mestu pa je mimoidoče na praznovanje opozarjala lepo urejena izložba, kjer so bili raz stavljeni najpomembnejši dokumenti iz bogate zgodovine planin skega društva. ki Planinsko društvo Kamnik je bilo ustanovljeno 19. julija 1893. Ustanovni občni zbor je v gostilni Kenda, današnja Planinka, sklical Josip Močnik, ki je bil tudi prvi predsednik društva. Svojo prvo kočo j društvo odprlo leta 1908 na Kam niškem sedlu. Koča je bila kasneje večkrat obnovljena, med vojno pa jc je okupator požgal. Planinci so p vojni zgradili nov planinski dom. V pa ga trenutno obnavljajo in povečujejo. Med vojno je bil požgan tudi dom na Kokrškem sedlu in po vojni je bil zgrajen nov. Za oskrbo obeh domov so planinci postavili tovorni žičnici, saj sta ti dve koči zelo obiskani. Še bi lahko naštevali akcije planincev iz daljnje in bližnje preteklosti, saj njihov bogati arhiv hrani vse pomembne zapiske.- Planinsko društvo Kamnik je tudi danes zelo aktivno. Vpisanih ima kar 1.350 članov. Poleg številnih odsekov in odborov, ki so zelo delavni, obstaja v okviru društva tudi gorska reševalna služba. Dostikrat lahko v naših časopisih tudi lunino o alpinističnih podvigih članov kamniškega planinskega društva. M. Volčjak Izth LTH ŠKOFJA LOKA objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1 PROFILNI PROJEKTOR CARL ZEISS, leto izdelave 1962, izklicna cena 90.000 din 2. KOPIRNI APARAT TA P-1400, izklicna cena 1.000 din Licitacija bo 16. II. 1978 ob 12. uri v prostorih LTH Vin carje. Ogled bo možen istega dne od 8. do 12. ure. (Kopirni stroj se nahaja v upravni stavbi, obrat Trata) Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10 odstotkov kavcije. Pravne in fizične osebe bodo na licitaciji enakopravne. H Krtini sodi tudi zaselek Vesel-ka, kjer pa so lastniki istoimeni gradič leta 1968 do tal podrli. Ta gradič (bolj pristavo) je po Valvasoriu zgradila 1. 1641 Regina Doroteja Ravbar s Krumperka. Hotela je najbrž imeti mir pred sorodstvom. Krtina je znamenita tudi kot star taborski kraj. Potem, ko so Turki 1. 1471 vas s cerkvijo vred požgali, sv domačini cerkev obnovili, okrog nje pa sezidali taborsko obzidje, ki ie delno še ohranjeno, saj so celo strt ne line še nezazidane. V cerkvenem stolpu, v nadstropni etaži, radi pokažejo stara taborska vrata, izdelana iz grobo tesanih hrastovih plohov. Tudi poškodbe so vidne — menda od turških sekir? No, to so znamenita krtinska »turška vrata«. Cerkev sv. Lenarta je gradbeno nenavadna: nima prezbiterija (svetišča), oltar je prislonjen k ravni sur — Pomladi, ko sem tod hodil, so ravno odkrivali in restavrirali dragocene gotske freske iz let okoli litiO Ikonografsko je zanimiva Zadnja sodba, ki kaže slikarjevo bujno, skoro bolestno fantazijo, ko je hotel kar prenazorno prikazati strahotne peklenske muke. Tudi sicer je notranjščina cerkve nenavadna, polna ji sklepnikov pod rebrastimi ladijskimi svodi. Slika taborskega obzidja je prav zaprav le rekonstrukcija. Arhitekt — risar jo je prikazal tako, kot kale jo ohranjeni ostanki zidov na prvotno podobo. Obzidje je imelo na vogalih štiri obrambne stolpe, zgoraj l vencu pa krog in krog pripravljene strelne line. Slika hkrati kaže dober obrambni položaj tabora vrh strme vzpetine. Čez globok jarek je vodil v obzidje dvižni most. Cerkev sama je bila večkrat preu-dana. Šele pri novejših prenavljanjih so prišla na dan šilasta gotska okna - torej je bila cerkvica sv. Lenarta prvotno res grajena v gotsker slogu. Velja še omeniti, da so našli ni obeh vrhovih krtinskega hriba več prazgodovinskih predmetov. Vas Krtina ima nekaj čez 300 stalnih prebivalcev, ki pa se v glavnem vozijo na delo v Domžale, na Vir ■ na Količevo, kjer je industrija šokv zgrajeno leta 1908. so 1. 1948 povsem obnovili. ; V času NOB je na Krtini delali partizanska tiskarna. - Tudi s Krtine so Nemci izselili več druži* domačije pa požgali. Šolskega upr*-vitelja s Krtine Kranja Chvatala * 20. septembra 1944 ustrelili belogardisti. (Pripis: zaradi stiske s prostoror. ho slika rekonstruiranega tabora m Krtini objavljena prihodnjič.) KRANJ — Za vrhunec letošnjega zlatega jubileja slovenskega namiznega tenisa je bil v Kranju na Gorenjskem •ejmu v Savskem logu prijateljski meddržavni ženaki in moški dvoboj Jugoslavija : Kitajska. V obeh moštvih so bili ta čas najboljši igralci in igralke namiznega tenisa v svojih državah. Tako so gledalci lahko videli na delu res pravo elito kitajskega in jugoslovanskega moškega in ženskega namiznega tenisa. Pred včerajšnjim meddržavnim na-miznoteniškim dvobojem smo se o namiznem tenisu zapletli v pogovor z vodjem kitajske reprezentance, podpredsednikom Kitajske namiznoteniske zveze Cang Cun-Hanom. Ta enainpet-desetletni poklicni delavec v kitajski namiznoteniški zvezi je živahen in družaben sogovornik. Sam je oče dveh faatov, namiznoteniškega loparja pa se prime kot rekreator. »Spoznal sem že lepote vase prijateljske države. V Jugoslaviji sem sedaj že petič. Dvakrat sem bil v Ljubljani, vendar so me Bled s svojo okolico in Draga ter Begunje ie posebno navdu-iili Nisem vedel, da ima Slovenija in Gorenjska tako zakladnico lepote. Se Kebao sta me navdušila in presunila iga in Begunje. Videl sem, koliko ste med vojno morali prestajati, da ste se otrčali fašističnega jarma. Tega nikoli ne bom pozabil.« Čang-Čun-Han: jugoslovanski igralci so močni »Kitajska je svetovna ženska in moška namiznoteniška velesila. Ali mogoče veste koliko vaših ljudi igra namizni tenis.« »Ogromno. Igra se ga povsod po državi. Vendar nismo nikoli delali pravo statistiko tistih, ki igrajo. Menim pa, da jih je od deset do petnajst milijonov. Namizni tenis je pri nas razširjena športna panoga. Igra se ga v mestih in na deželi. Skratka povsod.