CEr.TE. 9 T>ECFMBR\ lf)% — ftTFVTI>K\ 49 — LETO XXX — fJFNA S m\AR.TK = GLASILO OBČINSKIM ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ob zaključku časopisa smo prejeli za objavo mali oglas, s katerim se med- občinska organizacija slepih in slabovidnih Celja zahvaljuje darovalcem, ki so namesto venca na grob preminulega sorodnika prispevali za dejavnost humane organizacije. Ti primeri niso več osamljeni. Svojčas smo o pobudah iz Radeč in v r&porta- zah spodbudili tak način spomina na soljudi, svojce, znance. Zdi se nam, da ne zaman. Pa ne zato, ker menimo, da cvetje ni privierno, ali bi ta običaj radi odpra- vili. Ne, le na pravo mero bi radi opozorili. Konec koncev, cvetje ovene. pa najsi ga je še tolikšna gomila na grobu. Dobro delo pa ostane, je trajno. Seveda je takšnih priložnosti več, ne bi jih našteval. V premislek bi rad za- pisal: dajmo vselej, ko gre za izkazovanje pozornosti spomina premisliti do kje sežeta pozornost in spomin, od kje naprej pa pričenja nerazumno, včasih celo tekmovalno ravnanje, da bo okolje videlo naš odnos do tistega, Tci mu izkazujemo pozornost, če bomo na to pomislili, bomo vselej našli pravo mero. VAS UREDNIK Šolski otroci v Laškem so tudi takole pritegni i pozornost staršev. Iz lego kock so pod vodstvom likovnega pedagoga Jožeta Majcna izdelali maketo laškega šolskega centra. V sredini slike je stara šolska stavba, delno je prizidek, zgrajen pred le i, levo spodaj iz prvega samoprispevka zgrajena telovadnica, levo zgoraj Cv belem) pa je bodoči pri ridek, ki je seveda odvisen od izida nedeljskega referenduma. ZATO V NEDELJO NAJ NE BO OBČANA V OB JINI LAŠKO. KI BI NE BIL ZA LEPŠO BODOČNOST OTROK, ZA BOLJŠE POGOJE DELA V ZDRAVSTVU IN ZA NAPREDEK SVOJEGA KRAJA! OB SPREJETJU ZAKONA CIUISOJASNI OCENE IN DOGOVORI V VELENJU Pi-ejš.'-iji teden so v tovarni gospodinjske opreme Gore- nje v Velenju razpravljali o uresničevanju pravkar spre- jetih določil zakona o zdru- ženem delu ter nadaljnjem poglabljanju ,samouprava-iih odnosov. Med udeleženci, razgovora so se udeležili po- litični aktivisti v občini, sta bila tudi član izvršnega ko- miteja predsedstva CK ZKS IGOR URSIC in član CK ZKS VLAJKO KRIVOKA- PIC. V Gorenju so ugotovili, da je zakon o združenem delu dovolj jasen ili vzpodbuden za nove akcije. Zato stoji pred sleherno temeljno or- ganizacijo, pred delovnimi organizacijami Gorenja in pred SOZD Gorenje vrsta nalog. Značilno za Gorenje je bilo že. doslej, da so »li vedno znali postaviti jasne cilje in temeljite delovne na- črte. Zato so si tudi "šcdaj postavili prednostne naloge pri uresLiičevanju določil za- kona. Politični delavci so podrob- no spregovorili o nalogah pri samoupravnem organiziranju novih delovnih organizacij v okviru SOZD Gorenje in medsebojni dohodkovni po- vezanosti. Pri tem pa, kot ie poudaril tovarl4 IGOR UR- ŠIC, bd morali zlasti analizri- rati družbeno-ekonomske od- nose med temeljnimi oi-gani- zacijami združenega dela, sa^ lahko prav 'na odnosih v os- novni celici temeljijo uspeš- ne višje organizacijske ob- Hke. Temeljiteje o nadaljnjem uresničevanju zakona o zdi'u- ženem dehi in odprtih vpra- šanjih pa bodo spregovorili še na bližnji §eji tovarnisk« konference ZKS tovarne go- spodinjske opreme Gorenje. H. JERČ^IO SPORAZUMI NAPAPIRJU TRETJINA KOLEKTIVOV KRŠI LASTNE SPORAZUME če sprejemamo samoupravne sporazume, jih spre- jemamo zato, da spoštujemo dogovorjeno, ne pa da jih vsivprek kršimo. To bi bila iztočnica