NA POSAVJU
Stiska z gostilnami
Na starem delu Ijubljanske-ga Posavja imamo od KleČ pa do TomaČevega le 6 gostinskjh lokatov. v zadnjem času celo samo 5, Ker se je gostilna Kme-tič nedavno tega spremenila v tiskarsko delavntco. Gostilne imajo svojstven red posiova-nja. Tak hiSnt red pa goste bolj odbija kakor pa privlačl. Zato so tudf nekatere gostilne brez domačlh gostov.
Poleg tega imamo na Posav-ju tudi nekaj bifejev, ki so na-stali na novo ali pa so se stare gostilne preusmerile v bifeje
Pred vojno je bilo na Posav-ju 17 gostilnzaokoli 2.000 Iju-di, in sicer: V Tomačevem sta bili 2 gostilni: pri Kovaču in pri Babniku; v Stožicah so bile 4: pri Urbančku, Pod lipco. pri Ramovžu in kasneje tudi ph Gusteljnu Pečniku; v Mali vasi je bila gostilna pri Ruskem carju; na Ježici je bito 5 go-stiln: pri Florjančku, pri Angei-ct. pri Alešu, na Tavčarjevem dvoru in gostilna na kopališču, ki pa za domačine ni bila pri-vtačna. V ta okoliš lahko Šteje-mo tudi gostilno pri Murencu, prek mostu. ki sicer spada že na črnuče. Četud« so jo imeli Posavci za svojo. Pa §e v Sav-Ijah sta bili dve gostilni: pri Jo-žetu in pri Perdanu, v Klečah pa tudi dve: pri Francetu tn prt Unku.
V vseh teh gostilnah so se posavaki domačini ob sobot-nih večerih in ob nedeljah po-potdne sbajaJi na prijateJjske pogovore ob kozarcu vina. Te gostilne so vsaka po svoje predstavljale tako imenovani vaški »parlament« Tu so-«e srečevali stari in mladi. vsak po svaje na pomembne pogo-vore. pa tudi družinska sreča-nja so se zvrstila ob raznih slo-vesnostih.
Danes takih gostitn na Po-savju ni več! Kje so vzroki?
Vsak gostilničar si po svoje določa čas odpiranja in zapira-nja gostinskega lokala, tako kod njemu osebno najbolj pri-ja! Za to svojo odločitev gostil-ničar najde (po njegovem) ute-meljen razgovor. kigapredloži v. potrditev občinskemu orga-nu, ki je za to pooblaščen. Ta ga po njegovih željah, tako se človeku dozdeva, odobri in za-deva je pravno urejena- Zato <e večina posavskih gostinskih lokatov ob sobotah ali nede-Ijah zaprtih
Vsak Človek ima pravico do svojega dnevnega in teden-skega počJtka. tako tudi gostif-ničar. Vendar bi se dalo z malo dobre volje in z odtočnejšim posegom  občinskega organa
tako uredili. da bi bilo za vse prav!
Pri pisanju o tem vprasanju. ni v ospredju alkohol, saj tega (ahko neorrmjeno dobiS v vseh trgovinah, in 5e ceneje je. če st željan vina ali drugih alko-holnih pijač, se lahko opjaš brez gostiln! Gre za druščino, ki jo je vsaj starejši človek od časa do časa zeto potreben in pa za prijateljska srečanja. ki jih v takth javnih prostorih laž-je dobiS. Pa tudi zaktjučene prijateljske druščine, ki so se občasno zbirale v nekaterih gostinskih lokalih, danes na našem Posavju teh možnosti nimajo veči
Veliko je primerov ko občan dobi nenadni prijateljski obisk. Obiskovalce je treba tudi po-
gostiti, v ivojem stanovanju pa za to nitna možnosti. Zato ga povabi v gosttnski lokal, tega pa v bli*nji okotici ni, ker ni gostilne ali /e pa ob nedel/ah zaprta. Zato ga pelje ven iz svojega kraja, čestokrat tudi ven iz svoje občine.
Zato bi biio prav. da tudi na naSem Posavju gostilna posta-ne javni družbeni prostor. ki bo odprt zaradi Ijudi tudi ob sobotah in nedeliah. ne pa da bo samo delavno mesto go-stinskoga osebja. kt bo svoj 7 ali 8-urni delovni čas opravil za občane v najbolj neprimernem času. To ni samo želja ozkega kroga občanov. to je tudi druž-bena potreba, ki jo je treba vzeti za resno.
VINKO ŠKERL