« »Ste tu z vašo najmočnejšo postavo?« »Na mednarodno prvenstvo Jugoslavije, ki je to leto v Borovem in nato na mednarodno prvenstvo Skadinavije smo prišli z enakovrednimi moštvi kot je tisto, ki igra na azijskih igrah v Tajvanu. To sta enakovredni ekipi in po moči najboljši.« »In kaj menite o naših?« »Jugoslovanski igralci so močni igralci. Dobro poznamo igro vrhunskega Surbeka, Stipančiča in Kaliniča. Tudi mladi, ki prodirajo v vašo reprezentanco, so odlični igralci. Vedno smo bili prijatelji in bomo še. Sami dvoboji med vami in nami so vedno zanimivi in zagrizeni. So res prava paša za oči in vrhunec kvalitetnega namiznega tenisa na svetovni ravni. Vedno imate odličen igralski potencial. Za prihodnost vašega vrhunskega namiznega tenisa se vam ni treba bati. Imate talentov kolikor jih hočete«. D. H u mer Ob zlatem jubileju namiznega tenisa v Sloveniji Veterani kot v najboljših dneh KRANJ — Po slovesni in svečani seji ob zlatem jubileju slovenskega in jugoslovanskega namiznega tenisa je avla osnovne šole Simona Jenka sprejela v svoje okrilje še vse veterane slovenskega namiznega tenisa. Za zelenimi mizami se je tokrat na turnirju pomerilo kar stodvajset bivših igralcev in igralk. Vsi pa so v treh moških in dveh ženskih kategorijah pokazali vso lepoto tega športa. Čeprav so nekateri že presegli krepko abrahamova leta, so navdušeno vihteli loparje, udarjali kot v najboljših dneh. Roka jih ni izdajala, bili so kot mladeniči, ki si šele utirajo pot. k vrhunskim namiznoteniškim dosežkom. V kategoriji veteranov A — od 35 do 45 let - je zasluženo slavil Kern iz Ljubljane. Ta je v finalu premagal svojega večnega rivala in tovariša Grintala. Grintal pa je v polfinalu odpravil Kranjčana Janeza Terana. Pri veteranih B — od 45 do 55 let — je slavil Ljubljančan Podobnik. Vendar je v borbi za prvo mesto imel žilavega nasprotnika Klemenčiča, ki je bil mnogo starejši od svojega zmagovitega kolega. Vendar sta oba, kakor tudi ostali, pokazala, da tu leta ne igrajo svoje vloge. Od petin-petdeset let naprej so se pomerili res prave staroste slovenskega namiznega tenisa. Le-ti so bili v središču dogajanja, čeprav je najstarejši Nemec že krepko prekoračil sedemdeset let, so vihteli loparje in udarjali kot za stavo. Niso in niso hoteli priznati premoči svojega nasprotnika. Po igri sodeč se prenekateri še vedno rekreativno ukvarjajo z igranjem namiznega tenisa. Ženske so bile poglavje zase. Tako kot moški so pokazale, da ne znajo samo sukati kuhalnice. Čeprav so nastopile samo v dveh kategorijah, so bile vedno na višini igre. Nekatere po kilogramih pretežke za igro, so se okoli miz vrtele tako spretno, da jih kilogrami sploh niso motili. Tudi leta niso bila vprašljiva. V starejši kategoriji smo v finalu gledali kranjski obračun. Tu sta se za prvo mesto »udarili« Marjana Plut-Oblak in Dita Star-Podobnik. Več uspeha je imela Marjana. V mlajši kategoriji pa Darinka Zerovnik ni imela težkega dela, da je v finalu premagala odlično Ravenčanko Kreigher jevo. vpočastitev 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so v Skofji Loki Pripraviti tradicionalno občinsko tekmovanje v balinanju. Tekmo-tonje je bilo preteklo soboto. Za tekmovanje se je prijavilo 9 ekip, "nagota pa je ekipa Alpine Žiri, druga je bila Jelovica, tretja LTH TOZD Livarna in četrta LTH TOZD Hladilstvo. Na sliki je zmagovalna 'kipa Alpine. Cilj sezone V. svetovno prvenstvo v Planici DotJej je bila vadba skakalcev po programu, a kako bo v prihodnje, ko ni nikjer v Evropi snega izpod nadmorske višine 3000 m - Mladinci letos startajo za alpski pokal, glavna tekma sezone pa je svetovno prvenstvo v Kanadi. Izidi — ženske nad 35 let — polfinale — Bogataj : Ačko 2:1, Plut : Pogačar 2:1, finale - Plut : Bogataj 2:0; do 35 let — polfinale — Žerovnik : Kauh 2:0, Kreigher : Jelič 2:1, finale - Žerovnik i Kreigher 2:0; moški nad 55 let — četrtfinale — Lazar : Nemec 2:1, Krečič : Rebevšek 2:0, Kruš-kič : Razborsek 2:0, Hribar : Strumbelj 2:0, polfinale — Lazar : Krečič 2:0, Kruškič : Hribar 2:0, finale - Kruškič : Lazar 2:0; od 45 do 55 let — četrtfinale — Kosmač : Hlebš 2:0, Klemenčič : Petrovič 2:1, Pich-ler : Kovačič 2:0, Podobnik : Korbar 2:0. polfinale — Klemenčič : Kosmač 2:0, Podobnik : Pichler 2:0, finale" - Podobnik : Klemenčič 2:0; od 35 do 45 let - četrtfinale - Teran : Zidar 2:0, Grintal : Jamšek 2:1, Tomažič : Ojsteršek 2:0, Kern : Fridrih 2:0, polfinale - Grintal : Teran 2:0, Kern : Tomažič 2:1, finale - Kern : Grintal 2:1. I) Humer C Hokej KRANJ — Smučarski skakalci bodo J"eli v novi sezoni glavni nastop v dolini Poneami, saj bo na Goriškovi veli-od 15. do 18. marca peto svetovno Prvenstvo v poletih. Tako bo zibelka pole-Prav za 45-letnico sprejela spet najpo-•^"ejše skakalce sveta. Nekoliko pre-"0'ljena pianiška letalnica bo ob ugodnih jT^raskih prilikah omogočala polete do /"ni. kar pomeni, da bomo v pianiških j?'0 priče novemu svetovnemu rekordu, r«* Pa Pri**'covat^ bo dosedanji ««ordni obisk planiške prireditve pre-•**ea. Medtem ko se skakalci po svetu intenziv-.* Pripravljajo za novo sezono, imajo de-. ^gradbenega podjetja z Vrhnike v Pla-*e polne roke dela. Z obnovitvenimi m" •© v planiški dolini začeli dokaj pozno •* imajo zahvaliti le izredno ugodnemu ^eaieaa v jesenskih mesecih, da bodo dela *7 roka končana. To vreme pa po drugi £ ni po godu skakalcem, saj nikjer v ■H?' •r*di novembra še ni snega izpod '•mnorske višine 3000 m, tako da skakalci ' "»rejo vaditi na normalnih skakalni-tako kot so v preteklih letih. Večina *7r°P«kih reprezentanc je bila sicer v f^obru te na snegu in so skakalci opravili ** »ekaj skokov na 50-m skakalnici v it ali J»nskih gorah na vitini 3200 m. Zdaj pa v*u>a ni več na snegu in čaka sneg v niž->'h Predelih. Tako je v teh dneh pri večini ^Prezentanc vadba v telovadnicah, da bi bolje obdržali posamezniki telesno "aii najboljši skakalci so bili doslej na ^eh treningih na snegu. V nedeljo zvečer *° »e vrnili iz Italije in bodo sedaj čakali »neg, da bodo lahko nadaljevali z vadbo 'dragi polovici novembra vsaj na 70 m •■•kainicah. Za zdaj je njihov trening zelo ^ratljiv, saj ni nikjer v Evropi snega na '■•kaJnicah večjih od 70 metrov. V letos-!