stališč, ki so jih sprejeli na posvetu v Celju, ko so obravnavaJi uresničevanje družbeno ekonomske politike v devetih mesecih. Pred dnevi so sedli skupaj direktorji, pred- sedniki delavskih svetov in sindikalnih organizacij ter računovodski delaoci delovnih organ-izacij, da bi skupaj z vodstvom občinskega sveta zveze sindikatov Celje ugotovili vzroke nespoštovanja lastnih samouprav- nih sporazumov. Podatki za devetmesečno obdobje namreč kažejo, da so rezultati poslovanja celjskega gospodarstva v le- tošnjem letu slabši kot v enakem obdobju lani, pro- duktivnost za poprečno slovensko zaostaja za 6 odstot- kov, poprečni osebni dohodki na delavca pa zaostajajo le za pol odstotka. K tem neusklajenim letošnjim giba- njem osebnih dohodkov v celjski občini so izdatneje prispevaU kršitelji samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Med 169 delovnimi organizacijami je kar 56 delovnih orga- nizacij, ki so povečale mesečne neto osebne dohodke nad rastjo življenjskih stroškov ter rastjo produktiv- nosti. Med temi pa so tudi takšne, ki so mimo sa- moupravnih sporazumov povečevale osebne dohodke med 15 do 60 odstotkov, pa čeprav je bila produktiv- nost nižja, tudi do 44 odstotkov. Sindikati zdaj upravičeno terjajo odločnejše ukrepe in spoštovanje samoupravnih sporazumov, ki so jih delavci sami sprejeli. In doslednost v vseh sredinah. Izhoda ne iščejo v zniževanju osebnih dohodkov, pač pa v ukrepih, ki bodo spodbujali večjo storilnost, ust- varjali večji dohodek in s tem omogočali večjo rast osebnih dohodkv. Kršiteljem pa bo seveda treba stopiti na prste, sicer bodo samoupravni sporazumi le kos papirja, ki gre s podpisom že v pozabo. B. V. ŽALSKA OBČINA PRIDOBITVE OB PRAZNIKU MODERNIZIRANE CESTE, SEMAFORJI, IGRIŠČE IN ŠE KAJ Tudi v žalski občini so za Dan republike izročili name- nu nekaj pomembnih objek- tov. Soboto pred pravnikom se je v Podvinu pri kmetu žolnirju zbralo več kot sto krajanov Podvina in Polzele ter predstavnikov družbeno- političnih in gospodarskih or- ganizacij občine Žalec, da bi prisostvovali otvoritvi asfalti- rane ceste olitične zapornike in begunce ter legalizacijo političnih strank. Pri tem pa dolgo zatajevana energija sili čez vladine okvire. Vla- da je najprej odbila, zatem pa dovolila kongres opo- zicijske socialistične delavske partije v Madridu. Ko- mimistlčna partija Španije (ustanovljena leta 1920, zdaj ima okoli 130.000 članov) — čeprav še ilegalna — je pred dnevi organizirala »teden komunistov«, razdelila v Madridu več kot 15.000 novih članskih partijskih knjižic, prireja javne sestanke in pobira podpise z zahtevo, naj vlada dovoli po 40 letih vrnitev v domovi- no Dolores Ibaruri, predsednici KPŠ, in generalnemu sekretarju Santiagu Carrillu, za katerega pa poročajo, da se že brez dovoljenja natiaja v Španiji. NA OBISKU PRI NAS — Valery Giscard d'Estaing kot prvi francoski predsednik, ki je kdaj obiskal Jugo slavijo; predsednik izvršnega komiteja palestinske os- vobodilne organizacije Jaser Arafat, predsednik sveta zunanjih ministrov EGS (Evropske gospodarske skup- nosti) in vršilcev dolžnositi kcanisarja za zunanje zadeve be skupnosti, delegacija afriške nacionalne zveze Tanjga- nike, delegacija generalnega sveta škotskega koiiigresa in sekretar za trgovino ZDA. PRED REFERENDUMOM V OBČINI LAŠKO 5 KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUŽNO Z A ZDRAVSTVENI DO^ v prejšnjih številkah NT i smo obdelali progrcime kra- jevnih