Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ....................... $3.00
Za pol leta............................1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Lét. 3. Št. 112.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MAY 16 1945.	Price 5c.	Vol. 3. No. 112.
ZASTAVA SVOBODE IN ENAKOPRAVNOSTI VIHRA NAD LJUBLJANO
VSA SLOVENIJA KIPI OD RADOSTI IN VESELJA TER POZDRAVLJA NEUSTRAŠENE BOJEVNIKE IN BOJEVNICE SLOVENSKE IN JUGOSLOVANSKE ARMADE
Po dolgih štirih letih strašne in krvave borbe, nad Ljubljano je zaplapolala zastava svobode, bratstva in enakopravnosti narodov nove federativne Jugoslavije. Ta srečni in presrečni dan, dne 9 maja, ostane neizbri-san v povesti slovenskega naroda. Tega dne, neustrašeni bojevniki in bojevnice zmagovitih brigad in polkov slovenske in jugoslovanske armade,, so z podvojeno močjo vdrli z vseh strani na zakope nazi-fašističnih morilcev in njihovih hlapcev, ter sneli na veke osramočeni kljukasti križ, znamenje, katero z o-gorčenostjo prezira svobodoljubno ljudstvo celega sveta in ga bodo prezirala vsa bodoča pokolenja človeškega rodu, kot znamenje, neizbrisanih fašističnih in izdajalskoh zločinov, ropa in umora na milijone nedolžnih ljudskih bitij. Znamenje naravnega in verskega ropa! Na njegovo mesto, pa so tega dne razobesili na ljubljanskem gradu poleg centralne zastave svobodne federativne Jugoslavije, svobodno slovensko zastavo z petokrako zvezdo.
Ljubljana — prestolica Slovenije — je svobodna! Vred z njo vsa Slovenija praznično preoblečena praznuje, veseli se in raduje svoje neumrljive zmage nad črnimi silami ftšizma in njegovimi hlapci. To je zmaga Slovenske Osvobodilne Fronte, katera je od skromnih grupic najbolj zvestih in vdanih rodoljubov slovenskega naroda, članov komunistične stranke, organizirala, združila in zedinila vse kar je bilo poštenega in vdanega v slovenskem narodu v eno močno skupino,, hrabrosti in neustrašenosti v nadčloveški borbi,, za narodno čast in obstoj, za svobodo in stare pravice. Ona je postala ne samo lastnina njegove osnovne moči, vzgojevalka in voditeljica k temu srečnemu dnevu skozi dolga štiri leta njegove krvave kalvarije, ampak meso in kri novega slovenskega človeka, kateri čiste vesti in vedrega čela koraka vred z vsemi drugimi rodoljubi sveta v srečnejšo bodočnost za narode in človeštvo. Ja pač njegov osnovni steber narodne svobode in enakopravnosti.
Ta narodni praznik, kateri ovekoveči slavo in junaštvo našega in drugih narodov nove demokratske federativne Jugoslavije, ter njene armade, je potrebno, da ga proslavimo na tem kontinentu z polno radosti in veselja v znaku še večje sloge in edinstva med nami. Vsak pošten Slovenec in Slovenka bo ob tej radostni vesti zak-lical: Pozdravljeni junaški bojevniki in bojevnice! Pozdravljena prva Slovenska vojska! Pozdravljen Slovenski narod! Pozdravljeno edinstvo narodov Jugoslavije, ter njigov slavni vodja maršal Tito! Naj živi Slovenska Osvobodilna Fronta! Smrt preostalim fašističnim telovajem in njihovim hlapcem!
Večna slava padlim bojevnikom in bojevnicam!
Neopravičena britska in ameriška nota
Mihajlovič ožigosan kot izdajalec na konferenci
London, 15 maja — Brit-ski zunanji urad je danes naznanil, da ste Vel. Britanija in Združene države naslovili noto maršalu Titu,, katera vsebuje zahtevo, da jugoslovanska vojska takoj zapusti Istro in Trst, ter odstopi v notranjost Jugoslavije. Vprašanje Istre in Trsta pride na dnevni red na mirovni konferenci, toda do tega časa ostane pod oblastjo britske in ameriške vojne oblasti,, zaključuje nota.
Edvard Kardelj, podpredsednik nove jugoslovanske vlade, izraža pripravnost jugoslovanske vlade, da se vprašanje Istre in Trsta reši na mirovni konferenci,, toda istočasno pavico jugoslovanske armade na ozemlju, katerega je po krvavih bitkah osvobodila iz nemških fašis-tilnih kremljev.
"To ozemlje pravi Kardelj, ni tuje ozemlje, ampak naša narodna last, katero je bilo z silo odvzeto po prvi svetovni vojni.
Vprašanje Istre in Trsta, je postalo vprašanje novih intrig podobnih v Grčiji, po zaslugi italijanske in jugoslovanske preživele reakcije in izdajalskih elementov. Istra in Trst pripadata Jugoslaviji, po narodni in državni pravici. Ali postane sporna zadeva za ponovitev sramote v Ateni,, pokaže bodočnost.
Rdeča Armada osvobodila
«
Avstrijo in Cehoslovakijo
TISOČ TOPOV JE IZSTRELILO SALVE V MOSKVI DNE 9 MAJA NA DAN BREZPOGOJNE ZMAGE
VODSTVO KONFERENCE ZAVRGLO POZIV MEDNARODNEMU STROKOVNEM KONGRESU
Moskva — Dne 9 maja v Moskvi se je vršila praznična svečanost potem, ko je bilo naznanjeno po premieru in maršalu Stalinu, da je v Berlinu podpisana brezpogojna predaja nemško-fa-šistične odorožene sile. Do-čim je tisoč topov izstrelilo 30 krat salvo v znak zmage,, je ljudstvo v Moskvi in vseh drugih mestih navdušeno klicalo po ulicah, kjer so se vršile prvotne parade oddelkov zmagoslavne Rdeče Armade. Moški in ženske, mladina in starejši vsak je z posebno navdušenostjo praznoval ta svečani dan. Otroci, starši in mladina, so drveli naproti vojakom Rdeče Armade,, jih poljubovali in jim klicali zdravice.
Toda v posameznih delih Čehoslovakije in Avstrije, generala Schoerner in Woehler, sta odklonila izdati povelje za predajo preostalih nacističnih oddelkov, kakor je določal termin podpisan v Berlinu. Končno dne 13 maja je naznanjeno iz Moskve, da so prva, druga, tretja in četrta Ukrajinske armade, popolnoma očistile čehoslovakijo in Avstrijo, ter pri tem ujele v zadnjih 24 urah 420.052 nacističnih vojakov in 90 generalov. Za dobo od 12 januarja t.l.„ Rrdeča Armada je pobila in ujela 2,860.000 mož. .Skupno število v zadnjih ne malo štirih letih znaša, 12.600.000 nacistič-
nih vojakov pobitih in ujetih na vzhodni bojni črti. Medtem vojna oprema, katera je prišla v roke Rdeče Armade v zadnjih nekoliko dni se računa v ogromni količini,, bojnih letal, topov, tankov, raznih vozil in mu-nicije.
V znak brezpogojne zmage, maršal Stalin je naslovil brzojavno čestitko predsedniku Trumanu, Churchillu in drugim vojaškim poveljnikom zavezniške armade, ter pri tem omenil potrebo nadaljevanja medsebojnega sporazuma v povojni dobi.
CELOVEC IN MARIBOR OSVOBOJENA
Avstrija, 11 maja— Dopisnik britske osme armade poroča, da je jugoslovanska armada okupirala južno Koroško in štajersko, ozemlje katero je bilo po takozva-nem "plebis^tu" leta 1920 določeno pod avstrijsko oblast. Istočasno pa po zatrdilu neimenovanega dopisnika, je sprečila pot britski 8 armadi napredovanje in okupacijo ozemlja v tem pravcu.
Partizani večinoma oblečeni v civilni obleki s znakom petokrake zvezde, so zastražili važno cesto, ki pelje iz Beljaka proti Celovcu in Gradcu, z nakupičenim vojnim plenom. V Celovcu je imenovana začasna vlada za Koroško, kateri načelju-je Hans Piesch, socijal-de-mokrat iz Beljaka,, ter dva člana iste stranke, dva krščanskih socijalistov, dva kmetske, dva komunista in dva člana neodvisne stranke.
Slovenska in jugoslovan-
ska armada, sta okupirali prej omenjeno ozemlje Koroške, štajerske, katero je prišlo potom fiksnega ple-bescita pod avstrijsko oblast, medtem tudi Julijsko krajino, katera je prišla pod oblast Italije,, kot za nagrado v napovedi vojne Avstriji, 1915 leta. Na vseh poslopjih so bile razobešene slovenske zastave, poleg tega tudi zastave bivše avstrijske republike.
Poleg divizije belogardistov, katera je bila za-sačena v okolici Linca, so razorožene skupine hrvaških vstašev in njim naklonjeni-ni begunci okrog 20 tisoč po številu, kateri so se predali zavezniški armadi.
Po zatrdilu tega dopisnika ob cestah leži vse polno vojaške opreme, orožja, topovi, tanki, razna vozila ter municija. Pri Gradcu sta spojeni Rdeča in Jugoslovanska armada.
Jugoslovanska armada na starih mejah
V TRSTU IN DRUGIH ODTELEŠENIH DELIH SLOVENSKEGA IN HRVATSKEGA PRIMORJA, NAROD NAVDUŠENO POZDRAVLJA SVOJE JUGOSLOVANSKE OSVOBODITELJE
KLJUB TEMU DA JE PREJŠNI DAN ODOBREN Z 25 PROTI 5 GLASOV
San Francisko, 12 maja —
Komite šefov delegacije (Steering Committee) je na seji dne 10 maja sprejel sklep z katerim je zavrgel poziv Mednarodnemu strokovnemu Kongresu (WTU-C), da pošlje svojega dele-ga, kot uradnega opazovalca na konferenco Zedinjenih Narodov.
Ta sklep, kateri je v krogih mnoge delegacije povzročil obširne komentare in celo ostro kritiko, ima vsekakor svojo zanimivo predhis-torijo.
Namreč komite šefov delegacije na svojem prejšnem zasedanju, je prepustil odboru za socijalna in ekonomska vprašanja,, da pozove na sodelovanje razne mednarodne organizacije ako uvidi to za potrebno. Na osnovi tega sklepa, sovjetski delegat na seji odbora za socijalna in ekonomska vprašanja, je predložil predlog za poziv Mednarodnemu strokov-
Nad 800 kandidatov nominiranih
San Francisco — Vnanji minister jugoslovanske vlade dr. šubašič, je ožigosal na konferenci časnikarskih poročevalcev Dražo Mihaj-loviča, kot izdajalca, kateri je sodeloval v zavratni zaroti z fašističnimi okupatorji proti lastnega naroda. Pov-daril je, da so prav močni dokazi o njegovem izdajalskem delovanju, kateri pridejo na dan ob sodiščni ras-pravi proti njega. Zahtevali bomo njegovo povrnitev, je dejal dr. šubašič in z nasmehom na pripombo poročevalcev glede'; sodnijske obravnave dodal: "Mihajlovič bo zaslišan na sodišču za vojne kriminalce".
To pa zadostuje kot odgovor rušilcem narodnega edinstva. kateri pritiskajo na kljuke posameznih delegacij v San Francisco in pa-radirajo z izdajalcem Mi-hajlovičem.
BROZOJAVNA ČESTITKA PREMIERA KINGA
Odpravnik poslov v Otta-wi, g. P. Cabrič,, je prejel, iz San Frančiška, od Predsednika kanadske vlade,, g. W. L. Mackenzie Kinga, naslednje sporočilo ob priliki sovražnikove brezpogojne podaje v Evropi:
"I am rejoicing with Mrs. Cabrič and yurself at the liberation of your country. Canadian delegation at San Francisco Conference send warmest greetings and son-gratulations to you and your compatriots."
Gronje se sporočilo pošilja s prošnjo, da ga objavite v Vašem cenjenem listu.
ŠKODA NAD PET MILIJONOV DOLARJEV
Halifax — Kakor je zadnjič sporočano o večjih izgredih in ropanju trgovin v tem mestu,, zlasti z alkoholno pijačo, škoda znaša nad pet milijonov dolarjev. Več oseb je bilo aretiranih in obsojenih za izgrede ter škodo, na več let ječe.