/' sezoni skrbi za člane trener Andrej Jnrnin, za mladince pa je zadolžen Janez **J*a. Naš najbolj«! skakalec Kranjčan f^fdaa Norčič tudi letošnjo sezono vadi P°n vodstvom terenerjs Ludvika Zajca, ki {e**aj trener italijanske državne repre->e*taace. Doslej je bil že na treh treningih "^naega in je s trenutno formo povsem "•n*oljen. Zeli si samo, da bi čimprej t vadbo na 00-m skakalnicah. Naša aj*n*,a reprezentanca bo letos nekoliko ijjrnjena, saj nista več člana ekipe Ivo *P*n, član Jesenic, ki se je odpovedal rezentanci zaradi nesporazuma n tre- nerjem Tominom, prav tako ne bo v reprezentanci Jožeta Demšarja iz Križ, ki je na zadnji prireditvi v Planici skočil na Goriškovi velikanki 165 metrov, kar je druga največja dolžina jugoslovanskega skakalca vseh časov. Jugoslovanski rekord pa ima Triglavan Bogdan Norčič s 169 metri. Tako vse kaže, da ho naša ekipa za svetovno prvenstvo precej pomlajena. Nova sezona se bo letos praktično začela z novoletno Intersport turnejo. Prva tekma bo 30. decembra v Ohersdorfu. Turneja treh dežel pa bo od 12. — 14. januarja. Pomembno tekmovanje pa bo Se v Lake Pla-cidu (ZDA), kjer bodo predolimpijske igre sredi februarja. Temu bo sledila tradicionalna že 16. švicarska turneja, nakar ho v Planici najpomembnejša domača prireditev. Od 23. do 25. februarja bo na pianiških skakalnicah državno prvenstvo /a mladince in člane. Najboljši jugoslovanski skakalci bodo v teh dneh absolvirali obe državni prvenstvi. Najprej se bodo pomerili na srednji skakalnici, nato pa v nedeljo, 25. februarja, še na veliki (120-m). Generalka za svetovno prvenstvo pa bo praktično v Obersdorfti, ko bodo v prvih štirih dneh meseca marca tradicionalni poleti. Mladinci bodo imeli glavno prireditev sezone v Kanadi, ko bo sredi februarja v Qurbecu II. svetovno prvenstvo. Pred tem pa bodo tekmovali za alpski pokal, in sicer ponaslednjem zaporedju: 17. decembra 1'nssa Rolle (Italija), 7. januarja Mri-tentvag (Avstrija), 21. januarja Reit im Vinkei (ZRN), 28. januarja Autrans (Fran cija), 0. februarja Vlašič (Jugoslavija). Finale pa bo II. marca v Taschu v flvici. •I. -lavornik < "- Smučarji urejujejo proge KRANJ — V nedeljo, 5. novembra, je bila na Krvavcu že četrta prostovoljna delovna akcija članov Smučarskega kluba Triglav. Na nedeljski se j«- zbralo čez 70 smučarjev in njihovih staršev. Urejevali so terene za smučanje. To je koristno sodelovanj«- med smučarji in krvavškim rekreacijskim centrom, ki smučarjem v zameno /a pomoč omogoča nakup kart s popustom. N l';i\i'i Popoln neuspeh gorenjskih moštev JKSKNICE - V sobotnem kolu prve zvezne in medrepubliške hokejske lige so gorenjska moštva doživela popoln neuspeh. Jeseničani so izgubili v Ljubljani, Kranjska gora je doživela poraz na Jesenicah z Zagrebčani, Blejčani so bili prekratki v Ljubljani proti Tivoliju, Triglav pa je izgubil točki v Sisku. V Ljubljani so hokejisti Jesenic doživeli proti Olimpiji pravo katastrofo. Izid Olim-pija : Jesenice 8:2 (1:0, 1:0, 6:2). Jeseniški igralci so na ljubljanskem ledu igrali izredno slabo in bili večji del srečanja v podrejenem položaju. Cola za Jeseničane sta dosegla Drago Horvat in Drago Hiti. Kranjska gora je na Jesenicah nesrečno izgubila z Medveščakom. Izid Kranjska gora : Medveščak 1:3 (1:0. 0:2. 0:1), Domačini so bili večji del tekme v premoči, imeli so obilo priložnosti za visoko vodstvo, vendar niso znali kronati premoči. Njihove strele je premnogokrat zaustavila vratnica. Edini zadetek za Kranjsko goro je dosegel Raspet. Pravi boks meč pa so doživeli Celjani v Beogradu v igri s Crveno zvezdo. Čeprav so zmagali s 7:2, pa so bili le preveč pretepanj. Rden od Celjanov se je znašel v bolnišnici z zlomljeno čeljustjo, za nameček pa so mu izbili še štiri zobe. V medrepubliški hokejski ligi je Bled v derbi srečanju klonil v Ljubljani. Tehnično boljši igralci Tivolija so jih premagali s 6:4 (2:2, 4:1. 0:1). Izid bi bil lahko tudi obraten, saj so igralci Bleda zamudili nekaj izrednih priložnosti. Igralci Triglava so se iz Siska vrnili praznih rok, kjer jih je pred rekordnimi 1500 gledalci za drugo ligo, minimalno porazila domača INA. Izid INA : Triglav 5:4 (2:2, 2:1, 1:1). Triglavani niso igrali slab«*, vendar jim je tokrat športna sreča obrnila hrbet. Poleg tega jim je bil nerazrešljiva uganka tudi bivši igralec Jesenic Bogo Jan, ki je dos«-gel tudi tri g«»le. Za Triglav sta bila uspešna Sajovic trikrat ter Strniša enkrat. -bef Velika družina ' KRANJ — Gorenjska metropola je bila v teh dneh središče namiznoteni-ških delavcev, igralcev in igralk, ki so na osrednji slovenski slovesnosti dali svoj pečat ob svojem zlatem namizno-teniškem jubileju. Težko je bilo med vsemi temi poiskati tiste, ki so pisali zgodovino slovenskega in jugoslovanskega namiznega tenisa. Povsod so bili živahni pogovori, stiskanje rok in objemanje ob ponovnem snidenju. Bili so kot ena sama velika družina. Peter Dular — predsednik Namizno teniške zveze Slovenije: »Zlati jubilej je pravi praznik za ves jugoslovanski namizni tenis. Težko se je odločiti za vrh, ki ga je ta šport dosegel v dneh minule polovice stoletja. Vendar menim, da je bil razvoj brez primere. Prekinila ga je vojna vihra, vendar mu je po osvoboditvi dala nov polet za še večje dosežke. Ta petdesetletnica je za nas skupni praznik ter tudi skormna zahvala tisočim anonimnim delavcem, ki so v teh letih po skromnih močeh prispevali k našim uspehom. Hvala Kranju in Kranjčanom za izredno uspelo slovesnost.