skupnosti na območju Rimskih Toplic in Radeč. Preostane nam še pet kra- jevnih skupnosti z območja Laškega, kjer se mnogi inte- resi krajanov medsebojno prepletajo in kjer je težko določiti mejo, ali je kalcšna pridobitev v določeni kra- jevni skupnosti brez vredno- sti brez druge, če drugega ne, im-ajo občani v obmest- nih krajevnih sikupnostih so- rodnike, starše, tja hodijo na izlete. V mestu pa so poleg šole še različne usta- nove, trgovine, skratka vse tisto, česar občan ne more imeti doma, pod svojo stre- ho, kar mu pomeni družbe- ni standard. VSEH PET KRAJEVNIH SKUPNOSTI SOLIDARNO ZA ZDRAVSTVENI DOM Seveda so zdravstveni de- lavci nekoliko razočarani, da se občani na laškem območ- ju niso odločili za to, da bi celotno tretjino samoprispev- ka namenili sofinanciranju zdravstvenega doma. Ljudje pravijo, da bi to zelo radi storili, če bi ne bilo toliko perečih potreb, saj končno boljša pot na delo, v šolo, pomeni tudi zdravstveno preventivo, pa naj gre za paškodbe, prehlad in mivse- zadnje za počutje. In ven- dar v nobeni sredini ni bilo odpora proti temu, da kra- jevne skupnosti združijo del samoprispevka za sofinanci- ranje zdravstvenega doma, približno okoli milijon in pol novih dinarjev. LAŠKO ZA JUBILEJ UREDITEV MESTA IN OKOLICE Krajam Laškega so z raz- vojem v preteklih letih za dovoljni, čeprav so potrebe še vedno velike. V minulo- sti so v tej KS dobili nov vrtec, novo telovadnico pri šoli, novo zobozdravstveno postajo, tri nove stanovanj- ske bloke, nov dom upoko- jencev, asfaltirano je bilo 12.000 kvadratnih metrov ulic in cest, urejene in nadelane so bile nove krajevne ceste v okolici. Po mestu teče ob- nova kanalizacije, elektrifi- kacije in vodovodnega omrežja. Iz samoprispevka predvi- devajo sofinanciranje nasled stavba, v kateri je ambulanta v Laškem, je ena najstarejših v mestu. l3Čine, so imeli ob svojem sedanjem delu neprimerne ij^ utesnjene prostore. Z novi- mi pa se bo brez dvoma njihova dejavnost samo še C'K.repila in postala kvalitet- nejša. V spodnjem prostoru so garaže za avtomobile in še nekateri potrebni prosto- ri, v zgornjih delovnih pro- storih ter v drugi etaži tri sobe s po dvemi ležišči za niiličnike, kuhinja in ostalo, kar sodi zraven. Z gradnjo prepotrebnega objekta, ki je v neposredni bližini bencin- ske črpalke ob glavni cesti z'd Maribor so se delovni po- goji močno izboljšali, to pa bo tudi dalo še boljše rezul- tate, kot doslej. Doma so za- čeli graditi lani in v celjski regiji pomeni pi-vi zaključni tovrstni objekt za te potre- b«. _____...^T^ VaABL. ZORAVKO BOŽiČNIK Blag pogled in molčeč- nost, ki pa se pri delu spremeni v hitre, odločne in odsekane kratke stav- ke, sta osnovni značilnosti Zdravka Božičnika, člove- Ica s številnimi prijatelji in znanci v Celju, člove- ka, ki pri delu in tudi v zasebnem življenju širi okrog sebe krog zaupanja, skrbnosti, spoštovanja in skromnosti. Če je delo tisto, kar od- likuje človeka, potem vse- kakor to velja za žičija. Tu mu ni ravnega! Prav tako, kot da obstajata dva žičija. Prvi je tisti pred in po opravljenem delu, drugi pa tisti vmes. če je prvi kot mirno tleč ogenj, }e drugi kot neustavljiva iskra, ki se ne pomiri prej, kot da zajame vse okoli sebe. Čez dobrih štirinajst dni bo slavil 48. rojstni dan. Rojen v Celju je največji del svojega življenja na- menil enemu kolektivu v katerem letos prav tako praznuje — tridesetletnico neprekinjenega dela v celjski Tkanini. Preveč bi bilo opisovati