Trst — John Chabot Smith, dopisnik njujorške "Herald Tribune", poroča pod naslovom "Titovi ljudje kontrolirajo Trst" o notranji situaciji naslednje:
"Jugoslovanska narodna vojska pod poveljstvom maršala Tita, je stvarno okupirala Trst in celo pokrajino to stran Soče, katera je pripadala pod avstrijsko oblast pred 1919 letom, če tudi se ameriški, novozelandski in skotski oddelki ameriške pete in britske osme armade nahajajo v Trstu, se ti ne vmešavajo v notranje stvari, ki so jih podvzeli Jugoslovani glede preureditve, izvolitev oblasti ter priključitev Julijske Krajine Jugoslaviji.
Jugoslovanska armada je vkorakala v Trst, tri dni prej predno so prispeli Novoze-landčani. To izjavo so podali zavezniški oficirji in mestno prebivalstvo. Vzlic temu je ne mogoče trditi, ali so Jugoslovani okupirali Trst na osnovi sporazuma bilo to Jalti, Beogradu ali Kaser-ti, ali so pa hiteli v Trst, da z tem postavijo , zaveznike pred gotovo dejstvo. Dobro informirani krogi vsekakor trdijo, da je zavezniški glavni štab vedel za jugoslovanske načrte preko zavezniških oficirjev za vezi in preko jugoslovanskih poročil.
Prisotnost Oddelkov 5 in 8 armije v Trstu in na cestah zapadno od Trsta do Soče, je potrebna za "varnost" prometnega spoja za pomoč okupacijskim oddelkom v
Avstriji preko tržaške luke. Tito je predhodno odobril zaveznikom vporabo Trsta za to svrho, toda v teku so pregovori glede ugotovitve pod kakimi uslovi se naj vpo-rablja luko in glede odločitve, ali naj pride pod zavezniško ali pa Anglo-ameriško upravo. In naposled najbrž da Odloči zavezniški karakter pri tem vprašanju, kjer nobena druga nacija razen jugoslovanskih nima političnih zahtev na tem področju.
Zahteva za povrnitev Julijske krajine po dvajsetih letih, je povzročila v Italiji večjo vznemirjenost, govore in časopisne uvodnike. Italijanski komunisti odločno zagovarjajo povrnitev teh pokrajin Jugoslaviji, dočim druge.stranke zahtevajo neko drugo rešitev in sicer, da Trst ostane pod Italijo ali pa postane mednarodna lu-ka. Nedavno je grupa fašistično napumpanih dijakov povzročila izgrede na Piaz-za Venezia v Rimu, radi tega vprašanja.
Jugoslovani priznavajo, da je večina prebivalstva v Trstu, italijanskega porekla, ko je na deželi ogromna večina prebivalstvo jugoslovanskega porekla, kar priznavalo z druge strani Italijani. Kljub temu italijanski publicisti si prizadevajo tolmačiti ekonomsko važnost mesta na ta način, da ie važ-neiše za Avstrijo, čehoslo-vaško in ostale Srednjeevropske države (pri tem seveda nimajo v mislih Jugoslavije. op. ured.). Do leta 1919 sta bili mesto in cela
Julijska krajina pod bivšo avstrijsko oblastjo, dasi pa nihče ne priporoča povrnitve pod prejšne stanje.
Danes popoldne dne 10 maja se je vršilo veliko ljudsko zborovanje na Trgu narodnega edinstva, ter istočasno proglašen program jugoslovanske oblasti. Trstu je obljubljena popolna avtonomija, prebivalstvu italijanskega porekla svoboda živeti po svojih narodnih običajih, kakor za vse druge narodnosti v Jugoslaviji. Program vsebuje svobodo govora, tiska, veroizpovedi, kakor tudi obskrbo s živili prebivalstva. To sta poglavitna dejstva Titovega programa, vzlic temu da neki opazovalci izražajo bojazen, češ da ne bode izveden v praktičnem pomenu.
Topot prvikrat se je slišal na javnem zborovanju govor v slovenskem jeziku, odkar je Trst in Julijska krajina kot za nagrado poklonjena Italiji po Rapalskem sporazumu. Govorila sta v slovenskem in italijanskem jeziku, general-major Dušan Kve-der, ter komandant mesta in zamenik komandanta, Jurij Jakšetič. Zborovanja se je udeležilo okrog 5000 o,, seb, mnogi so nosili zastave in navdušeno odobravali govor.
Skupine tržaškega prebivalstva italijanskega porekla, so ob strani opazovale proslavo osvoboditve Trsta. Neki teh je pripomnil skot-skemu stražarju rekoč: "Premalo ste poslali vojaštva in zato opazujemo vse to le od
Ottawa, 14 maja — Tukaj je bilo uradno naznanjeno, da je nominirano za federalne volitve, ki se bodo vršile dne 11 julija, nad 800 kandidatov. Predno je bila nominacija zaključena, posamezne stranke so dotedaj imenovale število kandidatov kot sledi:
Liberalna stranka 200, konservativna 184, CCF 175, Socijal Credit 83, Delavska Progresivna Stranka 72, neodvisni kandidati 23, Block Populaire 18,, štiri demokrati, dva neodvisno-liberalna, dva neodvisno-konservativna kandidata, en neodvisno CCF, en neodvisno delavski, en kandidat edinstva,, en strokovnih unij in eden ne-odvisno-Social Credit.
Vseh poslanskih sedežev je 245.
Kakor podgane iščejo zavetje
Geneva — Iz Geneve v Švici prihaja vest, da se je ob njeni meji zbralo prav veliko število svetovno znanih kvizlingov raznih narodnosti, med temi tudi hrvatski "poglavnik" Ante Pave-lič„ slovenski kvizling gen. Rupnik, kvizling Rožman, pa da je ostal v nekem samostanu v Avstriji.
v	/
Večje število nemško-faši-stičnih morilcev je prišlo dobrovoljno v roke zavezniški oblasti na zapadni fronti,, precejšne število se jih nahaja še na svobodi, kakor se glase poročila iz zapadne fronte v Evropi. Eni iščejo zavetje v Švici,, drugi v Španiji in poglavitni pa v Argentini.
strani." Toda večina tržaškega ljudstva, je vzela usodo v svoje roke brez večjega navdušenja, namreč še nejasne situacije.
Končno naš narod v Istri in Slovenskem Primorju sliši sedaj svojo materinsko besedo in je mesto izgovorjeno z pravim imenom — Trst, odkar je bilo pod italijansko oblastjo. Mi pozdravljamo otvoritev nove radio emisije v Trstu, na 263.3 metra valovne dolžine, ter ji želimo uspeh v interesu naroda in domovine.
ZOJSA.
nemu Kongresu, da pošlje svojega predstavnika. Po daljši diskusiji v kateri so predlog odobravali delegati Sovjetske Unije, Francije,, Jugoslavije in čehoslovaške, predlog je sprejet z 25 proti 5 glasov. Važno je zabeležiti, da je za predlog glasoval ameriški delegat Gilder-sleeve.
Nenadoma in proti pričakovanja na incijativo brit-skega in kanadskega delecta, to vprašanje zopet je podtaknjeno sledečega dne na seji komiteta šefov delegacije. Po zelo živi diskusiji in ostrih vpadanj, komitet je zavrgel prejšni sklep o pozivu delegata Mednarodnega strokovnega Kongresa. Za poziv so glasovali predstavniki Sovjetske Unije, Jugoslavije, čehoslovakije, Meksike, Grške,, Ukrajine, Belorusije, Nove Zelandije in Guatemale. Med tem značilno je to, da so mnogi šefi onih delegacij, ki so glasovale za poziv,, pri tem glasovanju glasovali proti pozivu. Tak je slučaj naprimer z glasovanjem ameriškega delegata.
Tako stališče ameriške delegacije v tem oziru, je umevno vsled razloga notranje politike. Ameriška Federacija Dela, bojkotira Mednarodni strokovni Kongres zato, ker so v njemu včlanjeni sovjetski in CIO predstavniki. Toda zastopana je medtem v takozvani I.L.O. (International Labor Organization) kot agenciji bivše "Lige Narodov", ter tripartino telo, kjer so istočasno zastopani potom predstavnikov delavcev, delodajalcev in vlad, katere more imenovati samo dotična vlada posameznih držav. Mednarodni strokovni kongres, kateri se je pred nedavnim vršil v Londonu, je izključno predstavništvo delavskih strokovnih unij,, katero imenujejo unije same.
Z to najnovejšo odločbo Steering Komiteta,, je izključeno sodelovanje na konferenci Zedinjenih Narodov, predstavništvo Mednarodnega strokovnega kongresa, a je verjetno, da bo konferenci prisostoval delegat omenjene I.L.O.,, kot nasprotna frakcija reakcionarnega vodstva AFL.
Ta očitnost, če tudi se izraža močno mnenje, da bo sovjetski delegat postavil zgornje vprašanje na dnevni red plenarni seji konference,, je dokaj merilo konference Zedinjenih Narodov, da ji ni cilj delati v pravcu že položenih načel v Teheranu in Jalti, ampak povrniti svet v nove intrige in kaos.
NIKDAR NE POZABIMO VAŠEGA HEROIZMA
Ottawa — Ob priliki zmagoslavnih svečanosti, ki so se vršile po vsej deželi v znaku zmage nad hitlerjevo Nemčijo,, premier King, je poslal brzojavno čestitko premieru in maršalu Stalinu, Rdeči Armadi in narodom Sovjetske Unije.
Med drugim čestitka se glasi: "Kanada nikdar ne pozabi vzdržljivosti in he-roizma narodov Sovjetke Unije, njihove armade in genij alnega vodstva v kombinirani borbi Zedinjenih narodov nad silami sovražnika za popolno in brezpogojno zmago."
Istočasno je naslovil brzojavno čestitko vrhovnemu poveljniku na zapadni bojni črti, generalu Eisenho-wer-u, ter drugim častnikom zavezniških armad.
9)
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pozdravljena svobodna Ljubljana
Dolga štiri leta so pretekla odkar sta začela po slovenski zemlji razsajati nemški in italijanski fašizem. Z vso nečloveško brutalnostjo, kateri ne najdemo primera v povesti človeštva, sta začela svoj krvavi posel, uničevanjem mest in vasi, ropanjem narodno imetje,, ter umorom in proganjanjem na tisoče in tisoče nedolžnega ljudstva.	,
Začela se je strašna kalvarija našega in drugih narodov Jugoslavije. Podivjane fašistične tolpe, katere so dotedaj pregazile že skoraj polovico Evrope, so se znašale z vso brutalnostjo in surovostjo nad ljudstvom z popolnoma preračunano svrho. Poglavitno zabiti strah med ljudstvom z tako nečloveško brutalnostjo proti kakoršni koli zamisli na odpor, ter na ta način stopnjema ne samo podjarmiti slovensko zemljo in jo izročiti v last nemškim in italijanskim izvoljencem, ampak iztrebiti jugoslovanske narode do neprimerjajoče stopnje.
V tej strašni kalvariji, ko je nit življenja le senčila to strašno usodo med vprašanjem biti ali ne biti, obstojati ali pa stopnjema izumirati, so se pridružili razsajajočim fašističnim tolpam še povrhu domači izdajalci in izrodki, katerim je načeloval general Rupnik in škof Rožman. Ta izdajalska družba, katera je pod zaščito nemških in italijanskih bajonetov se drznila tolmačiti slovenskemu narodu naj se uda usodi,. naj sprejme kakor nedolžno jagnje morilčevo roko v znak svoje pokorščine, ponižnosti in odrekanja svojih narodnih pravic, se je poslužila z enako krutostjo proti lastnega naroda. Tisoči najboljših sinov in hčera slovenskega naroda, so postali žrtve strašnega terorja in nasilja "plave in bele garde,, Mihajlovičevih četnikov in drugih narodnih izrodkov. Tisoči in tisoči so bili odpeljani neznano kam v koncetracijska taborišča, na prisilno ¡delo in zagotovo tudi mnogi in mnogi v strašno in mučeniško smrt.