« tudi na športnem področju udejstvova-nja najti pravo mesto. In ne samo z organizacijami takih prireditev kot je bilo člansko plavalno balkansko prvenstvo in ta slavnostna prireditev ob petdesetletnici namiznega tenisa v Sloveniji. To nam kaže, da smo v kratkem času lahko kos takim prireditvam. Aktivirati moramo vse možne dejavnike. Mladini, ljubiteljem športa in delovnemu človeku moramo dati možnosti za športno udejstvovanje in zdravo rekreacijo. Na drugi strani pa po vseh danih možnostih podpreti vrhunski šport v občini. _ Zlasti namiznoteniški jubilej nam je dal spodbudo, da v danih možnostih ponovno dvignemo kvaliteto tega športa. Namizni tenis naj bi se v občini in Gorenjski ponovno uveljavil na tako raven kot je bil pred leti. To je šport, ki je vsakemu dostopen, ni drag in zahteva malo prostora. V imenu organizacijskega odbora in častnega odbora, bi se rad zahvalil vsem, ki so nam pomagali organizirati to slovesnost. Ta pomoč je bila res velika. Lahko rečem, da smo svoj program izpeljali tako kot smo ga načrtovali. In če tudi drugi tako mislijo in to cenijo, potem sem prepričan, daje Kranj to naloženo mu poslanstvo dobro opravil.« -dh Marjana Plut-Oblak — igralka NTK Triglav: »Pred petnajstimi leti sem se poslovila od aktivnega igranja. Ni mi žal trenutkov, ki sem jih dala za namizni tenis. Bilo je mnogo odrekanj in še kaj. Včasih so bili kritični trenutki, a je bilo vseeno lepo. Pozna pa se mi, da imam po petnajstih letih spet lopar v rokah«. Alojz. Strumbelj — predsednik NTK Jesenice: »Res smo velika družina. Ze štirideset let sem neprekinjeno predsednik našega kluba«. Mimogrede Jeseničani bodo v decembru praznovali štirideseto obletnico svojega namiznoteniškega delovanja. »Ze od leta 1938 živim in delam za namizni tenis. Drugi so prihajali in odhajali, sam pa sem ostal, čeprav so bili težki in žalostni trenutki nisem obupal. Vendar se moraš vedno spomniti na najlepše. Vzgajali smo igralce in še jih bomo. V našem nami/noten iS kern krogu, ko smo zbrani, smo prijatelji in lepo je biti med njimi. To so res pravi prazniki za nas vse.« Drago Stefe -predsednik organizacijskega odbora in predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj »Ko v praksi povezujemo Marksove ideje je tudi v športu dokaz, da moramo Janez Teran — evropski pravak v parih in moStveno: »Leta 1962 sem na evropskem prvenstvu v Berlinu menda dosegel svoj vrhunec. Takrat smo v moštvenem delu osvojili evropski naslov, v paru z Voji-slavom Markovičem pa sva premagala vse nasprotnike. Veliko sem se moral odreči, da sem dosegel to kar sem. Mladi, ki hočejo postati vrhunski igralci, se morajo še več. Namizni tenis je postal res vrhunski šport. Trenirati morajo vsak dan in to res pod pravim strokovnim vodstvom. Današnji namizni tenis ne prenese več improvizacije. Vsem mladim polagam na srce, da morajo trenirati in še in še trenirati. Drugače ne vidim napredka.« D. Humer Foto: J Zaplotnik Bled razočaral BLED — V drugi zvezni moški odbojkarski ligi se napovedi Bleda niso izpolnile. V Zagrebu jih je zasluženo s 3:0 premagal domači Tempo. Bled, ki je doslej igral tako kot smo ga navajeni, si je tokrat privoščil težak spodrsljaj. Tempo je imel svoj dan v pravem pomenu besede. V slovenski moški ligi — zahod so se igralci Zelezarja z novimi točkami vrnili iz Trebnjega. Izid Trebnje : Železar 2:3. Zele-zar je s težavo prišel do novih točk v Trebnjem. Igrali so katastrofalno in samo kvalitetno šibkim domačinom se imajo zahvaliti, da so tudi po tem kolu ostali neporaženi in na vrhu prvenstv«-ne razpredelnice. V ženski drugi zvezni ligi so .Jeseničan kc tokrat morale v Puli priznati premoč domačemu moštvu Marčan«-. Sr«>čanj«' so -)es«-ničanke i/gtihil«- s 3:1. Šahovski turnir Iskra-Elektromehanika KRANJ — Sindikalna konferenca Iskra-Elektromehanika, bo letos že drugič zapored organizirala moštveni odprti šahovski turnir v počastitev dneva republike. To srečanje pa ni namenjeno samo ljubiteljem šaha v tej delovni organizaciji, temveč vabijo tudi ostale izven kolektiva Iskre na ta moštveni turnir. Moštva naj bi bila štiričlanska in bodo razdeljena v skupine po igralni moči. Turnir bo 26. novembra ob 9. uri v delavski restavraciji Iskra-Telekomuni-kacije na Laborah. Rok prijav je 15. november pri sindikalni konferenci Iskra-Klektromehanika Kranj, Savska lokal. ^ stran. SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Žičnice Vogel Ukane, Bohinj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 3 SPREVODNIKOV na nihalni žičnici Pogoji: KV strojni ključavničar ali elektrikar ali z delom pridobljena strokovna usposobljenost ter 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. BLAGAJNIKA - ADMINISTRATORJA Pogoji: SS izobrazba - ekonomski ali administrativni tehnik, ali K V administrator ter 1 let.j delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Za opravljanje navedenih del in nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. 2 STREŽNIKOV NA VLEČNICAH Pogoji: dokončana osemletka ter 1 leto delovnih izkušenj - od tega 3 mesece prakse na podobnih delovnih nalogah 3 STROJNIKOV za vlečnice oziroma žičnice Pogoji: KV strojni ključavničar ali elektrikar ter leto delovnih izkušenj ali z delom pridobljena strokovna usposobljenost in 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju žičničarstva. Za opravljanje navedenih del delavci združujejo delo za določen čas od 15. 