vso pot od leta 1946, ko se je tu zaposlil in do d.anašnjth dni, ko kot vodja ekonom- ske propagande in aran- žerstva v TOZD Malopro- daja velja za enega naj- večjih ekspertov in staro- sto celjskih aranžerjev. V nemajhen dokaz takšne trditve so gotovo izložbe blagovnice Tkanine. Nji- hova urejenost, ki sicer prekaša že običajno do- bro urejne slovenske iz- ložbe, je očiten dokaz nje- govega dela, ponujenega vsak dan številnim Celja- nom. Nihče izven poklica pa ne ve, koliko dela velja takšna izložba, koliko zno- ja, živcev in sivih las sto- ji »za« modno revijo, raz- stavo igrač in podobnim. Ob takšnih zunanjih »sve- tlečih« se manifestacijah le redko opazimo njihove ustvarjalce, njihove napo- re. Zdravko ob svojem de- lu ne pozablja tudi mlaj- ših, saj jim je kot naj- boljši mentor, vsi pa ga cenijo kot izvrstnega so- delavca. In to je danes v tem strahovitem tempu, ko vse preradi pozabimo na sočloveka, še kako ču- dovito. Mnogo pohvalnih besed je padlo ob Tednu doma- čega filma 76. Velik del teh je bilo nainenjenih Ži- čiju. Dobra zamisel in po- znejše trdo delo sta po- kazala kakšno je lahko Celje za priložnost takšne ?nanifestacije kot je TDF. Zato ni čudno, če smo imenovali stolp med ki- nom Union in Mignonom — Ziči stolp. Ja, takšen je naš Zdrav- ko! M. SENIČAR OBRAM St. 49 — 9- december 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE — SAMOPRISPEVEK II PRVE RAZPRAVE O REFERENDUMSKEM PROGRAMU Te dni je stekla prva javna raaprava o drugem samopris- j>evku v celjski občojni, za katerega bo končna odliočitev padla 16. januarja prihodnje leto. Z referendiumskim pro- gramom, oairoma njegovim oisnutkom, so se najprej sez- nanili predstavniki štabov za izdelavo samoprisi>evka v teimeljnih in sploh organiza- cijah združenega dela t©r v krajevniih skiipoiostih. Glede na to, da bodo delegati za vise zbore celjske skupščine že te dni dobili novo številko Delegatovega poročevailoa, ki je hkrati vabilo za sejo vseh zborov občinske skupščine 28. decembra in na kateri bo- do odločali o razpisu referen- djuma za drugi samoprispe- vek, potem je na dlani, da se bo beseda o novem samo- prispevku nadaljevala prav v delegatski bazi, torej med de- lovnimi ljudmi v delovnih or- ganizacijah ter med občani v krajvenih skupnostih. Stek- la bo torej tam, kjer so tudd najbolj ogreti za rešitev ne- katerih nujnih vprašanj s področja družbenih dejavno- sti. Tam, kjer je bdila izreče- na tudi prva E>obuda o ra23pi- su in uivelja^ritvi novega sa- moprispevka, saj so zlasti razprave ob sprejemanju srednjeročnih programov kra- jevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in občine opozorili, da brez no vega solidarnostnega združe- vanja sredstev ne bo moč rešiti nekaterih žgočih prob- lemov s področja otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstva, kulture m skrbi za ostarele občane. Zaradi takšnega spoznanja in začetka razprave o novem samoprispevku, so tudi da- našnje razprave samo logič- na posledica stanja in raz. položenja delovnih ljudi in občanov. Zato v teh akcijah ne gre za bistvene novosti, marveč samo za potrditev že starih ugotovitev. Seveda, pa je povsem razumljivo, da tu- di novi referendumski prog- ram ne zajema vseh del, vseh potreb. Tudi v tem primeru so sredstva omejena, po predvidevanjih naj bi dela, ki so predvidena z novim sa- moprispevkom zahtevala 200 milijonov dinarjev izdelkov, s samoprispevkom pa naj bi zbrali 138 milijonov, kar po- meni, da bodo že pri financi- ranju tega programa sode- lox^a.li tudi drugi. 