Toda slovenski narod, kakor narodi v Jugoslaviji v splošnem, niso se udali, niso klonili pod težo te strašne usode, ki jih je zadela v aprilu mesecu leta 1941. Narodna manifestacija proti izdajalski Cvetkovič-Maček vladi dne 27 marca istega leta, so dokaz njegove narodne zavesti, so dokaz, da je rajši prijel v bratskem sporazumu z narodi Jugoslavije puško v roke in se začel boriti za svoje narodne in ljudske pravice.
Ta odločilni trenutek ostane neizbrisan v njegovi povesti. V Slovenski Osvobodilni Fronti, je zbral vse svoje moči, združil in zedinil svoje ljudske in materijalne sile, ter se podal v planino, hosto in sotesko in odtam nadaljeval osvobodilno borbo proti fašističnim okupatorjem in njihovim hlapcem.
Njegova narodna borba je danes kronana z popolnim uspehom. Ljubljana in vred z njo je osvobojena cela Slovenija. V Ljubljani, našem Trstu, Celovcu, Mariboru in po vsej Sloveniji, danes vihra zmagoslavna zastava slovenske in Jugoslovanske vojske.
Kakšno veselje in radost! Kakšni občutki vladajo med našim narodom ob tej priči,, po strašni in krvavi borbi zadnjih štirih letih. Toda istočasno kakšna obsodba čaka njegove morilce, kateri so razsajali po slovenski zemlji, ropali in požigali, pobijali in obešali nedolžne tisočere žrtve. Tej obsodbi za gotovo neuidejo.
Ta vesel in radosten trenutek, mora biti skrajni poziv vsakemu Slovencu in Slovenki, ¡da sedaj kakor nikdar prej združimo svoje vrste v eno močno enoto in z tem zagotovimo vred z našimi brati in sestrami v stari domovini, da bo naš narod res vžival plodove svoje nadčloveške in krvave borbe.
Fašistična zverina je razorožena, toda ni popolnoma uničena. Njo je potrebno uničiti, vred z vsem tistem kar je predstavljala in kar ji je bilo naklonjeno. To je neposredna naloga sedaj, ko z narodnim ponosom in oveko-večeno slavo borbe našega naroda kličemo:
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Pozdravljena svobodna Ljubljana svobodna Slovenija!
pozdravljena
Ontarijske volitve na pragu
Dne 4 junija se bodo vršile provincionalne volitve v Ontario. Volilci bodo šli tega dne na volišče in z svojimi glasovi odločili,, kakšna naj bo vlada za nadaljne štiri leta, kakor določa ustavni zakon za poslansko zbornico.
Posamezne stranke so imenovale svoje kandidate, izdelale volilni program in volilna tekma se je že začela v polnem razmahu. Vsak kandidat si prizadeva razlagati izdelani program v takem razlaganju, katero naj prepriča gotove volilce, da oddajo svoj glas za njega in njegovo stranko.
Konservativna reakcija dela z polno paro za izvolitev bivšega premiera Drew. Pri tem se poslužuje kot znano z "rdečim strašilom" posebno med verskimi krogi. Približno z istem tonom obtožb, se poslužujejo voditelji CCF. stranke.
Bivši poslanec za Essex North volilno okrožje, Nelson Alles, je na imeniten način razkril zaroto CCF voliteljev proti enotni listi progresivnih kandidatov in proti edin-stvu kanadskega naroda. Glavni cilj jim je pravi Nelson, zasejati na znotraj med narodom nezaupanje in nesporazum in z tem podpreti izvolitev konservativne reakcije.
Je pač sveta dolžnost vsakega volilca posebej, da trezno in razsodno ra,zmotriva tako svetovne dogodke, kakor tudi domače razmere predno bo oddal svoj glas na volišču za poslanca v svojem volilnem okrožju. Situacija v svetu je resna in napeta. Zato izvolitev resnično narodnih kandidatov, kateri so znani med narodom in delavstvom, da so se borili za boljše delovne razmere, večjo socijalno pravičnost za delavce in delavke, farmerje in narod v splošnem, je potrebna, če hočemo srečnejše življenje tako v deželi, kakor tudi v svetu.
(Nadaljevanje)
V	Krmelju so Nemci pobijali moške in jih 14 zmetali v vodnjak. Nekateri od teh še niso bili mrtvi, vsa trupla pa so kazala sledove težkega mučenja. Enemu so odtrgali kos mesa, drugemu razbili glavo. Iz okolice so odpeljali ženske in otroke v Sevnico, njih domove pa iz-ropali do zadnjega.
V	Trebnjem so imeli Nemci namen odpeljati skriva-če in jih predati domobranski vojski. Ti skrivači so pred odhodom ubili enega moškega in dve dekleti. Neki domobranec se je pohvalil v neki hiši: "Specite mi jajca! Ubil sem že dve ženski in enega moškega. — Baba me je lepo prosila, naj jo pustim, pa sem jo kar pritisnil!"
Pobili so skoraj vse jetnike naše vojske in veliko večino dezerterjev. Posebno zverstvo hitlerjevskih krvnikov pa kaže uničevanje naših vojaških bolnic . Ranjenec ali bolnik ni več sovražnik in po mednarodnem vojnem pravu ter po vseh zakonih človeške vesti je treba ž njim ravnati po človeško. V teku jesenske ofenzive pa so Nemci uničili bolnico v Starem bregu, požgali bolnico na štalah in v Novem Taboru. Ranjenci so bili pravočasno rešeni. Požgali so eno opuščeno gozdno bolnico in dve uporabljeni bolnici v gozdu. V eni od teh so pobili in sežgali 21 nepokretnih ranjencev, iz drugih pa so se bolniki rešili.
Na Mokrcu so zasačili kolono ranjencev in jih 17 pobili.
Oktobra 1943. so Nemci bombardirali novo meško žensko bolnico, ubitih je bilo 17 bolnic in zdranica dr. Štolfova.
Februarja 1944. so Nemci napadli bolnico na Mokrcu, pobili dva nepokretna ranjenca, 7 pa so jih odpeljali s seboj.
Marca 1944. je bila Nemcem izdana bolnica na desnem bregu Soče, trije ranjenci so bili ubiti, 27 pa se jih je rešilo. Pozneje bomo opisali zverstva nad bolniki neke bolnice na Gorenjskem. Tudi na štajerskem so uničili bolnice, vendar brez človeških izgub.
S tem uničevanjem bolnic in pobijanjem bolnikov so Nemci pokazali, kako brezdušno in brutalno si prizadevajo iztrebiti nasprotnika. Enako je postopal tudi italijanski okupator, ki je poleti 1942. v Jelenovem žlebu po izdajstvu našel nekaj bolnikov in jih na mestu pobil. Zažgal je tudi bolnico pri Smuki in tam pobil dva ranjenca.
Umor in požig, to je načelo, ki so si ga prisvojili tudi slovenski domobranci. Kajti s temi vandali je hodila, morila, in plenila v domobran-stvo spreminjajoča se bela garda. Eden najhujših zločinov je umor preko 70 letnega kmeta Beceleta in njegove žene v Zagradu pri Novem mestu, že med italijansko ofenzivo sta se oba morala 6 tednov skrivati globoko v vodnjaku. Belogardisti so jima že tedaj ubili sina in hčerko. Prve dni novembra pa so prišli slovenski izdajalci naravnost k njima na dom. Počakali so ju, ko sta se vračala s polja. Moža so odgnali v gozd in ustrelili. Ko je žena to slišala, je planila med morilce: "Prekleti, tisočkrat prekleti morilci, ki slovenskim materam ubijate može in sinove za judeževe groše!"
Neusmiljeni udarci so ji pretrgali besedo. A s poslednjimi močmi je bruhnila iz sebe:
"Ubijte me! Vzeli ste mi vse, hčerko, sina, moža — ubijte še mene da vam bo dovolj,, prekleti —."
Počil je strel. Nekdo, ki ga je pod srcem nosila slovenska mati, je umoril to nesrečno slovensko mater. Prekletstvo Beceletove matere pa visi nad njim in njegovimi.
TEROR V LJUBLJANI IN OKOLICI
Jesenski ofenzivi ni uspelo uničiti naše vojske, zato so postavili Nemci in domobranci močne, s tanki podprte in z letali zavarovane posadke v Novem mestu, Kočevju ter postopno še v ne-
katerih drugih večjih krajih, kakor na Grosupljem, v Ribnici, v Velikih Laščah i td. Tu so tvorili jedro posadk domobranci pod nemškim poveljstvom. Iz Ljubljane in iz novih postojank so začeli domobranci udirati ob robeh osvobojenega o-zemlja v notranjost, loviti ljudi, ki so jih sumili pripadnosti OF, jih ubijati, mučiti, odpeljevati v Nemčijo, ropati njih imovino in požiga ti domove. Predvsem pa se je začelo fašistično domobransko nasilje v Ljubljani in okolici, že pred veliko nemško ofenzivo, ko je bilo organiziranje domobranstva se v polnem teku, so začeli zapirati naše ljudi, vmes pa tudi že prelivati kri.
Za nemškega prezidenta "Ljubljanske pokrajine" je bil postavljen bivši italijanski župan Ljubljane,, jugoslovanski general Leon Rupnik, pod neposrednim vodstvom Gauleiterja dr. Rai-nerja. Glavna naloga Rup-nikova je bila, vzpostaviti "slovensko" vojsko. Ustanovil je "Organizacijski štab" in postavil za poveljnika slovenskih d o m obrancev podpolkovnika Krenerja. Načelnik štaba je podpolkovnik Peterlin, njegov pomočnik pa podpolkovnik Vi-zjak. Neposredna zveza med dr. Rainerjem in Rupnikom je Hauptbereichsleiter dr. Lapper, med domobranci in nemško vojsko podpolkovnik Balke« šef nemške oborožene sile, šef varnostne službe pa je stotnik Schlui-fer. Glavni nemški komandant je SS-skupinski vodja general Rosener. Leti so glavni krivci za vse domobransko fašistično nasilje nad Slovenci.
PRVE ŽRTVE
12. X. 1943 so domobranci ustavili na bloku, ko se je vračal s šentviške meje s svojo družino, železničarja Jožeta Stermeckega, ga pretepli, pobili na tla in davili, da je drugi dan umrl. Imeli so ga na svoji listi in trdili, da je hotel pobegniti. Toda ta od Italijanov prevzeti izgovor (Italijani so sploh morali o vsaki usmrtitvi poročati civilnim oblastem tako, da žrtev ni bila
usmrčena, ampak da je padla na begu ali v borbi,, dokument imamo v rokah) bomo našli še v mnogih sličnih primerih, žrtev je zapustila ženo in dva nepreskrbljena otroka.
Nekako v istem času so domobranci ponoči aretirali dijaka Mačka iz Zadobrove in Puharjevo, ženo upokojenega orožnika iz Dev. M. v Polju. Oba sta izginila brez sledu.
Na dolenjskem bloku so domobranci potegnili z voza priletno kmetico, doma nekje z Dolenjskega, mater šestih otrok, jo odpeljali proti Orlam in jo za cerkvijo v Rudniku ubili, žrtev so popolnoma izropali.
KOZLARJEVA GOŠČA
Kmalu se je razširil doslej neznan naziv: Kozlar-jeva gošča! Poleg cerkvice sv. Urha na Dobrunjah in gramozne jame pri Sv. Križu pri Ljubljani bo ta gozd ohranil svoje ime kot najstrahotnejše morišče podivjanih domobrancev.
Dne 25 XI. 1943 so domobranci planili v črno vas na Barju in odurno zahtevali od prebivalcev, ki so že spali, da se naj oblečejo in gredo z njimi. Zasilno oblečene so zvezali in jih z vso naglico, suvajoč jih s kopiti pušk, gnali v temo. Zaman vpraševanje, jok in obupne prošnje ! Poveljnik domobrancev v barjanski šoli,, 30 letni Franc Frakelj, ki si je nadel ime Petra Skalarja, (da bi morda kot bivši bogoslo-vec tudi na zunaj spominjal na svoje veroboriteljsko poslanstvo!) je vodil ta pošaš-tni sprevod. Med njimi je bil tudi Viktor Berlot iz Ga-ljevice. V tem sprevodu so bile sledeče žrtve: vsa rodbina Melikova, gospodarja 50 letni Ivan in 58 letni Franc, 56 letna Marija, 14 letni Bojan in 15 letni Slavko ; 14 letna Vera škraba in 44 letni Anton Škraba, Angela Modičeva in 19 letna Štefka Vidmarjeva. Vaščani so od daleč z očmi in ušesi spremljali to nočno grozoto. Kmalu so slišali obupno v-pitje in krike smrtne groze, nato tri rafale iz mitraljeza, posamične strele iz pušk in končno eksplozijo ročne bombe. 16 ljudi je padlo.,
Med njimi otroci.