1. 1979 do 10. 5. 1979. REDARJA NA PARKIRIŠČU Pogoji: dokončana osemletka Delo se združuje za določen čas od 20. 12. 1978 do 30. 9. 1979 Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Skofji Loki, Titov trg 4 b 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Strokovna služba SIS Gospodarskih dejavnosti Občine Kranj objavlja prosta dela in naloge strokovnega sodelavca I .Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: #4 j viscjfka ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost planiranja in programiranja dela v komunalnih dejavnostih, kandidat mora hiti družbenopolitično razgledan, imeti mora ustvarjalen odnos do samoupravljan ja. dva meseca poskusnega dela. Delo se združuje za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj, Kranj Oldhamska 4, z oznako za objavo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. f 11 *\ Torek, 14. novembra Cesta JL*A 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. r\ dežurni veterinarji od 17. novembra do 24. novembra 1978 Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in Rudež Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, telefon 23-055 za občino Kranj. Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 in Likosar Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Škofja Loka. Globočnik Anton, dipl. vet., Radovljica, Cankarjeva 23 ali Poljanska pot 3 a, telefon 75-148 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske. LOKAINVEST Organizacija LOKAINVEST za investitorski .iskohajokaIJ inženiring, p. o. Škofja Loka, Titov trg 3a vabi k sodelovanju GRADBENE INŽENIRJE STROJNE IN GRADBENE TEHNIKE TER EKONOMISTE z delovnimi izkušnjami za prosta dela in naloge na področju investitorskega inženiringa. Interesente vabimo, da se pismeno ali osebno javijo na gornji naslov- Pohištvo SI PAD ŠIPAD — KOMERC TOZD POHIŠTVO SARAJEVO ZA VAS IN VAŠ DOM Potrošniško posojilo do 50.000 brezplačna dostava se priporoča — prodajalna Kranj Cesta JNA 6 (nebotičnik) — prodajalna Ljubljana Celovška 83 TELEFONSKI NAROČNIKI V OBMOČJIH OBČIN KRANJ IN ŠKOFJA LOKA V A VTOMA TSKEM MEDNARODNEM PROMETU Telefonski centrale naročniki, ki so vključeni v avtomatske telefonske 4 ATC Kranj ATC Cerklje ATC Mavčiče ATC Naklo ATC Preddvor ATC Šenčur ATC Voklo ATC Zg Besnica ATC Zg. Jezersko ATC Žabnica ATC Škofja Loka ATC Gorenja vas ATC Sovodenj ATC Žiri ATC Železniki obveščamo, da lahko sami vzpostavljajo telefonske zveze z naročniki naslednjih držav Grčija Nizozemska Belgija Francija Španija Madžarska Nemška demokratična republika Švica Čehoslovaška Velika Britanija Danska Švedska Norveška Poljska Zvezna republika Nemčija Luksemburg Finska Malta 9930 9931 9932 9933 9934 9936 9937 9941 9942 9944 9945 9946 9947 9948 9949 99352 99358 99356 Pri vsaki državi je navedena mednarodna izhodna številka {iz qcp m številka države, s katero se zveza vzpostavlja 0r"Hj> Primer: Za vzpostavitev zveze s klicno številko telefona 1 2345c v Bernu (Švica) morate izbrati naslednje številke 99 4131 12 34 56 — najprej izberete 99 — mednarodno izhodno števili, (iz SFRJ) ^viiko — nato 4 1 — številko države (Švica) — sledt 3 1 — številka omrežne skupine (Bern) — in nazadnje 12 34 56 — naročniško klicno številko v Bernu Iz primera je razvidno, da je treba poleg naročniške klicne številke poznati še: — mednarodno izhodno številko 99 za SFRJ — številko države, s katero vzpostavljamo zvezo (v našem primeru 41 — številka Švice) — številko omrežne skupine kateri pripada klicna centrala (v našem primeru številka 31 ki ji pripada telefonska centrala v Bern u) — naročniško klicno številko (v našem primeru 1 2 34 56) zvez Informacije o vzpostavljanju mednarodnih telefonskih dobite na štev 988 Za vzpostavljanje mednarodnih telefonskih zvez z drugimi državami 1 z krajev na Gorenjskem ki sedaj še niso vključeni v mednarodn-avtomatski telefonski promet prijavljajte pogovore na dosedanji način na telefonsko številko 900 ali 901 Preostali kraji na Gorenjskem bodo postopoma vključeni v avtomatski mednarodni telefonski promet, o čemer bomo telefonske naročnike pravočasno obvestili v dnevnem tisku. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n sol o Kranj Poštna 4 SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE Odbor za delovna razmerja KLADIVAR LJUBLJANA o. sub. o. 64226 ŽIRI YUGOSLAVU TOVARNA ELEiM^TMV ZA AVrOMATIZACjjO objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 NABAVNEGA REFERENTA 1 IZVRŠEVALCA Pogoj: srednja strokovna izobrazba strojne, elektro ali ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj Ponovna objava del in nalog 2 ORODJARJA Pogoj: končana poklicna šola za orodjarje ter 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene vloge »J*?«?8«**« /glasijo v splošnem sektorju v 15 dneh po objavi. Torek, 14. novembra 1978. 11. stran O LAS OGLASI PRODAM Prodam eno leto starega BIKCA. Nasovče 10, Komenda 8385 Prodam HLADILNO SKRINJO Uh 3801. Dolinar Jože, Sutna 21, Zabnica 8408 Sveža DOMAČA JAJCA dobite vsak popoldan v Srednji vasi 6, Gorice 8427 Prodam večjo količino KORENJA za krmo. Jenko, Grad 10, Cerklje 8569 Prodam 6000 kosov STREŠNE OPEKE špičak, po 1 do 1,5 din za kos. Jež, Utik 29, Vodice, Ljubljana 8571 Prodam polovico mlade KRAVE za skrinjo. Voglje 61, Šenčur 8572 Prodam PLINSKO PEC. Valja-vec Mirko, Sp. Besnica 135 8573 Prodam ŠTEDILNIK Kiipper-busch ter kovani PRIMOŽ. Lema-*ar Milan, Zg. Bitnje 113 8574 Prodam GARAŽNA VRATA macesnova in zastekljeno OKNO, oboje rabljeno. Jeram, Maistrova 2, Radovljica 8575 Poceni prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo in električni ŠTEDILNIK. Nova vas 8, Radovljica 8576 Prodam BETONSKI MEŠALEC. Ogled v popoldanskem času. Dorfar-je 10, Žabnica 8577 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Golob, Polica 2, Naklo 8578 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJO 143 x 72 z jogijem. Tel. 22-651, int. 17, dopoldan 8579 Prodam malo rabljeno trajnožare-čo PEC Kupperbusch in TELEVIZOR Iskra — Minirama, lahko tudi na kredit, Kos Marjan, Sebenje 48, Zasip 8505 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO. Informacije po telefonu 26-586 8580 Prodam REPO. Ambrožič, Zasip, Muže 2 8581 Prodam PEČ za centralno, skoraj novo, 25.000 kalorij in HLOD za vrtno klopco. Stara Loka 21, Škofja Loka 8582 Prodam skoraj nove SMUCl, metalne. 