'Po tem programnj. bomo v občini zgradili novo osnovno šolo v Novi vasi, zatem glas- beno šolo v Celju, telovadnici pri osnovnih šolah na Fran- kolovem ter pri šoH Prve celjske Čete v Celju. V ta ok- vir sodi še prizidek osnovni šoli na Hudinji. Kulturno i>odročje med dru- gim zajema preureditev kul- ti-OTuh oziroma prosvetnih do- mov v Trnovi j ah ter v Soc. ki. Laredn oaktualna so tuda dela, ki jih napovediuje zdrav- stvena skupnost. Gre za no- vi postaji v Vojniku in šbo- rah ter za preureditev zdrav- stvenega doma v Celju. Otroško varstvo zajema se- dem vrtcev. In končno gre še za dela v domu oskrbo- vancev Novo Celje. NAZARJE »STlK^c — nov A ORGANIZACIJA T). - ■:.;;u, ni uspedo sku-TV' 1 .-.J. :<:vam polzel- s': > -araiita, uresničujejo : -'h delovnih organiza- cij, k.1 so bili do pred krat- kim kot temeljne organizacije ad^ruženega dela povezane v nazarskem GLIN, sami. Prvi korak na poti nove samoupravne organiziranosti so napravili že ob polletju s formiranjem treh delovnih organizacij združenega dela: Lesna industrija GLIN Na- zarje, Gozdno gospodarstvo Nazarje in Mizarstvo ter te- sarstvo Smreka Gornji grad. V okviru prvih dveh so ves- tanovili tudi več temeljnih organizacij ssdruženega dela, medtem ko se pri Smreki ni- so odločili za taksno delitev. Zdaj pa se vse te tri delov- ne organizacije povezujejo v sestavljeno organizacijo zdru- ženega dela STIK. Delovni ljudje so na svojih zborih sprejeli pobudo o takšoiem povezovanju in že jutri bodo njilhiovi predstavniki podpi- sali samoupravni sporazum o formiranju nove sestavlje- ne organizacije združenega de- la STIK. Kot rečeno, je v pripra- vah za ustano\'itev te sestav- ljene organizacije združenega dela sodelovali tudi kolektiv te sestavljene organizacijo združenega dela sodeloval tu- di kolektiv polzelskega Ga- ranta, Idi pa se je na refe- rendumu na začetku novem, bra izrekel proti takšni po ti takšni povezanosti. Sicer pa zanj ni nič zamujenega, čeprav so že prvi razgovori potrdili utemeljenost takšne- ga sodelovanja, zlasti zaradi zagotovitve, surovin in delit- ve dela. Morda se bodo pri Garantu na Poltzeli premisli- li in kdaj pozneje stopiU v sredino, kamor bi sodili že zdaj. Toda, bržčas so imele na to odločitev kolektiva vpli- ve budi nekatere slabe izkuš- nje iz preteklosti. Naj bo ta- ko ali drugače, v Naaarju nas- taja nova sestavljena organi- zacija združenega dela, ki pomeni korak naprej v samo- upravna povezanosti članov treh delovnih organizacij. MB CELJE: KAJ V LETU 1977? v tem ko so se delega- ti družbenopolitičnega zbora celjske občinske skupščine sestali že vče- raj, se bodo danes na ločenih sejah sešli še de- legata zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti celjske občin- ske skupščine. Tako kot včeraj, bo tu- dd danes glavna pozornost veljala osnutku resolucije o politiki uresničevanja srednjeročnega družbene- ga plana v prihodnjem le- tu. Razen tega bo zlasti danes beseda tekla še o preskrbi z živili v obča- ni, o rezultatih vpisa po- sojila za ceste ter o pred- logu za porabo preseže- nih sredstev posojila za ceste. V končnem delu dana- šnjih sej bodo delegati odločali še o nekaterih odlokih. M.B. TERITORIALNA OBRAMBA PREIZKUS CELOLETNEGA DELA Jesen je čas, kot tudi teri- torialci na svoj način preiz- kušajo sadove enoletnega de- la in urjenja. Ne moti jih ne dež in mraz, ki predvsem v zgodnjih jutranjih