Vlada plačuje. kmetom krompir 100 kg po 20 K, a vojno-žitno-prometni zavocl ga prodaja po 45 K .. Tako zaslužijo židje in vojni dobičkarji, 'ki so pri tem zavodu gospodje, za svo}e papirnato delo oelo 5 K več. kot dobi kmet plačano za krnmpir, ki ga je moral eelo leto gojiti in trdo delati. 45 K zahteva vojnožitno-proruetni zavod celo za krompir, katerega knpec sam odvzaine pri kmetii. Piseo teli vr.st je sam videl račun vojnožitnega zavoda, na katerem se je nekemu podjetju zarafiunal krompir v sosednji občini po 45 K. Torej židjo smejo zaslužiti pri 100 kg 25 K, za ,,trudapolno" delo, da so pisali dvojna pisma in raeune, a kmet, ki je dal njivo, gnoj, seme, živino hi delavce skozi celo lefo ter je plačal clavek, pa samo 20 K. Ce to ni čisto navadni švindelj, kaj je še po fem! Rlovenske kmete obsojajo nemški uradniki in sodniki jia velike kazni in globe, če n. pr. prodajo kakemu Nemcu 1 kg jabolk za 5 ali 10 v dražje kot je najvišja cena, nemški vojni dobičkarji in Clarvjevi židio pa smejo zaslužiti z barantijo naših priclolkov ogfomne svote ter hodijo sv.oboclrio okoli kot ,,najpoštenejši" ljudje in kot ,,najboljši" državljani. Cepljeio trsje odda deželni odbor \z deželnih trsaic. 140.000 komadov cepljenk, 100 000 div jakov in 1 milijon rozg. *Cene za capljenke za premožne 2000, za r*e drage 1000 K za 2000 koinadov, divjaki za premožoe 49, za druge 30 K, rozge 25 K. Naročila se naj psšljejo takoj (eks presno) deželnemu odboru v Gfadcu, najpozneje do 15. novembra. Pri naročilu se mora natančno navesti ime, stanovališče in stan aaročevalca, davčaa občina, kjer leži vjcograd, zaželjena vrsta trte in zadnja pošta. Vsak naročilec dobi do 15. januarja 1919 obvestilo, kje ia koliko trt dobi — Slovenski Tinogradniki podvizajte se! (27 Kiear.)