190 cm in SMUČARSKE ČEVLJE št. 42, za 1000 din. Zalokar Bojan, Smokuč št. 15, Žirovnica 8583 Prodam dobro mlekarico s teličkom ali brez. Vaše 19 8584 Ugodno prodam Elanov ČOLN T 300 in MOTOR Tomos 10. Ogled vsak dan popoldan. Dežman Irma, Žirovnica 108 8585 Prodam 100 k v. m suhega smrekovega OPAŽA, debeline 20 mm. Hodnik, Stara Fužina 185 8586 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 2 elektrika), za polovično ceno. Stankovič, Janeza Pu-harja 8, stanovanje 4, Planina, Kranj 8587 ———— VOZILA ■■ Prodam NSU 1200, letnik 1970. Knez, Janeza Puharja 10, Kranj, tel. 25-561-85, dopoldan 8367 Renault 16, letnik 1967, dobro ohranjen — ugodno prodam. Ogled od 14. ure dalje. Podljubelj 27, Tržič - Kerec 8511 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1966. Mohorič, Britof 231, Kranj 8588 Prodam ZASTAVO 750 po ugodni ceni, komplet ali po delih. Mlaka 89, Krani 8589 Prodam BMW 1602, letnik 1972. Šenčur, Štefetova 24 8590 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Cuderman, Kokrica, Golniška38 8591 Prodam AMI 8 break, letnik 1973. Informacije po tel. 69-322 8592 Prodam FIAT 124, letnik 1969. Ogled popoldan. Pišlar Franko, Pod-lubnik 153, Škofja Loka 8593 Ugodno prodam dvobrzinca ter APN 4-hipi, star 9 mesecev. Stankovič, Puharjeva 8, Planina, Kranj Prodam 125 PZ, letnik 1969. Bre-zovar, Hafnerjevo naselje 98, Škofja Loka " 8595 Prodam FIAT 850, letnik 1968, celega ali po delih. Drešar, Nasovče 19, Komenda 8596 IZGUBLJENO Izgubil se je LOVSKI PES, kratkodlaki TERIER, črn z rjavimi vžigi. Prosim, kdor bi ga videl, naj sporoči na naslov: Jalen, Huje 23 Kranj tel. 23-870 8601' iOSTALOI Preko zima vskladiščim kamp prikolico. Golob, Polica 2, Naklo 8603 STANOVANJA Zamenjam enosobno STANOVANJE, centralno ogrevano, za TRO-SOBNO. Informacije vsak dan po tel. 25-436 od 19. do 20. ure 8597 i ZAPOSLITVE H Iščem INŠTRUKTORJA nove matematike za OŠ višje stopnje. Tel. 064-26-926 8598 Popravljam vse vrste hladilnikov. Informacije po tel. 064-60-801 8599 Po novem letu nujno potrebujem varstvo za dva otroka na Planini. Marinkovič, Vlahovičeva 8, Kranj HH^MnH« POSESTI ■■■ Kupim STAREJŠO HIŠO, potrebno popravila, na Gorenjskem. Cenjene ponudbe z navedbo cene oddajte na naslov Pollick Jože, Brtihl str. 7, 6000 Frankfurt 50, ZRN 8561 Obvestilo Spoštovane goste OBVEŠČAMO, da v soboto, 18. novembra, NE BO PLESA v hotelu Transturist zaradi modne revije. Obenem obveščamo, da smo začeli s prodajo rezervacij za silvestrovanje vsak dan od 10. do 14. ure in od 17. do 22 ure pri šefu strežbe. NAJDENO Izgubljeni MATERIAL za GOBELIN dobite pri Marnu, Pšenična polica 2, Cerklje 8602 Vgem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je za vedno zatisnil oči naš dragi mož, oče, stari oče in tast ALBIN OBLAK upokojenec Na zadnjo pot ga bomo spremili v sredo, 15. 11. 1978, ob 15.30 na pokopališče v Križe. Do pogreba leži v domači hiši Križe 5, Tržič. Žalujoči: žena Ivanka, otroci: Janez, Rina, Klara, Marija in Aga z družinami ter ostalo sorodstvo. Križe, 13/11-1978 Vsem prijateljem, znancem in sodelavcem sporoča-mo da je mnogo prezgodaj preminul naš sodelavec HILARIJ OSOJNIK veterinarski tehnik Od njega se bomo poslovili v torek, 14. 11. 1978, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Cerkljah. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo Po dolgi in težki bolezni je v dvainšestdesetem letu starosti v miru zaspala naša mama, žena, sestra, teta in babica JOŽICA HAFNAR roj. SLAK iz Stražišča pri Kranju udeleženka NOV Na zadnjo potjo bomo pospremili v sredo, 15. 11. 1978, ob 15.30 izpred mrliške vežice na pokopališče v Bitnje. Žalujoči: mož Tone, sin Dušan z družino, hčerka Teja z družino, sestra Anica z družino, brat Milan in ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, 13. 11. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA KERNA se iskreno zahvaljujemo dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in ostalemu osebju Pulmološkega oddelka 200 inštituta Golnik, vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in izrečeno sožalje, dobrim sosedom, ki so s svojo prisotnostjo in pomočjo pomagali in lajšali bolečine v teh težkih dneh, nadalje podjetju KŽK obrat klavnica, g. župniku, pevcem bratom Zupan, ZB Gorice, govorniku Jazbecu, gasilskemu društvu Gorice in vsem praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi! Letence, 9. 11. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka JURIJA BOŽlCEVlCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajželj Janezu za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se sovaščanom, sodelavcem Tekstilindusa, Colorja iz Medvod in Elektro Kranj za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter gospodu župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za zapete žalostinke. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, sinova Janez in Miro, hči Marjana z družinami, sestra Ana, Milka in brat, vsi vnuki ter ostalo sorodstvo Kranj, Zagreb, Ogulin, 10. 11. 