urah, ko prejmejo poziv, seže do ko- siti. To je čas, ko praikitičoo preverjamo, kako smo uspo- sobljeni in pripravljeni za obrambo domovine v vseh pa tudi najtežjih okoliščinah, ki bi jih narekovala morebitna vojna. Prejšnji teden se je konča- lo urjenje enot teritorialne obrambe celjske občine po krajevnih skupnostih, ki so znova dokazali skupaj s kra- jevnimi dejavniki, da so vse bolj pripravljeni in usposo bljeni. Čeprav je šlo le aa urjenje in preverjanje znanja, so se udeleženci vaj svojih nalog lotili z vso zavzetostjo in odgovornostjo. Mobiliza- cijski pozivi so jih zalotili docela nepričakovano in so 3e morali tako rekoč čez noč izuriti v rokovanju z orožjem in drugimi nalogami. Poleg tistega, kar so se do- slej naučili na raznih predar vanjih, je prišla do polnega izraza tudi velika iznajdljivost in samoiniciativnost, kar pa je odlika, katere se dobro spominjajo številni udeležen- ci narodnoosvobodilne viojne. Zato lahko ob koncu z za- dovoljstvom ugotiovimo, da so rezultati dvodnevnega urjenja dokazali, da so teri- torialci pripravljeni za vsak slučaj. K.V. OBMOČJE ZDRAVKO TROGAR VNOVIČ GLAVNI DIREKTOR Upravi j aloi celjske podruž- nice Ljubljanske banke so na svojem devetem rednem zbo- ru, v ponedeljek, 6. t. m., sprejeli ne samo srednjeroč- ni in letni program za 1977. leta Ljubljanske banke kot celote, marveč enaka dokii- menta tudi za svojo celjsko podružnico. To sta prva srednjeročna načrta poslovne banke, načr- ta, ki sta v bistvu odsev srednjeročnih planov temelj- nih organizacij združenega dela in v tem tudi občin ter republike. »Gre torej za do- govarjanje temeljnih organi- zacij združenega dela na pod- lagi povezovanja dela in do- hodka v okviru novih integra- cij v naši družbi, ki bodo prevzemale vedno bolj vskla- jene in na skupnih interesih temelječe skupne naloge,« je v uvodni besedi med drugim poudaril predsednik izvršilne- ga odbora celjske podružnice Ljubljanske banke, Emil Jug. Toda, tudi pri sestavljanju teh načrtov ni šlo brez težav, še zlasti, ker srednjeročni programi razvoja delovnih organizacij še niso povsod sprejeti in vsklajeni, prav tudi ne samoupravni sporazu- mi v okviru občin. Pri sestavljanju srednjeroč- nega plana je celjska podruž- nica LB anketirala 106 uprav- Ijalcev. 94 od njih se je od- zvalo anketi in prijavilo sku- paj 400 investicijskih naložb s predračimsko vrednostjo 9 milijard 469 milijonov dinar- jev. Kot srednjeročni načrt ban- ke, tako tudi načrt celjske podružnice LB upošteva druž- beno dogovorjene prioritete. Novost pa je v tem, da bo banka zagotavljala kreditna sredstva tudi za izdelavo in- vesticijskih programov, vključno z ustrezno urbani- stično dokumentacijo, če bo s tem sp>odbujala širše pro- gramiranje gospodarskega razvoja. Predvidevajo, da se bo bi- lančna vsota celjske E>odruž- nice LB v srednjeročnem ob- dobju povečala od 4 milijar- de 392 milijonov dinarjev na 8 milijard 360 milijonov ali za 90%. (V okviru banke kot celote bo to povečanje zna- šalo 94%.) V okviru teh sred- stev je predviden največji po- rast pri sredstvih prebival- cev. Poleg prednostnih dejavno- sti imajo v načrtu zadovoljiv poudarek gospodarsko manj razvita pa tudi manj razvita obmejna območja. V načrtu celjske pK>družnice LB je za prednostne investicije pred- videnih 1 milijardo 495 mili- jonov din, za druge pa 754 milijonov din, skupaj torej 2 milijardi 249 milijonov dinar- jev. Sioer pa bo celjska po- družnica v prihodnjem letu