Na morišče je prišla sodna komisija,, ki se je ustavila na posestvu Marije ška-ferjeve iz črne vasi štev. 177. Domobranski poročnik Franc Frakelj pa jo je odgnal in komisiji zagrozil. Ljudje so našli ob jarku ob gošči pozneje 11 trupel, za vasjo pri gošči pa dva grobova .
še dolgo so ljudje kazali okrvavljeni kol in zobovje 14 letne Vere škraba, ki je ležalo raztreseno po moriš-ču. Ugotovilo se je, da so bili na istem mestu umorjeni od domobrancev še sledeči:
Lojzka in Ivana Lenerši-čeva, Antonija Golobova,, Milko Kaizer, Vinko, Jera, Tilka ter Roman Ukmar,, Jože Marija in Franca Bran-celj, Jože Javornik, Alojzija Benetova, Helena Modičeva, Jože Vidmar, Marija Aliče-va, Marija Verbičeva, Martin in Pavla Furlanova, Pavla Jankovičeva,, Francka škra-bova, Minka Grumova, Janez, Marija in Lojzka Gre-benčeva, Francka štrumb-ljeva, Ivana Lesičeva, Marija Podržajeva, Franca Tan-ckova,, Alojz in Albina ška-farjeva,, Ivana Bolhova, Anton Jesih in še mnogo drugih, ki jih pogrešajo.
Umor Marije in Lojzke Grebenčeve je tako razburil prebivalstvo, da je poveljstvo domobrancev v Velikih Laščah pisalo hčerki pokojne 1. VI. 1944 pismo, v katerem se opravičuje, da ta umor ni v zvezi s kakim poveljem domobrancev. Opozarja jo, da naj piše partizanom, da je v nevarnosti njeno življenje in življenje mnogih drugih ljudi, za katere vedo, da živijo s partizani v dobrih odnosih. Grozi pa, da bodo domobranci izvajali posledice,, če se odpeljane osebe v treh dneh ne vrnejo. (Glej stran 49 pismo Podlesnika!)
Domobranci se izgovarjajo, da so imenovani odpeljani na prisilno delo v Nemčijo. Toda dočim so trupla u-bite Marije Aličeve, Ivane in Jakoba Modica ležala še nezakopana v gošči, so sporočili iz Nemčije, da so tam umrli! Očitno je,, da igrajo Nemci z domačimi krvoloki pod istim klobukom.
Toda narod pozna krivce in ljudski glas je božji glas, ki ne utihne. Nedvomno je odgovoren poveljnik domobranske posadke v Podpeči Leopold Pristavec, veletr-govec iz vasi Jezero, ki je kriv smrti Marije Verbičeve z Jezera in Antona Modica iz Vrbljenj. Po njegovem nalogu so morili domobranci Franc Telban iz Preserja, Tone Uršič in Janez Cimper-man z Jezera, Jože Modic, Janez Jurčej in Janez Za-lar iz Podpeči.
Ivana Bolha je bila ustreljena za zidom ižanskega pokopališča, 14 dni so jo imeli zaprto v barjanski šoli. Usmrtili so jo 10. II. 1944, ko je okoli 25 domobrancev pod vodstvom komandanta Fraki j a in Oblaka obkolilo Iško vas in odpeljalo 10 žrtev, od katerih pa so partizani z nepričakovanim napadom rešili 8; domobranci so umorili le staro ženico, ki jim ni mogla ubežati.
NOČNA GROZOTA NA SAVI
V noči 2. XII. 1943 se je ponovilo podobno zverstvo. Tudi med temi morilci je bil Viktor Berlot iz Galjevice. Domobranci so pobrali kmeta Franca Pečana in sina Franca,, ki se je šele vrnil iz internacije, Ivano Vid-marjevo, Franca škrabo, kmeta Krasnerja in magist-ratnega slugo Franca Jev-ca. Zvezane so metali na kamion. Ko se je ta ustavil — bilo je ponoči — so vse žrtve slišale šumenje reke. Navezali so jih na vrv in odpeljali bliže na breg. Domobranci,, oboroženi z revolverji, so jim pobrali dokumente. "Obudite kes! Bliža se vam zadnja ura!" je bil u-kaz. Sneli so jih z vrvi in jih povezali po dva in dva. Nekdo je posvetil z električno svetilko. Spoznali so, da stoje ob lastnih odprtih grobovih. Tedaj je Jevec napel vse sile, da je vrv počila in se pognal v beg. Streli so pokali za njim„ a pobegnil je. Vsi ostali so popadali pod morilskimi streli.
Tudi tokrat je prišla komisija, a ostal je samo zločin, krivci in komedija. Nad 110 Barjanov je bilo pomor-jenih.
(Nadaljevanje na 3 str.)
Kdo torej zlorablja katoliško vero v krivične in neopravičene namene
EVO MARGOTTIJA, NADŠKOFA -Dr. METOD MIKUŽ
FAŠISTA
(Pojasnilo: Naslednji članek je bil priobčen v 'Slovenskem Poročevalcu", glasilo Slovenske Osvobodilne Fronte. Avtor članka,, dr. Metod Mikuž, je bivši arhivar ljubljanske škofije in eden prvih duhovnikov, ki so pristopili v slovensko narodno vojsko za borbo proti nemškim in domačim fašistom. Dr. Mikuž je član verske komisije pri slovenski vladi in načelnik slovenskih vojaških duhovnikov.)
Mirko G. Kuhel, tajnik
SANSa.
Slovenija, 27 marca 1945.
•— O goriškem nadškofu je bilo že večkrat kaj pisanega. Prav nič nas ne bi sicer zanimalo dejanje in neha-nje tega izmed toliko sto in sto italijanskih škofov in nadškofov, če bi ta italijanski škof slučajno ne bil škof ene izmed naših slovenskih primorskih škofij. Zato torej in po vrhu še zato, ker je več kot jasno, da ni ta škof nič drugega kot bolj ali manj odkrit priganjač naše slovenske duhovščine in vernikov v Primorju. Poštenim in za svobodo se bo-rečim Slovencem ni vseeno in nikakor ne morejo in ne smejo biti brezbrižni spričo takega pastirovanja in ponašanja tega višjega italijanskega katoliškega duše-brižnika.
če je nadškof Margotti pozabil kdo in kaj je pravi Kristusov duhovnik, kaj je narod, katerega del je duhovnik in ki mu je dolžan služiti nič manj kot oltarju božjem in če se je morda izneveril svojemu vzvišenemu duhovniškemu poklicu in postal od dneva svojega prihoda v Gorico do današnjih
dni povsem navaden fašistični lakaj, potem brez dvoma veljajo tako zanj kot za vse njegovo škofovanje jasne in razumljive besede tajnika Vseslovanskega komiteta v Moskvi, Močalova, ki jih je povedal te dni rekoč: "Popolni zlom fašizma, vse njegove oblasti in popolna likvidacija vseh njegovih organizacij in ustanov, je nujno potrebna skupno z vojaškim zlomom hitlerjeve Nemčije."
Potemtakem odstranitev Margottija et consortes iz Gorice ne bo nekakšno mu-čeništvo,, še manj preganjanje ali krivica katoliški cerkvi, pa tudi ne le zahteva samo slovenskega naroda, temveč ukaz vseh naših velikih zaveznikov. Proti fašizmu in fašistom se namreč mora boriti vsak pošten človek.
Naj torej slovenska duhovščina in slovenski verni-ši na Primorskem vendar ne nasedajo tako nepremišljeno in naj ne samo svoje osebne usode, temveč usodo katoliške cerkve na Primorskem, navezujejo na suho vejo — Margottija,, ker ta se bo vsak čas odlomila. Njihov ugovor in pomislek: škof je škof in duhovniki so mu dolžni spoštovanje, pokorščino in ljubezen, spričo nadškofa Margottija pač ne drži. Juda Iškarijot je bil nrav tako apostol, torej škof,, pa je postal prav tako iz Kristusa in njegovemu nauku povsem tujih interesov navaden izdajalec in se je nazadnje obesil.
Nočemo se podrobneje spuščati v delo tega priga-njaškega škofa od vsega po-četka njegovega pastirovanja v naši slovenski Gorici.
Dovolj jasno sliko nam pokaže na primer že njegova okrožnica z dne 26 julija 1940 — "Beseda našemu kleru v tem trenutku" — v trenutku torej, ko je Italija že kopičila svoje vojaške tolpe po slovenskem Primorju in se pripravljala na zahrbtni napad na Jugoslavijo. Oglejmo si nekoliko pobliže to okrožnico.
1 — O ciljih in namenih Italije "v tem trenutku" zapiše Margotti slovenskim duhovnikom in vernikom takole: "Vsi naši duhovniki dobro vedo, kaj se dogaja v Italiji, koliko se trudi narod za to, da bi dosegel svoje cilje, da bi zagotovil Evropi in svetu zmago svojega o-rožja in skupaj s svojim mogočnim zaveznikom (hitler-jevo Nemčijo, op. Ured.) trajen mir in ustaljen red, ki bi taki mir zajamčil".
Evo Margottija, nadškofa — fašista! Poznamo in na lastni koži smo občutili ta trud italijanskega fašizma, ki je skušal doseči svoje cilje. Poznamo njegove bati-ne, ricinovo olje, njegove šole, policijo, konfinacije, koncetracijska taborišča, streljanje talcev in poznamo in ne bomo nikdar pozabili potokov solza in krvi, posledice fašističnega truda in naporov. Res vzvišeni in človekoljubni napori in vredni, da bi jih do vse potankosti naštel in prikazal v vseh strahotnih posledicah tudi ta katoliški nadškof sam!
Dobro poznamo zmago fašističnega orožja. In ali je bila in ali je za to zmago res potrebna reklama takega škofa kot je Margotti? Dvojna je namreč ta zmaga, klaverna in bedna na bojiščih, zvita in poštenega človeka nevredna pa poizkuša biti za kulisami in ji zato
prihaja prav kakršna koli nepoštenost in nesramnost.
Dobro poznamo mir in red, ki naj bi zajamčil mir italijanskih in nemških fašistov. Prav v skladu s to službo in vzvišenim pokli-com katoliškega škofa je, da se Margotti ogreva in poveličuje mir pokopališč in red novega suženjstva.
2	— Fašistične roparske pohode, barbarsko uničevanje velikih kulturnih vrednot in nekrščanski pohlep po uničevanju svobodoljubne Evrope, opiše Margotti svojim duhovnikom in vernikom s sledečimi besedami: (To je) "zgodovinska resničnost, ki jo naša Italija sedaj ustvarja s svojim pogumom,, s svojim velikodušjem. s svojim smislom za resnico in pravico".
Dobro, za to nečloveško mučenje in ubijanje nedolžnih, le svojo zemljo in svobodo ljubečih ljudi, je res potreben pogum, toda samo pogum razbojnikov in vseh tistih, ki so že zdavnaj nehali biti ljudje. Za rušenje mest, požiganje vasi in uničevanje kulturnih spomenikov je res potrebno veliko-dušje, kajti le to je moglo paziti, da je prav gotovo vse pogorelo in se vse zravnalo s samo zemljo. In res tako velik in profinjen smisel za resnico in pravico more imeti le še fašist, kajti le ta more imeti prostaške umore, rope in vse druge zločine nad nedolžnimi ljudmi za bogoljubna in človečanska dela.