1978 ZAHVALA Ob prerani smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA NAGLICA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi podjetju Alpetour in GP Gorenjski tisk, PGD Prebačevo-Hrastje, gospodoma župnikoma iz Hrastja in Šenčurja za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Ana, sin Ivan z družino, hčerka Marinka z družino ter ostalo sorodstvo Prebačevo, 9. 11. 1978 ZAHVALA V globoki žalosti, ki nas je doletela ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame tete, babice in prababice MARIJE JENKO se toplo zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za darovano cvetje in vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Šubicu, g. župniku ter pevcem upokojencem. Žalujoči: mož Vinko, sinova Vinko in Franc, hčerke Marija, Pavla in Jelka z družinami ter ostalo sorodstvo Šutna, 8. 11. 1978 V nedeljo so iz Beograda na brniško letališče prispeli reprezentanti Jugoslavije in Kitajske. Na letališču so jim člani organizacijskega odbora in pokrovitelji obeh reprezentanc Iskre-Elektromehanika in Sava priredili prisrčen sprejem. Šopke so našim gostom izročili pionirji Tjaša Planinšek, Urška Marn in Janez Maček. — Foto: J. Zaplotnik m ODMEV NA VODOMER BREZ AMBICIJ Radovljica — Radovljiška komunala se je oglasila na članek pod naslovom Vodomer brez ambicij, kjer pisec članka sprašuje o načinu obračunava nja vodarine na osnovi vodomera, ki vedno kaže nespremenjeno porabo količine vode. Zelo pohvalno za komunalo, ki ne gre brezčutno mimo problemov, kot številne druge, zato objavljam odgovor tudi z neka terimi obvestili. Komunala piše; »Ker je takšno gledanje za obračunavanje komunalnih storitev kot je prikazano s strani pisca bodic dejansko laično, kot temu pravi sam, in bolj škodi kot koristi ostalim zavezancem. predvsem pa naši organizaciji. zaradi netočnosti obveščanja javnosti, vas prosimo, da objavite odgovor. Z reorganizacijo komunalnega gospodarstva v občini Radovljica je bila kmalu prisotna težnja, da najdemo ustreznejši način obračuna in inkaso službe za opravljanje komu nalne storitve, kajti dosedanji naftn se je že izkazal za neprimernega in zastarelega. Da bi zmanjšali stroške in ustregli zavarovancem, so se vse tri naše temeljne organizacije sporazumele, da letos preidejo iz ročnega na strojno knjiženje in se s tem tudi inkaso služba avtomatizira in prilaga di sedanjemu stanju in razvoju. Pobiranje terjatev in prispevkov je bilo ločeno po tozdih in za posamezne storitve zamenjano z enotno inkaso službo. Nov način inkaso službe in obračunavanja komunalnih storitev je prinesel spremembe tudi pri obračunavanju voda rine na podlagi vgrajenih vodomerov. V rubrikah starega in novega stanja vodomera se v računih skozi leto dejansko prikazuje nespremenjeno stanje in enaka poraba vode v posameznih obračunskih mesecih oziroma tromesečjih iz razloga, ker se vodomeri odčitavajo enkrat letno in ne mesečno. Letno odčitavanje vodomerov je opravičljivo zaradi samega odčitavanja, ker bi bilo vsako drugačno odčitavanje predrago. S takim načinom pa zavezanec ne more biti prikrajšan ali ogoljufan, saj je akontacija vodarine izračunana na podlagi poprečne letne porabe vode, ki se ob koncu leta poračuna. S samoupravnim sporazumom je bilo sprejeto, da se vodomeri odčitavajo za drobni inkaso v času od 15. oktobra do 30. no vembra. Upamo, da smo dovolj pojasnili tako obračun vodarine kot nov način celotnega obračunavanja in plačevanja komuna/ nih storitev in prispevkov. Obveščamo tudi, da je po zakonu in odloku vsak zavezanec komunalnih storitev dolžan javiti nastalo spremembo podatkov, ki služijo za obračun (število članov, koristna površina in podobno) ob obisku inkasanta. Vsaka sprememba se bo upoštevala pri naslednjem obračunu. Točnost podatkov bomo preverjali komisijsko, netočnost pa sporoči/i občinskemu organu, pristojnem za nadzorstvo. Ob veščamo tudi o tem. da bomo v letu 1979 vključili na enotni račun komunalnih storitev in prispevkov še najemnino za grobove.« — Komunalno gospo da rs ti o Radovljica. KRANJ - REKORDEN SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME — Zbor smučarskih učitelje v in vaditeljev Kranj je tudi letos v delavskem domu pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Udeležba je bila rekordna, saj si ga je ogledalo nad 6000 obiskovalcev. Veliko zanimanje zanj je bilo tudi med šolsko mladino. Tudi prodaja rabljene opreme je bila boljša kot na vseh dosedanjih. Posredovanje te opreme je bilo več kot 80-odstotno. Izkazali so se tudi kranjski smučarji-teka-či, saj so naredili dobro reklamo za to smučarsko disciplino »Dobimo se na teku«, (-h) — Foto: J. Zaplotnik Praznili avtomobile Preddvor — Miličniki oddelka milice Preddvor so odkrili štiri mladoletne fante iz Preddvora, ki imajo na vesti celo vrsto vlomnih tatvin 2e v septembru so začeli vdirati v avtomobile zastava 750 in odnašali, kar so pač našli vrednega: dežnike, kasete, radijske sprejemnik«- in dru- go. Vlomov v avtomobile se je nabralo kar 22, dvakrat so le poskusili vlomiti, 10 k rat so lahko izpraznili avto brez vlamljanja, enkrat pa so avtomobil poškodovali. Avtomobile so iskali v Preddvoru, pa tudi v Ki a nju na Planini. Nekaj nakradenih predmetov so že prodali, nekaj pa so jih miličniki zasegli. NESREČE Divja vožnja — do nesreče Kranj — V soboto, 1 1. novembra, oh 19.20 se je na Smledniški cesti pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Fran« Jekovec (roj. 194H) iz Ljubljane je zavil od hotela Creina na Ljubljansko cesto, za njim pa je vozil službeni avtomobil milice. Voznik je imel slabo vest, saj je sedel /a volan brez vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo za določen čas odvzeto. Zato je po Jelenovem klancu navzdol pritisnil