zbrana in združena sredstva namenila za dolgoročne kre- dite gospodarstvu 631 milijo- nov din, za kratkoročne kre- dite gospodarstvu 200, za po- sojila prebivalcem 194, za po- sojila za stanovanjsko in ko- munalno izgradnjo 84, za združevanje sredstev v okvi- ru banke 246 ter za ostale naložbe 32 milijonov dinar- jev. Na zboru so za glavnega di- rektorja celjske p>odružnice Ljubljanske banke znova iz- volili Zdravka Trogarja, hkra- ti pa so soglašali s predlo- gom, da naj bd bližnji zbor upravljalcev banke izvolil za generalnega direktorja Ljub- ljanske banke kot celote do- sedanjega direktorja Metoda Rotarja, ^ MB SAMOZAŠČITA ~ KAj JE TU P'! ., jorao sklenili k.ni-4 • ; ' /prašanja sa- mo- ieva za- seb!: i,i^gapo- 'Ane, oži- la nam ^.).:.3U ».sodržavlja- ni i jo, ali kot bi rekli — ukra- cijv-.ii je osebna last- nina še drugače v nevar- nosti in sovražnik z njo temeljiteje opravi kot zmi- kavt — to je ogenj v stre- hi, t/O je eksplozija plin- skih bomb, to so elemen- tarne nesreče, toda o tem v posebnem poglavju. Dragocenosti ne more- mo nositi s seboj in jih tako čuvati. Navadno jih zaupamo štirim stenam, če je takih dragocenosti več, navadno so zraven tu- di varnostni papirji, se že izplača kupiti sodobno omarico za vrednote, jo vzidati kje ali drugače pri- trditi. Te so navadno tudi nezgorljive, katere pa ni- so, jih ni težko rešiti iz stavbe. Tu gre za zlatni- no, pomembne dokumente itd. Smo navadno zelo dosle- dni če gre za nekatere ob- like javne varnosti in za- ščitne. Ce ob prvem dogod- ku, ki naj bi ga razrešil miličnik, moža v plavi uniformi ni, smo takoj ne- jevoljni, češ, kje pa so? če nam iz stanovanja kdo ukrade denar, če nam ga smukne iz avtomobila, znamo pripovedovati o tem, kako so nekoč bile miličniške in policijske patrulje pogosteje vide- ne. PIŠE IN UREJA JURE KRAŠOVEC (13) Toda nedosledni smo pri drugih institucijah va- rovanja. Imamo banke, to- da še je ljudi, ki hranijo denar, kot rečemo v »no- gavici«. V mnoge delovne organizacije vpeljan način izplačevanja OD preko nranilne knjižice ali preko žiro računa ima tudi var- nostni pomen in vrednost. Ce vam kdo zmakne knji- žico, vi pa imate njeno številko zapisano kje do- ma, pri sebi v pisarni ali na delovnem mestu, bo tat hudo presenečen, ko ga bo pri podakusu dviga presenetila aretacija. So- dobna sredstva povezav med bankami zmorejo v nekaj urah obvestiti vsa izplačilna mesta o okrade- nem dokiomentu — knji- žici. Kdor ima p>oleg vsega svoje imetje tudi zavaro- vano še posebej pri zava- rovalnem zavodu, tvega toliko manj. Vzemimo na primer, da kljub ključu, kjučavnioi, kljub dodatnim meram previdnosti, kak specialist le odpelje vaš avto in z njim preizkuša tmdost obcestnih kamnov, plotov, telegrafnic in zi- dov. Kdaj boste dobili po- vrnjeno škodo in kako, če vam kdo avto ukrade? Dr- žava ne more jamčiti za dejanja svojih maloprid- nih državljanov. Ima tat premoženje? Tudi če ga ima, navadno itak ni nje- govo. Tako. Prav bi bilo, da bi ob vsaki tatvini organi pregona najprej seveda poiskusili ukreniti vse, da ujamejo zmikavta in nje- gov plen, seveda pa izpra- ševanje vesti ukradenega ni brez smisla. V Amerilci nihče ne išče večjih koli- čin denarja, ki bi morale biti v varstvu bank. In latinski pregovor; vse svoje nosim s seboj, je priročen le za reveža, ki živi od danes na jvM, iz rok v usta. NOVEMBRSKI PROMET; DOSLEJ ŽE STO LJUDI OB ŽIVLJENJE NA CEST3 Inšpektorja za promet pri UJV Celje Franc štiherl