3	—Margottijevo pojmovanje domovinske ljubezni in istovetenje Slovencev z Italijani. "Ljubiti domovino, kot pravi katoličan, kot pravi duhovnik in ji služiti kot ljubeči sin, pomeni pred-
(Nadaljevanje na str. 4)
DOMAČI FRONT IN PRIHODNJE VOLITVE
Windsor — Celega svobodoljubnega sveta oči so bile uprte v Evropo odkar je začela druga svetovna vojna, vzprizorjena z strani nemškega fašizma. Posebno zasužnjena ljudstva v Evropi, so težko pričakovala popolne rešitve in konca petletne vojne, katere posledice so strašne in bo vzelo precej časa predno se vsaj za silo popravi ogromna materij alna škoda, dočim bo vzelo leta in leta predno se nadomestijo ogromne ljudske žrtve.
Vojna v Evropi je takore-koč skončana. Razbojniška klika nemškega nazi-fašiz-ma je poražena na bojni črti, toda potrebno je očistiti vsak pa tudi najmanjši sled kriminalnega fašizma. Ker edino na ta način je mogoče zagotoviti pravičen mir, resnično medsebojno zavezništvo in kooperacijo med narodi za izgraditev novega sveta po tej strašni in krvavi vojni. Da je to potrebno vidimo nešteto vprašanj na našem domačem frontu, katera niso rešena in katera lahko reši le narodno edinstvo, pošebno pa sporazum že organiziranih delavcev in delavk.
Odkar se je Rdeča Armada začela bližati končnemu obračunu z nemškim barbarskim fašizmom, reakcija je napela svoje strune in si prizadeva po stari predvojni melodiji peti znano pesem s podžiganjem sovraštva med narodom na domačem in mednarodnem frontu. Namen ji je povrniti svet nazaj v predvojne napake, postaviti se na oblast in z tem podvrči narodne interese ne samo svoji sebični volji, ampak z politično kampanjo pripravljati že tretjo svetovno vojno.
Domači front je vsled tega ravno tako važen, kakor je važen na bojni črti proti sovražniku napredka, svobode in resnične demokracije. Je samo par tednov predno se bodo vršile provincional-ne in federalne volitve za izvolitev vlad, katere naj u-smerjajo ekonomske in politične zadeve dežele potem ko bodejo izvoljene. Ako pride na krmilo vlada, katera bo res delala v pravcu povojnega prosperiteta, dobrih ekonomskih in sporazumnih odnošajev z svojimi sosedi ter drugimi demokratičnimi narodi v svetu, bo to obenem ogromni gospodarski napredek kanadskega naroda. Pride li na krmilo vlada konservativne reakcije, katere rekord je na splošno znan rekord vlade brezdelja, bede, siromaštva, notranjega trenja, zapostavljanja delavcev in delavk, bo to ne samo na škodo kanadskega naroda, ampak obenem demokratičnih narodov v svetu.
Samo en primer, kateri naj posluži drugim naselbinam kako je treba delati za izhod prihodnjih volitev. Tukaj v Windsorju smo delali skoro dan in noč, da se doseže volilna lista sporazuma organiziranih delavcev in delavk, ter drugih progre-su in napredku naklonjenih slojev. Poglavitno vprašanje je bilo, kako poraziti konservativno reakcijo in zagotoviti izvolitev narodnim in delavskim interesom vdanih kandidatov. Konservativna reakcija in vodstvo CCF., (so-cijal-nazadnjaki) so delali na vse kremplje da ne pride do sporazuma in da se spre-či progresivno volilno listo progresivnih kandidatov. Tukaj so posegli vmes unijski lokali in sicer lokal 195, 200 in 240, avtnih delavcev, največji v tej deželi, ter postavili na volilno listo za Win-dsor-Sandvich, mestnega župana Arthur Reume, za Windsor-Walkerville, okrajnega direktorja unijskih lokalov UAWU. CIO., George Burt in za Esex-North volilno okrožje predsednika u-nijskega lokala 196, Aleks Parent-a. Ti možje so do danes dejansko dokazali, da res hočejo delati za narodne in delavske interese. In zato zaslužijo podporo ne samo organiziranih delavcev, ampak naroda v splošnem.
Kolikor sem imel priliko slišati, bodejo temu primeru sledili v Wellandu, Oshawi, St. Catharines, Hamiltonu in tudi drugod. Namreč da se postavi lista kandidatov, katera ustreza vsem, tako delavcem kot tudi drugim naprednim slojem. Ker edino na ta način je mogoče z-
magati pri prihodnjih pro-vincionalnih in federalnih volitvah, ter zagotoviti za sestav resno koalicijsko vlado, katera bo delala v smeri srečnejšega življenja, boljših delavskih razmer, večje socijalne pravičnosti in naposled z drugimi Zedinjeni-mi narodi.
Posebej važno je, da naši ljudje ne nasedajo praznim in kričečim obljubam konservativne reakcije in prikritih zaplotnikov vodstva CCF. Slednji izkoriščajo z-veneče fraze, kako bodo so-cijalizirali Kanado, kako so proti kapitalistom in kako jim je edino "socijalizem" nadvse priljubljen. Toda zapomniti si je treba zveneče fraze bivših nemških socialdemokratov. Tudi oni so kričali na vsa usta leta 1933, kaj nam je' treba kakšna enotna ali ljudska fronta. Prav nič skupnega z komunisti itd. Posledice so strašnem mi moramo gledati na to, da se ne naredi ista napaka pri prihodnjih volitvah tukaj v Kanadi. Kajti od prihodnjih volitev je odvisno ali bodemo dejansko vživali plodove strašne in krvave vojne, ali pa zaradi lastnih napak podvrženi bedi, siromaštvu in zapostavljanju.
Joe Miketič.
Brzojav Adamiču ob osvoboditvi Ljubljane
Nad ljubljanskim gradom je zaplapolala svobodna slovenska zastava. Razobesile so jo zmagovite brigade slovenske in jugoslovanske vojske, ki je z ognjem in mečem izgnala premaganega sovražnika iz okupiranega teritorija. Slovenski borec je držal obljubljeno besedo, da se prej ne preneha boriti, dokler ne bo rojstna dežela očiščena tujega osvo-jevalca in bodo domače iz-dajice izročene roki pravice slovenskega naroda.
Dolga štiri leta je težka
mora ležala na slovenskih prsih, sesala narodovo kri in s pomočjo zapeljanih slovenskih fantov in deklet kopala grob malemu narodu, ki je bil pripravljen rajši umreti, kakor pa živeti kot suženj tujega gospodarja. Dolga stoletja je neprijatelj delal načrte in koval nakane, da si prekrasno slovensko deželo osvoji, njeno slabotno ljudstvo pa raznarodi in ponemči. Ampak sovražnik ni nikoli računal, da bo iz tega slabotnža zrastel narod-velikan, slovenski David, ki bo pokazal skrito no-
vo moč in neomahljivo voljo, da s svojo lastno borbo za.-gostovi ne samo svojo narodno svobodo, temveč tudi prvikrat v svoji zgodovini vse pravice, do katerih so upravičeni miroljubni, demokratični, civilizirani narodi sveta.
Slovenski narod ni čakal, da mu bodo drugi prinesli zaželjene svobode. Zanjo se je pričel boriti sam in si urejevati deželo po volji ljudstva samega. Ta volja naroda mu je prinesla narodno avtonomijo, njegovo ljudsko vlado in njegovo narodno vojsko. In ta vojska ga danes osvobuje.
Baš ob pisanju te kolone (10. maja) je pozvonilo in kurir mi je izročil naslednji telegram:
Yesterdey May 9th resei-ved following telegram from San Francisco, signed! by lieutenant general Sretan Zujovich and lieutenant colonel Vladimir Dedier: ......
Oduševljeni smo osvobo-jenjem naše bele Ljubljane. Sretni smo zajedno s vama.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
MORILEC SE SPREHAJA
Komedija je bila tudi z umorom Blažiča (ali Babica) iz Bruhanje vasi. Dne 25. XI. 1943 ga je aretiral podnarednik I. domobranskega bataljona iz Tehnične srednje šole Anton štrubelj iz Zdenske vasi v dobrepolj-ski občini, ga z dvema tovarišema odpeljal v gozd za Rakovnikom, ga ustrelil v glavo in v hrbet ter ga oropal za 7.000 lir, ki jih je žrtev imela pri sebi. Prišla je komisija, štrubelj pa je prost hodil po Ljubljani.
Isti štrubelj pa je v istem času aretiral mater treh otrok Marijo Pirman, po domače Padarjevo, iz Podgo-rice v okraju Videm-Dobre-polje. Njen mož je bil takrat še v internaciji, štrubelj jo je peljal v gozd za pokopališčem, jo prisilil, da je slekla plašč, sezula čevlje, snela prstan in mu vse to izročila; dala mu je še ves svoj denar. Upala je, da se s tem reši. Toda zverina jo je nato ustrelil. Tudi to je policijska komisija čez nekaj dni pokopala, štrubelj pa je
Iz zabave v Hamiltonu
Hamilton — Vsakemu je bilo dobro znano, da je naš ods. št. 13 "Planina" priredil zabavo prošlo soboto, posebno pa naročnikom Edinosti. Zabava se je vršila na farmi pri br. J. Bartol. Vreme je bilo še dosti lepo. malo bolj mraz je bilo od zunaj, a pa v hiši zelo prijazno. In zakaj pa ne? Saj manjkalo /nam ni ničesar. Za jesti dosti, za piti tudi dovolj za odrastle kakor tudi za otroke. Povrh tega pa še lepa muzika tako, da smo po starokranjsko sekali od večera do ranega jutra.
Zabava je bila še precej dobro obiskana. Zato se moramo zahvaliti našim farmarjem, članom in članicam, kakor tudi lepa hvala ostalim, možakom, ženam in dekletom.
Kakor običajno smo tudi na tej zabavi imeli dva dobitka. Vsi smo posegli prav globoko v žepe, najbolj globoko pa je posegel J. Oster-man, ter nam odnesel kar oba. Prvi dobitek je bil ženska taška, drugi pa steklenica ta "kratkega", katerega smo bili vsi deležni, le da smo ga mogli iz naprstnika piti.
še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. Naj tem potom obenem naznanim članom in članicam našega društva, da se vrši seja dne 19 maja v prostorih 1215 Canon St., da se točno udeležijo seje. Opozarja se tudi rojake in rojakinje, kateri še niste člani, da bi prišli na sejo in pristopili v društvo.
Jack Bolha.
prost hodil po Ljubljani...
Enako je storil iz Ivo Str-nadovo iz Zdenske vasi. V noči od 12. na 13.XII.1943 so vdrli domobranci k učitelju Luliku na Rudniku. Ker so ga poznali kot somišljenika OF so se izdali za partizane. Njegovo staro, bole-hno ženo so zmerjali z vla-čugo in ji grozili. Med tolpo je bil Milan Kadunc, domobranski narednik, pozneje komandant na Škofljici. Lulik je brez sledu izginil. Ker se pa nemške oblasti rade igrajo zaščitnike pred nasilstvi domobrancev, se je Lulikova hčer obrnila do njih. Toda zaman. Lulika je dobil v svoje roke bataljonski komandant domobrancev pri Sv. Urhu, kjer so ga ubili. Ko je Kadunc srečal Lulikovo hčerko na ulici,, je začel upiti: 'Partizanka, partizanka!" Hotel se je znebiti te nerodne obtože-valke njegovega zločina in jo odpeljati. Ker se mu pa to ni posrečilo, a je bilo treba udušiti ljudski glas, so domobranci raztrosili govorico. da se je Lulik v zaporu sam usmrtil.
Tako sta bila zadnja dva meseca 1948. leta polna nenadnih nočnih aretacij, ta-jinstvenih izginotij ljudi in plašnih govoric ljudi o strahotnih zverstvih domobrancev.
V	Grosupljem so aretirali in pripeljali v Ljubljano v Tehnično srednjo šolo ing. Martina Zupančiča iz tovarne motvoza, uradnika Martina Puciharja, orožnika Mihaela Dovžana in Janeza Štruklja. Samo slednji je bil izročen policiji. Druge so pokončali domobranci.
ZLOČINI SE VRSTE
14. XII. zvečer so domobranci odpeljali z njenega doma ženo Ivana Janežiča iz Orlove ulice, dom pa docela izropali. Zaman so jo iskali svojci po vseh zaporih. Poročilo pravi,; da so gospo Janežičevo, mater treh otrok, našli ubito v nekem jarku na Barju.