na plin. Miličniku je bilo takoj jasno, da skuša voznik zaradi nečesa ubežati, zato ga je prehitel in v križišču pri skladišču 2ita ustavljal s svetlečim loparjem. Voznik Jekovec pa je peljal mimo, zavil levo na kSav-sko cesto in pospešil v smeri proti Čirčam z najmanj 100 km na uro, čeprav je na tem delu ceste hitrost omejena na 40 km na uro. Pri odcepu ceste za Savsko loko je nevarno prehiteval nek avtomobil, vendar na srečo do nesreče ni prišlo, ker sta oba voznika lahko še pravočasno ustavila; dirka pa se je nadaljevala naprej po Savski do križišča s Cesto 1. maja. Na Savsko cesto pa je prav tedaj pripeljala s Ceste 1. maja kolesarka Vesna Jevnikar (roj. 1964) iz Ljubljane in zavijala levo proti Cir-čam. Voznik Jekovec, ki je pridivjal po Savski cesti, seveda ni mogel nesreče preprečiti, čeprav je skušal kolesarko obvoziti po levi strani. Avtomobil je Jevnikarjevo zadel, da je treščila na vetrobransko steklo, nato pa jo je vrglo z avtomobila, da je obležala z zlomljeno roko in pretresom možgan. Voznik pa je lahko ustavil šele po 60 metrih. Nezgoda v križišču Jesenice — V soboto, 11. novembra, ob 13.45 se je v križišču Finžgar-jeve in Kidričeve ceste pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Mišic (roj. 1930) z Jesenic je vozil proti Kranju, v križišču s Finžgarjevo cesto pa mu je nenadoma pripeljal na cesto in zaprl pot voznik osebnega avtomobila Alojz Vovk (roj. 1903) z Jesenic, ki je nameraval zaviti proti Kranjski gori. V trčenju se je avtomobil Alojza Vovka prevrnil na bok, pri tem pa je bil voznik huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Sestri vzel avto in se zaletel Kranj - V četrtek. 9. novembra, ob 22. uri se je na lokalni cesti v Trbojah pripetila prometna nezgoda. Igor Kristan (roj. 1961) iz Kranja je brez vednosti svoje sestre vzel njen avtomobil in se peljal proti Smledniku. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo na rob ceste, zadel je v kup zemlje, od tam pa je avtomobil vrglo v električni drog. Neizkušeni voznik si je na tej vožnji zlomil roko in nogo, škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. Voznik med vožnjo ni bil pripel z varnost nim pasom. Avtomobila trčila Škofja Loka - V nedeljo. 1- novembra, ob 2. uri zjutraj se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Železniki pred vasjo Bukovica pripetila prometna ne/goda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Koblar (roj. 1945) iz Selc je vozil proti Železnikom. Okoli 100 metrov pred vasjo Bukovica mu je iz nasprotne smeri pripeljal bolj po sredi ceste voznik Jože KriŽnar (roj. 1949) iz Keteč. Voznik Koblar se mu je sicer umikal skrajno desno, vendar je bilo premalo prostora za srečanje. V trčenju huje ranjenega voznika Križnarja so prepeljali v Klinični center, ranjena pa je bila tudi Koblarjeva sopotnica Jelka Benedik iz Železnikov. Škode na vozilih je za 30.000 din. L. M Zime še ni, smuči pa že izginjajo JEZERSKO - P resenečeno so pogledali jezerski smučarji, ko so v soboto, 4. novembra, hoteli odnesti s Češke koče v dolino svoje smuči. Zmanjkalo je 6 parov palic, 4 pare kompletnih smuči, 4 pare pa so našli brez ve?L Tat je bil dober poznavalec, »aj je iz kupa shranjenih smuči izbral |a najboljše. Smučarji so za zdaj lahko le ugotovili, da je tat, morda jih je bilo tudi več, prišel iz smeri Zrela in se po isti poti tudi vrnil. A. Karničar V mestnem muzeju je NTK Triglav in organizacijski odbor osrednje slovenske proslave ob petdesetletnici namiznega tenisa v Sloveniji pripravil tudi razstavo dosežkov namiznega tenisa. — Foto: J. Zaplotnik Namiznoteniška zveza Slovenije je ob svojem zlatem jubileju izročit* priznanje tudi športnim redakcijam časopisov, radiu in televiziji. Med petnajstimi dobitniki zlate plakete je bilo tudi naše uredništvo. Za naše uredništvo ga je izročil predsednik NTZ Slovenije Peter Dular novinarju Dušanu Humru. — Foto: J. Zaplotnik Ob petdesetletnici slovenskega namiznega tenisa je predsednik ZTKO Slovenije Marjan Lenarčič izročil predsedniku NTZ Slovenije Petru Dularju priznanje za razvoj tega športa v Sloveniji. - Foto: J. Zaplotnik Delovni organizaciji l**™'Klekt™!renam-k£^ prevzeli pokroviteljstvo nad reprezentancam, Kdaj^ke Iskraši za igralce namiznega "™™*W9.kel>fa?^J£iZ° vane. Za oboje so pripravili izlet v Drago in Bled v '****'P* no jim v hotelu Creina pripravili tud, sprejem^ T"8^^1/^^ stna darila, zavrteli filme obeh delovnih orpn'^ff^^^^ pa so si včeraj ogledali še Iskro na Laborah. (h) - Foto. J. Zaplotmk DEŽURNI NOVINAR: 21 860 MUK ( KSTK - Tudi začeten Uttja i nI n ii /a zdaj olMUl naprej ninii v ml,., .uho vreme brez mokrih NM snežne brozge in ostalih nevšečnosti sicer lako /nasilnih M novemher. Zato ni' je, kol k., povedali na stalni sluzhi UJV Kranj, v ponedeljek l»ro-mrl na gorenjskih ..-lah odvijal brez zastojev, v*.- 0MH -»> normalno prevozne, prav lako mejni prehodi. NI P" odveč, cc vozniki v jutranjem Fami nekoliko dlje vo/ijo h pri*««"'™' luf mi: peAci in pa drugi udeležen« i v »>ro m.(o jih hod o iato lahko zagledali *e na dovolj varni razdalji. SARAJKVO - Na eni od sarajev-Nkih aol »e je te dni začel pouk v al-hanacini za otroke 2. in 3. razreda. S tem je otrokom albanske narodnosti omogočen pouk tudi v njihovem jeziku Predvidevajo, da bodo neslednje š,,lsk«. leto lahko organizirali pouk v al hanarini /a otroke Albancev za celotno osemletno šolanje. KIM - Danes so se piloti, naviga-torii in drugo letalsko osebje italijaB. „kc letalske družbe Alitalia odločili /H ..nodnevno stavko, ker »e niao uspeli dogovoriti o i«^*™'« delov-„,« sporazuma. Vsa IftaUi«. v Itali-ii "o sicer odprta, saj letala drugih dru*b pristajaj« in vzletam nemoteno. I- M.