Domobranci iz posadke v šoli na Barju, kjer je poveljeval že imenovani Frakelj, so 15. XII. 1943 ubili Janeza Mavca, tesarja na Gorenjem Golem, konec decembra ali v začetku januarja 1944 pa Frančiško Tancek. Mavca je aretiral domobranec Franc Stoje, zidar na Igu.
V	istem času so domobranci umorili Anico in Kac-jana Zatlerja, delavca iz Savelj pri Ježici. Izropali so vse njuno stanovanje in stvari njegove sestre Urške Velušček, članice Pokrajinskega Komiteta Komunistične Partije za Primorsko. Krivec tega umora ie mitni-čar Jože Dovc iz Stožic, ki je med vodji domobrancev na Ježici.
RUPNIK VELI UBIJATI
Neki že priletni mož, doma nekje na Dolenjskem, se je vračal iz internacije. Na dolenjskem bloku so ga domobranci prijeli, odvlekli v gozd, ga med potjo suvali in tolkli in še preden je mož razumel, ali je blazen on ali ti podivjanci, še preden je spoznal, kaj sploh hočejo od njega, — je bil ubit, dasi ni vedel ne on ne drugi, kaj je zakrivil.
Tik pred novim letom so se po opravkih odpeljali z Iga v Lubljano kmet in gostilničar Javornik in kmet Jesih Simon. Dospevši do šole na Barju, kjer je bil sedež domobranske posadke, so jih domobranci ustavili. Vzeli so jim konje in voz. Plen je bil sicer lep, a bali so se, da oškodovanci ne bodo molčali. Zato so sicer Je-siha drugi dan izpustili, za sinom pa ni sledu. Za Javo-rnika pa se ve, da so ga ustrelili.
Res, v istem času je izdal general Rupnik organizacijskemu štabu domobrancev, katerega šef je podpolkovnik Krener, navodilo: teren-ce izven bloka pobiti! A iz zdravstvenih razlogov naj se trupla pokopljejo. V bloku pa naj se terenci izroče oblastem. — Zato so odslej domobranci pobijali ljudi pod pretvezo, da so terenci, pa če so bili ali ne.
Gnusno pobijanje se s tem prenaša v ljubljansko okolico a to s tem večjo vnemo, v Ljubljani sami pa vzcvete drugo nasilje.
"Izginila" sta brez sledu 60 letni Hiti in njegov sin Jože.
GOLOBRADI MUČITELJI NA POLICIJI
Na policiji se prične strahotno mučenje in pretepanje. Tam so zdaj najeli nove moči, odkar so odšli kvesturini: golobrade mladiče, dijačke, razvajene gospo-dke, smrkovce, ki se jih še drži materino mleko. Jetnika bijejo s kopiti pušk in z obteženimi jermeni ob svira-nju gramofona. Sto do tri sto udarcev po telesu, dokler se žrtev ne onesvesti. Naslajajo se ob mladih dekletih, ki jih slačijo in žalijo v njihovi ženski časti. Nekateri od teh zločinskih malo-pridnežev so znani: dr. Loh, sodni pripravnik, sedaj policijski komisar, znan ovaduh, Srečko Rus, sin ravnatelja zavarovalnice 'Dunav', neki Menart, Anton Por, štrubelj, brata Adamiča iz St. Peterske ceste, jurist Franc Robič z Mlade gore, jurista Drago in Marijo Ko-bi iz Maribora, Pa j k in Ko-ritnik, osmošolca, tajni policijski agent šestošoiec žit-
This was first news to me that Ljubljana is liberated and I sent following reply to Colonel Dedier:
Many thanks for your and general Zujovich's telegram addressed to me, but no doubt meant for other Slovenian Americans as well. I am releasing it for publication in Slovenian and other Jugoslav Newspaper and know that all of our people genuinely interested in a sound Slovenia and sound Yugoslavio will appreciate the significance of such a spontaneous message from twu outstanding Serbian heroes of the War of liberation. Death to fascism — liberty to the people. Friendly regards to you both and to your comrades and colleagues of the delegation.
Lows Adamic
Ljubljana — Bela Ljubljana je svobodna! Ljubljana, kjer se je porodila misel za ustanovitev Osvobodilne Fronte in kije dala svoje najboljše sinove in hčere borbi za svobodo vsega slovenskega naroda! Ljublja-na-sužnja, obgrajena in odrezana od svobodnega sveta, kjer so izdajalci onečastili slovensko besedo in slovensko ime, odkoder je na tisoče naših izobražencev in narodno zavednih Slovencev in Slovenk bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča v Italijo in Nemčijo — v počasno smrt! Ljubljana — kjer so prvi narodni izdajalci plačali s svojo krvjo — kjer so pod italijanskimi in nemškimi krogi j ami padli prvi talci!
Ljubljana, ki ti je sovražnik že postavil grobni kamen in te zapisal za poko-1 pano 6. aprila 1941 — ki pa si vstala iz groba 9. maja 1945!
Danes si svobodna in s teboj je svobodna vsa Slovenija! Tisočkrat pozdravljena!
Pozdravljeni junaški slovenski borci, pozdravljena slovenska vojska!
Bratje stražarji pozdravljeni!
Drava nas zove, Jadran rjove —
bratje, naprej! (Maister) Mirko G. Kuhel, tajnik....
VABILO NA ZABAVO
IN MEMORIAM
Skupina pevskega društva "Zvon" priredi zabavo v soboto dne 19 maja ob 8 uri zvečer v prostorih 122 Sea-ton St. Vabljeni so Slovenci in Slovenke iz Toronta in okolice, da se udeleže.
Odbor:
ZAHVALA UREDNIŠTVU EDINOSTI
Toronto — Tem potom se najtoplejše zahvaljujem cenjenemu uredništvu Edinosti. za priobčilo, katero je v skladu z opisom za spomin obletnice mojega blago pokojnega moža, Alojza štan-gel, ki nam ostane v spominu do smrti, vsem katerim je bil znan, posebno pa meni.
Amalija Štangel,
soproga, sin in hčere.
nik, Rafael Humar, Zupančič, Urančič, Lukšič, Frum-mar, Koželj, Veler, Eder, Kolka, Alfred Kralj itd.
Tako so bile mučene in tepene od te sodrge da so morale v bolnico: Sonja Gomzijeva, sestri Permeto-vi, 15 letna Vida Ostrčeva, Nada Ropičeva, A n ge 1 a Smoličeva in Cita Potokar-jeva, vse v starosti od 21 do 26 let. Dalje Milena Zigo-nova, Bojana Velikonjeva, Milena Koširnikova, Jožica Zadnikarjeva, Julija Resrti-kova in še sto in sto drugih žrtev!
Brez sledu so izginili od
9. — 12. 1. 1944 aretirani Tone Turk, Dana škrabova, oba iz Rudnika, Miha Ku-nej z ženo in Hvala z Galje-vice.
Izginili so magistratni u-radnik Stane Klemene, jurist Rudolf škrabelj in drugi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ko sem v SANSovem uradu 12. aprila dobil telefonsko poročilo o nenadni katastrofi, se mi je zdelo kot da se je svet podrl. Vedel sem, da je predsednik bolan, da-siravno je bilo v javnosti po-ročano, da je pri najboljšem zdravju. Videl sem slike konference v Jalti in zabolelo me je pri srcu, ko sem opazil kako zelo se je mož postaral v zadnjih par mesecih. Izmed "v e li k i h treh" je bil najmlajši, toda zgledal je najstarejši. Vojni problemi Amerike in načrti za trajni mir mu niso izčrpali umske sile, izsesali pa so življenje njegovega paraliziranega telesa in pustili le sivo senco, ki je polagoma bledela in končno izginila.
Ameriški tisk danes slavi veličino človeka, ki je dal zatiranim in zasužnjenim narodom sveta upanje, da svobodno sonce ni za vedno zatonilo ter da kmalu pride čas, ko bo zasvetilo v vsem svojem veličanstvu in lilo blagohotno toploto na izčrpano in svobodoljubno človeštvo. Slavi ga ves svet, njegovi prijatelji in nasprotniki. In v tem je ironija in tragedija, kajti mnogi tistih, ki sedaj pojejo alelujo njegovemu spominu, so dosledno pripomogli, da je človekoljubni mož za večno zati-snil oči.
Meni se zdi, da Roosevelt ni umrl — da je bil ubit, u-morjen. In ta zločin so storili tisti političarji in njegovi osebni sovražniki, ki so ga zlasti zadnje čase nesramno napadali: za nje je bil izdajalec in diktator — vse
VARILO NA PIKNIK
St. Catharinfes — Tukaj-šni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi piknik v nedeljo dne 3 junija v gozdiču brata Kump. Večina že vsi dobro veste za ta prostor, zato nebom opisoval poti.
Tem potom so uljudno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi sobrati Hrvati in Srbi, da se udeleže tega prvega spomladanskega izleta v prosto naravo, kjer bo poleg dobre godbe tudi dober prigrizek. Na ra-žnju ocvrti koštruni in pre-šički! Da ne bodo trpela suha grla, seveda bomo preskrbeli za tolažbo.
V slučaju slabega vremena, piknik se vrši prihodnjo nedeljo dne 10 junija.
Ne pozabite 3 junija. Vsi na izlet!
Uljudno vabi Odbor:
širite Stojte hi pestanite naročnikom Edinosti
drugo, samo človek ne. Moral se je boriti bolj proti domači in importirani reakciji v Ameriki, da izpolni svoje obljube o izkoreninjenju fašizma in nacizma, kakor pa z problemi, da bo izvojeva-na popolna zmaga. Zavedal se je, da se stare razmere ne smejo povrniti v povojni svet, ako želimo živeti v miru in zadovoljstvu. Zavedal se je, da vsemu svetu potreben "new deal" ter da bo mir in zadovoljen le tedaj, če demokratični narodi sveta strni j o svoje vrste in si zgradijo tako organizacijo, ki bo res iskreno in pošteno ščitila narode, male in velike, pred zapostavljanjem in zkoriščevanjem. Reakcija je uvidela, da ji bije zadnja ura, ako se ta načrt uresniči, zato je napela vse sile, da ustvari med ljudstvom nezadovoljstvo in odpor, da širi neslogo in sumničenje napram našim zaveznikom ter da jih razdvoji.
Vse nazadnjaške sile so se združile in zarotile proti Rooseveltu. Ker je skušal doseči trajno prijateljstvo in sodelovanje med Ameriko in Rusijo, dve najjačji svetovni sili, je bil imenovan za "komunista". Zadnji poizkus proti njemu je bil, da se ponesreči delo Mednarodne zavezniške konference v San Frančišku in podere vsa zgradba, ki je bila postav-njena za dosego njegovih demokratičnih idealov.
Tako sta želela tudi Hitler in Hirohito.	•>
šele nekaj tednov je minilo, ko je SANS prejel iz Bele hiše pismo od predsednikovega tajnika Hasset-ta: ". . . Your words of confidence is most pleasing to him and he is indeed glad to know that you and your associates approve his report to the Congress on Crimea Conference".
Slovenski narod je izgubil v predsedniku Rooseveltu velikega prijatelja. Izgubili so ga vsi svobodoljubni narodi, ki so verovali v At-lanski carter in štiri svobod-ščine; ki so verovali v principe demokracije in pričakovali odi demokratičnih narodov, da jim pripomorejo do lastne svobode in demokracije. Zanje je predsednikova smrt najhujši udarec.
Slovenski ameriški narodni svet je v svojem zadnjem pismu izrazil predsedniku Rooseveltu svoje zaupanje v njegovo delo in nadaljno u-danost. Bil je vesel tega! Naj bo ta udanost sedaj posvečena njegovemu spominu, njegovemu nedokončanemu delu, ki ga bodo odslej vršili drugi.
Ali bo novi mir po vojni tak, kot si ga je zamišljal Franklin Delano Roosevelt?
Odgovor je umrl z MOŽEM. SLAVA MU!
Mirko G. Kuhel.
Rudy Schmaltz in njegov nečak John Schmaltz v ameriški armadi.
Slovenija v borbi za svobodo
......Narodni svet je izmed
svojih članov izvolil 40 poslancev za jugoslovanski narodni kongres, kateri se je vršil v Jajcu novembra 1943.
Vsaka vas z 500 prebivalci je imela pravico do enega delegata in za vsakih na-daljnih 500 prebivalcev do nadaljnega. Mesta in trgi so obdržavali okrajne in občinske konference in izvolili delegate na isti način. Narodna vojska je poslala po enega delegata za vsak bataljon in ti delegati so imeli iste pravice kot civilni delegati
To je bil prvi poizkus demokratičnih volitev v Sloveniji. Toda bil je le poizkus, kajti navzočnost sovražnika je preprečila, da bi bil kočevski kongres povsem demokratičnega značaja. Mnogi delegati so prihajali iz okupiranega ozemlja, kjer so gospodarili Nemci, in očividno je, da tam ni bilo mogoče obdržavati kakih volitev. Vzlic temu zadržku pa se lahko reče, da so na kočevskem kongresu bile zastopane vse sile slovenskega odpora proti sovražniku ter da so se delegati lotili svojega posla na enakopraven in demokratičen način.
Za časa tega kongresa se je pričela tudi sodnijska obravnava proti dvajsetim vojnim kriminalcem (to je o-menjeno že prej v tem članku), izmed katerih je bilo 16 obsojenih na smrt radi veleizdaje, trije na prisilno delo, eden pa si je končal življenje v zaporu pred ob-ravnano. Sodnijski zapisnik te obravnave bo lahko služil za dokaz partizanske procedure in porotne obravnave. Marsikaterega bo zanimalo dejstvo, da se original tega zapisnika nahaja v Ameriki, dasi ne v slovenskih rokah.
Načrt za narodno vlado
Ko so se decembra 1943 slovenski delegati vrnili iz jugoslovanskega kongresa v Jajcu, so sestavili načrt za upostavitev slovenske narodne vlade na podlagi osnovnega načrta, ki ga je sprejel narodni kongres v Jajcu. Poleg tega pa se je partizansko gibanje pričelo zelo naglo razvijati in bilo mu je treba dati globoke podlage iz vrst navadnega civilnega prebivalstva. Več in več ljudi se je potrebovalo za politično in vojaško življenje Osvobodilne fronte — posebno pa novih voditeljev. Edina prava izvedljiva pot je bila,, da se da ljudstvu polno oblast za volitev teh voditeljev in zastopnikov potom svobodnih, demokratičnih volitev.
Narodni parlament — prvi v "trdnjavi Evropa"
Februarja 1944 se je vršilo zborovanje slovenskega narodnega parlamenta zasedanje prve narodne vlade — prvi pojav te vrste v Hitlerjevi Evropi. Zborovanja so se udeležili isti delegati, ki so bili izvoljeni na kočevskem kongresu, toda mesto 120 poslancev je bilo zaključeno pomnožiti število na 180, ali 60 več. Od teh je bilo 20 poslancev odde-ljenih Primorski, 21 štajerski in 19 Gorenjski in Korošk Zasedanje je trajalo 3 dni: Ti poslanci so imeli iti na preizkušnjo za odobritev po narodu in sicer potom svobodnih volitev. Te so bile razpisane in so se pričele tri tedne kasneje, zaključile pa 30. aprila 1944.
Izvršni odbor je bil uradnim potom povečan iz 10 na 11 oseb. Ker se je osvobodilno gibanje naglo širilo tudi po Primorskem in Istri in je velik del tega ozemlja postal svoboden, je bil izvoljen v eksekutivo predsednik primorske Osvobodilne fronte pisatelj France Bevk. Deklaracija glede osebnih pravic in dolžnosti Parlament je sprejel sledeče postave za protekcijo pravic Slovencev v novi Sloveniji in te so bile zapopa-dene v resoluciji o razglasu pravic in dolžnosti.
a)	Vsakdo je upravičen do zaščite v smislu zakonitosti (habeas corpus) in nobene pravice ne morejo biti prikrajšane razven potom zakonitega sodnijskega procesa.
b)	Enake pravice za vse i
brez razlike na spol, vero, narodnost in raso.
c)	Svoboda vesti (v verskih, političnih in drugih etičnih vprašanjih).
d)	Svoboda besede, tiska, zborovanja in združevanja.
e)	Nedotakljivost osebne imovine in stanovanja.
f)	Pravica do dela. oddiha in starostne zaščite in preskrbe.
g)	Obramba domovine je osnovna dolžnost vsakega državljana. (Zapovedana vojaška služba.)
h)	Naravna posledica narodnega izdajstva je poleg drugih kazni izguba državljanskih pravic.
i)	Narodna osvobodilna borba in narodna oblast te pravice in dolžnosti takoj u-veljavljate, kolikor dovoljuje okupatorjev teror in oko-lščine težke domovinske vojne proti okupatorju ter narodnim izdajalcem.
Slovenija kot narod
Druga resolucija je določevala zgradbo Slovenije kot enote v federativni jugoslovanski državi. Zaključeno je bilo, da bo med vojno izvrševalni komitet vodil vse posle zunanjih zadev slovenskega naroda. Ustanoviti ima tudi oddelke ali de-partmente za financo, notranje zadeve, narodno gospodarstvo .rekonstrukcijo itd. Ti oddelki so osnovni deli slovenskega naroda in imajo povezati se z sorodnimi departmenti federalne vlade Jugoslavije.
Druge važne postave
Na tem zasedanju je tudi bila sprejeta resolucija, ki je določala ustanovitev legi-slativnega (zakonodajnega) odbora Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta (SNOS,, novo ime političnega oddelka Osvobodilne fronte). Naloga tega odbora je bila sestaviti popoln zakonik, ki je imel sloneti na demokratičnih principih in zavarovati osnovne pravice (Bili of Rights) vsakega državljana. Dr. Lado Vav-potič je bil izvoljen za predsednika tega odbora, v katerem so bili člani tudi France Bevk, Jože Kralj, Maks Krmelj, Ivan Novak, kapitan Štefan Pavlic, dr. Joža Rus, Peter Stante, Vida Tomšič, dr. Jože Vilfan in Boris Ziherl.
Druga resolucija je določala, da sta eksekutivni in legislativni odbor odgovorna ne samo parlamentu, temveč direktno tudi narodu. Vsi člani odborov in parlamenta so podvrženi odpoklicu po volitvah.
Resolucija o osnovnih pravicah vsakega državljana in državljanke je določala, da imajo moški in ženske od 18 let naprej volilno pravico; da se ta pravica odklanja umobolnim, izdajalcem ter raz državi j enim osebam; da imajo vsi vojaki brez razlike na starost polno volilno pravico (v vojski se nahaja mftogo dečkov v starosti od 14 do 18 let; ti imajo enake pravice kot odraščene osebe) ; da zamorejo volilci od-poklicati izvoljene poslance, kadarkoli večina tako zahteva.
Nadalje so bile sprejete sledeče postave:
a)	Ustanovitev komisije za ugotovitev 3ločinov okupatorjev in njihovim poma-gačev;
b)	ustanovitev komisije, katera naj proučuje in uredi odnošaje med državo in cer kvijo ter da se zagotovi nemoteno bogočastje;
c)	ukinitev varnostnoob-veščevalne službe (VOS) ;
d)	izdaja denarja v znes ku 100 milijonov lir;
e)	upeljanje narodnega dohodka, ki naj sloni na principu obdavčenja dohodkov in pa one imovine, ki prinaša dobiček, toda premoženje, ki je neobhodno potrebno za življenski obstoj, se ne obdavči;
f)	obvezno obdelovanje zemlje, zaščita semena in plemenske živine; postava določa kazen za nepokorščino.
g)	Ustanovitev komisije za upravo razlaščene imovine pripadnikov tuje narodnosti, ki so služili sovražniku ali isdajalcem. Vsa kon-fiscirana imovina postane narodna last.
h)	Odlok o zaščiti državnih gozdov, ki pripadejo pod administracijo in kontrolo narodne vlade;
Kdo torej zlorablja katoliško vero v krivične in neopravičene namene
(Iz 2 strani)
vsem ji služiti in jo ljubiti v njenih članih, ki so naši bratje, pa naj bodo to ali ono stran Soče, to pomeni ljubiti jo v njenih močnih in plemenitih voditeljih, v njeni nepremagljivi vojski!"
Ta stoodstotni fašist uči torej slovensko duhovščino in slovenske ljudi, Slovenci ste bratje fašističnih Italijanov (po krvi? po Adamu? po Kristusu?), italijanski fašistični voditelji so močni in plemeniti (to smo videli in občutili), in italijanska vojska je nepremagljiva (!) (Temu se smejemo od srca, obenem pa priznavamo, da je bilo nas slovenskih partizanov sram, ko nam je ta nepremagljiva vojska po kapitulaciji predala orožje) S kakšno pravico in v moči čigavega poslanstva uči Slovence domovinske ljubezni do Italije, ki ni nikdar bila in ne more biti njihova domovina ! Če ljubi Margotti Italijo kot človek, tudi kot škof, vsa čast mu in nihče bi mu tega ne zameril in v skladu je to z vsemi postavami tega ali onega sveta. Neškofovo pa je, ker hoče k svoji fašistični domovinski ljubezni pod nesramno krinko in veliko zlorabo krščanske ljubezni prisiliti tudi slovensko duhovščino in njene vernike. Še so višje cerkvene oblasti od Margo-ttija, a zakaj so ob taki zlorabi pravega Kristusovega nauka molčale? Odgovor je seveda nepotreben.
4 — Margotti jeva fašistična prerokba o usodi slovenskega jezika, ki pa se ni in se ne bo nikdar uresničila.
(Otrokom) "bo v bližnji ali daljni bodočnosti še bolj potrebno poznati te resnice (namreč verske) v državnem jeziku, ki ga bomo morali uporabljati v vseh potrebah javnega življenja."
Take želje in iz njih izvirajoča Margotti jeva prerokba je pač razumljiva, posebno še, če upoštevamo, da Margotti v isti okrožnici skuša dopovedati zavednim slovenskim duhovnikom, da je biti "Slovenec predsodek in zastarel nazor". — Ne samo neškofovo, tudi nečloveško se to sliši, a vendar je prav, da je Margotti zapisal
Pozdravi izseljencem v Kanadi
tudi to. Takrat šele bi bilo všeč fašistom in Margottiju, ko bi slovenski jezik popolnoma izginil iz Slovenskega Primorja, ko bi otroci klicali ne samo Boga, temveč tudi svoje matere v tujem in v njihovi duši in srcu nerazumljivem je3iku. In če ni še danes, pa bo ta fašistični priganjač prav gotovo spoznal, da biti Slovenec ni predsodek in še manj zasta-
JANEZ KRAŠOVEC V BOLNIŠNICI
Vancouver — Tem potom želim podati v javnost, da se nahaja Janez Krašovec, član društva št. 6. VPZ. Bled, že tri mesece v bolnici. Delal je na loging kempi, kjer se je ponesrečil in zlomil križ: Seveda zdravniki so poskusili vse, ali žal temu nič ni pomagalo. Zdravnik pravi, da bo naredil še eno operacijo na hrbtu, ker to je vse kar še more pomagati.
Jaz mislim da bi bilo dobro, če bi ga malo bolj pogosto obiskali, ker noben neve, kako je dolgočasno ležati v bolnici noč in dan na postelji. Resnica je, da nas ni zdaj veliko v mestu, ker šumski delavci so odšli zopet na delo in vsak je zaposlen posebno spomladi.
On se nahaja v General Hospital, drugo nadstropje, oddelek E. Ure za obisk so določene vsako nedeljo, ponedeljek, sredo in soboto ob 2.30 popoldne, torek in četrtek ob 7.30 zvečer.
Kakor sem omenil, dolžnost nas veže, da obiščemo svoje rojake posebno za časa bolezni, ker z tem dajemo človeku veliko tolažbo, okre-pčila in olajšanje za prenašati bolečine. Kdo ga naj obišče ako ne njegovi rojaki in rojakinje? Dokler je človek zdrav, je to največje bogastvo, ki ga premore, ko je pa enkrat bolan, je obžalovanja in tolažbe vreden.
Prav lepe pozdrave vsem čitateljem in naročnikom Edinosti. Janezu pa čim prejšne okrevanje.
Marko Pezdirc.
rel nazor. To je velika žalitev za ves slovenski narod in naj bo prepričan, da je ne bomo nikdar pozabili. Mogli smo torej spoznati iz ene same okrožnice, kdo in kakšen je ta goriški nadškof Margotti. In prav nič nas ne moti, če si je izbral za geslo svojega škofovanja dvoje velikih krščanskih idej: justitis et pax (pravičnost in mir), kajti Kristus sam večkrat opozarja svet na grabežljive volkove v ovčjih o-blekah. Vsekakor pa nas moti in vprašati se moramo: Kako je le mogoče,, da ima ta izrazito fašistična pojava še vedno gotov vpliv nad primorsko slovensko duhovščino. Nad tistimi torej, ki so bili doslej vsej slovenski duhovščini lahko za vzor in za vzgled pravih narodnih duhovnikov in odločnih borcev za narodno svobodo, če so, so popolnoma brez potrebe podlegli Margottije-vim grožnjam s kanonom 139 in 141 in 51, odločbo 1. goriške sinode, ki jim jih je "priklical v spomin" 4 oktobra 1944. Kajti, delo in borbe za narodovo svobodo izpod okupatorjevega jarma ni in ne more biti špeku-lantska politika, temveč po vseh postavah, naravnih in božjih, zahtevana dolžnost. Pred to sveto dolžnostjo vsakega poštenega Slovenca mora skopneti kot pomladanski sneg vsaka, hote ali nehote poudarjena zastarela cerkvena postava.
Kaj torej ? Ali s fašističnim priganjačem Margotti-jem v sigurno propast in nepopravljivo izdajstvo svojega lastnega naroda in prave, resnično krščanske vere, ali z narodom, ki bo v kratkem svoboden in očiščen vse, tudi najmanjše fašistične navlake. Vsak pošten človek pa naj premisli, koliko veljajo in koliko resnice vsebujejo Margottijeve besede na koncu njegove o-krožnice z dne 4 oktobra lanskega leta: "Tega (da bi šli duhovniki z narodom v borbo za svobodo) naši kle-riki nikakor ne bodo storili. Bilo bi to v škodo njihovim lastnim dušam in dušam njim izročenih vernikov".
Uredništvu Edinosti
Dragi bratje in sestre!
Z velikim veseljem smo prečitali vaše bratsko pismo od 10 decembra 1944, v katerem nam sporočate o svojem življenju in delu tam daleč od rodne domovine. Umevno je, da vam bomo tudi nadalje pošiljali po nekoliko izvodov našega tiska in literaturo, koliko bo v naši moči.
Za podporo našim ranjencem in bolnikom se vam dragi bratje in sestre, najtopleje zahvaljujemo in prosimo, da sporočite naše pozdrave in zahvalo vsem sodelujočim.
Glavni urad Društva Rdečega Križa Jugoslavije Kap. D. Ivošič, pomočnik, P. Puk. Dr. Neubauera.
i) ustanovitev roditeljs-skih svetov za sodelovanje z narodno vlado, tičočih se vseh državnih šol.
širokogrudnost tega parlamenta in njegovih osnovnih postav v Hitlerjevi Evropi je nekaj, kar mi tukaj v Ameriki zelo težko razumevamo. Za nas vse te postave niso nič novega. V Evropi pa je to čudež in velikanski korak k napredku. Slovenski narod je vse to pozdravil z velikanskim navdušenjem, kajti obrisi nove, demokratične vlade so postajali jasnejši in bolj razumljivi. Toda vse to je bilo le na papirju. Ali bo fa-ktično vse tudi izvedeno in praktično izvajano? Narod ie čakal volitev. (Nadaljevanje prihodnjič)
Gornja slika kaže, kako partizan prenaša ranjeno partizanko brez noge v bolnišnico v Italiji. Po.d takimi uslovi so slovenski partizani osvobodili Trst in Julijsko krajino, vred z oddelki jugoslovanske armade pod vodstvom maršala Tita. Samo bodočnost bo mogla zvedeti podrobnosti o težavah in mukah jugoslovanskih narodov v borbi proti fašističnih okupatorjev in njihovih hlapcev.
"Seme osvobodilne borbe, ki so ga naši narodi zasejati na naših tleh, to seme danes rodi po vsej jugovzhodni in vzhodni Evropi. Ta dejstva nas na eni strani navdajajo s ponosom.
Toda Še bolj nas pri tem raduje zavest, da je s tem bodoči položaj Jugoslavije krepko utrjen, da bodočo Jugoslavijo ne bo čuvalo le orožje naših narodov, ampak tudi simpatije malih narodov in ljudskih množic vsega sveta."
Iz govora tovariša Erdvarda Kardelja.
Iz francoščine prevedla K. N.
"želel si govoriti z menoj, oče?" je vprašala. Očetov resni pogled je zbudil zlo slutnjo v njenem srcu.
"Da, ljuba moja. Sedi. Pogovorili se bomo odkrito, kakor se pogovore spodobni starši s svojimi spodobnimi otroki."
Za trenutek so se Oranine oči ustavile na očetovem obrazu. Med njegovimi, sicer dobrodušnimi očmi se je pokazala dobro znana, stroga navpična guba, ki ni nič dobrega obetala. Res, v poslednjem času se je očetov, včasih tako neskrbni obraz očitno postaral. Ali je bila temu vzrok ona, Orana?
Pogled na ta obraz — v njem sta se zrcalili vsa skrb in ljubezen do nje — je Orano ganil do srca. "Poslušam te, oče."
"Tvoja mati in jaz sva sklenila, da ti najprej poveva, kako globoko čutiva s teboj, ljuba Orana."
Orana se je zdrznila, Kam neki meri? Zakaj tako svečan uvod ?
"Zelo si je spremenila, Orana odkar si se vrnila iz Španije. Ta sprememba, ki ji ne vem pravega vzroka, me vznemirja."
"Oh, oče, ne muči se!" je vzkliknila mlada žena v strahu, da se bo spet pričelo zasliševanje, ki ga je bila že tako do grla sita. "Saj sem že pravkar razložila materi svoja čustva. Prosila sem jo, naj ne bo nestrpna. . . naj potrpi, naj mi da časa. . . "
"Prav, prav", jo je prekinil gospod Le Cadreron. "Denimo, da bo to še vse dobro. Toda z materjo sva te poklicala, da se pogovorimo o nečem resnejšem."
"Resnejšem?" se je še bolj začudila Orana.
"Da, ljuba moja. Doslej si slišala samo uvod. Saj si utegneš misliti, da te nisva z materjo kar tako poklicala na tako važen pomenek."
"Kaj vendar mi imata tako resnega povedati?" je vprašala Orana in temna slutnja jo je prešinila.
"Nič hudega, Orana. Za dekle v tvojih letih celo prav laskavega. Ti se sicer doslej teh stvari nisi nikoli prav razveselila, upam pa, da bo danes drugače. Na tehtnici je tvoja bodočnost. Ne bom govoril po ovinkih. Nekdo je spet zaprosil za tvojo roko, Orana."
Senca je šinila čez lepi Oranin obraz:
"Nekdo je zaprosil za mojo roko? Kdo vendar spet?"
"Andre Dumoustier. Poznaš ga, edinec je bogatega bančnega ravnatelja, našega starega družinskega prijatelja. Dober dečko je in na najboljši poti, da postane vreden naslednik svojega očeta. Ne tajim, Orana, da bi bil prav zadovljen, če bi ga lahko lepega dne imenoval svojega sina."
"Oče, povedala sem ti že, da se ne bom poročila," je resno odgovorila Orana.
"Zakaj ne?" je začudeno in razdraženo vprašal gospod Le Cadreron. "Odklonila si doslej vse ponudbe in odklanjaš tudi današnjo. Dotlej se mi je zdelo to še nekam naravno, kajti razumel sem, da si še preblizu grozotam, ki si jih doživela tam doli. Upošteval sem tudi tvoj premislek, da mladeničev, ki so te prosili za roko, niti dobro ne poznaš. Toda danes ? Andre je vendar tvoj najbližji prijatelj iz otroških let!"
"Andre je res simpatičen fant, spoštujem ga."
"Vidiš! Sicer pa, kaj se to pravi spoštujem ga. Kaj bi hotela še drugega, kakor spoštovati ga?"
"Spoštujem ga, to je sve. Nobenega drugega čustva ne čutim zanj."
"Poslušaj, ljuba moja," je tedaj spregovorila mati. "Nikar ne odklanjaj takšne ponudbe kar tjavdan! Pomisli, da oče in jaz ne bova večno živela v tvojo oporo in pomoč. Edinka si in po najini smrti boš ostala sama na svetu, brez družine, brez pravega doma. Za naju z' očetom bi bila zavest, da imaš dobrega, zvestega moža, ki te bo v življenju varoval in ščitil, v veliko olajšanje."
"Ne želim si in nočem se poročiti," je trdno in kratko ponovila Orana.
"Toda na koncu koncev povej že vendar, zakaj ne? je razburjeno vprašal oče.
"Nočem . . . ." je trmasto ponovila. "Te svoje želje vama ne bom mogla pojasniti. Toda prepričana bodita, da te moje odločitve ne bosta omajala."
"Morda bi bilo dobro za nas in zate. če ne bi bila tako trmasta," je strogo dejal gospod Le Cadreron.
"Oče!"
"Da! , Tvoji izgovori so iz trte izviti! Zakaj odkrito ne odgovoriš, zakaj se ne maraš poročiti ? Mar tvoja mati in jaz nisva vredna iskrenosti s tvojih ustnic? Ali hočeš ostati stara devica?"
"Zakaj ne?" je vzkliknila Orana. "Današnja doba nima več predsodkov od starih devic. Sicer pa nisem rekla, da se nikoli ne nameravam poročiti. Ponovno vam pa povem, da se zdaj ta čas nikakor ne bom poročila, pa če bi me sam indijski maharadža zaprosil za roko!"
"Otrok moj, kaj vendar govoriš!" Gospe Le Cadre-ronovi je zadrhtel glas, ko je izrekla te besede. "Ali ne veš, da je dolžnost sleherne ženske, da se, kakor hitro pride čas, poroči, ima otroke in moža? . . . Saj vendar ne misliš na samostan ?"
"Mislim,, da vseeno lahko spodobno živim, čeprav se ne poročim in čeprav ne stopim v samostan," je trdno in ponosno dejala Orana. "Mislim, da ima vsakdo pravico, odločati o lastni usodi, časi, ko so starši lahko vsilili otrokom neljubljenega moža, so minili — — Bogu bodi hvala za to! Nič čudnega, če so bili potlej zakoni tako trhli in zakonci tako nesrečni!"
Oče in mati sta se začudeno spogledala. Od te strani dotlej svoje hčerke se nista poznala. Bila je zmerom tako krotka in blaga, zdaj pa ta trmoglavost! To milo dekle je prepričano, da želita njeno poroko iz bogve kakšne preračunljivosti, čeprav gre njima samo za njeno srečo.
"V zadrego me sprevljaš, Orana," je pomirljivo dejala gospa Le Cadreronova. "Nikar se tako ne vznemirjaj. Saj ne nameravava kratiti tvoje osebne svobode, samo tvojo srečo želiva in nič drugega."
"Vem, da mi ne želite nič hudega," je nekoliko mirneje povzela Orana. "Nočem kakor koli grajati tvojega ali očetovega mnenja, to se za dobro vzgojeno hčerko tako dobrih staršev tudi ne spodobi. Povedati vama pa moram, da mi je pretirano moderno življenje današnjih deklet prav tako malo všeč kakor poroka brez ljubezni. . . Toda zdi se mi, da je zakon nekaj tako kočljivega in tako vzvišenega, da ne bom prekoračila meje spoštovanja do staršev, če si želim v tem pogledu popolnoma svobodne odločitve."
"Po domače bi se to takole reklo: Andreja sicer spoštujem, toda ljubim nekoga drugega," je zbadljivo dejal gospod Le Cadreron.
Orana je odkimala. Njen resni obraz se je še bolj zresnil, njene sanjave oči so postale malone otožne.
"Ne, oče. Motiš se." *
(Nadaljevanje prihodnjič)