in Franc Lavrič sta nam posre- dovala podatke o prometnih nesrečah, ki so bile na ob- močju celjske Uprave javne varnosti v novembru. Tako je bilo v novembru 201 pro- metna nesreča ali devet manj kot v istem mesecu lani. Pri tem je enajst ljudi izgubilo življenje (januarja 8, febru- arja 1, marca 4, aprila 11, maja 7, junija 7, juUja 9, av- gusta 14, septembra 11, ok- tobra 16 ali skupaj 99 oz. osem manj kot lani!), v 97 prometnih nesrečah pa je bi- lo huje (54) in lažje (62) po- škodovanih 116 oseb. Materi- alno škodo so ocenili na dva milijona in 436 tisoč din ali za 300 tisoč več, kot lani. Povzročitelji za nesreče s smrtnim izidom so v novem- bru bili; voznik traktorja 1, kolesarji 3, vozniki osebnih avtomobilov 3 in dva pešca, življenje pa so zaradi tega iz- gubili en traktorist, trije ko- lesarji, štirje vozniki oseb- nih avtomobilov, en potnik v osebnem avtomobilu in dva pešca ali skupaj 11. Vzroki za te hude nesreče: trije pri- meri alkohola, trije primeri izsiljevanja prednosti, ena vožnja po levi strani, en ne- pravilni prehod pešca na vo- zišče in eno nepravilno pre- hitevanje. Od 201 prometne nesreče so jih kar 173 ali 86,06 % po- vzročili vozniki s celjsko re- gistracijo, največ nesreč pa je bilo v celjski (44) in žalski občini (33). Med povzročitelji prevladujejo vozniki osebnih in tovornih avtomobilov, na tretjem mestu pa so že pešci s sedemnajstimi primeri sa- mo v prejšnjem mesecu Naj- več nesreč je bilo med 13 in 17 uro (51) pa med 17 in 21 (47), po dnevih pa prednja- čijo petek (33), sreda (32) in četrtek (29). V novembru so zabeležili tudi petnajst pobe- gov (8 z materialno škodo, dva s hudo in pet z lažjo po- vzročeno telesno poškodbo), rešili pa so dvanajst prime- rov. Inšpektorja štiherl in Lavrič sta povedala, da je bilo v začetku le-la sorazmer- no malo prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami in telesno poškodovanimi, kar je tudi razvidno iz podatkov, da pa je to število začelo močno naraščati v prihajajoči turi- stični sezoni in v jesenskem ter zimskem času, ko pride do spremembe vremena in drugačnih, neugodnih pogo- jev za vožnjo. TONE VRABL 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 49 — 9. december 1976 STABILIZACIJA V CELJU PRIZADEVANJA OBRODILA SADOVE V DEVETIH MESECIH ZA DEVETINTRIDESET MILIJONOV PRIHRANKOV Koorst v celjski občini. V INDOK analizi za devetmesečne uspehe pri sta- bilizaciji je tokrat sodelovalo 75 tOKd ali nekaj nad polo- vico vseh. Tudi ta odziv pa ni bil slab, saj so poročila poslali iz v,seh pomembnejših tozd v Celju. Poročilo zajema dosežke na različnih področjih stabiliza- cije. Veliki so dosežki zlasti pri doseganju prihrankov in zniževanju stroškov. Celjsko gospodarstvo je po podatkih te analize s stabilizacijsko ak- cijo prihranilo nad 39 milijo- nov dinarjev, ali 113 dinar- jev na zaposlenega delavca vsak. masec. Pri tem pa velja povedati, da organizacije združenega dela, ko poročajo o prihrankih, še vedno ne po- ročajo dovolj kakovostno. Še vedno jih pretezLia večina po- roča pismo, tako da se ne da ugotoviti zneskov prihra- njenega denarja. Sledi, da so prihranki še večji. Največ prihrankov so do- segli s smotrno uporabo su- rovin, štednje, energetsko ra- cionalizacijo in nadomešča- njem dražjih surovin s cenej- šimi. Precej prihrankov pa šo delovne organizacije doseg- le tudi z boljšo organiza- cijo dela, večjo disciplino in podobno. Na področju trženja bistve- nih kakovostnih dosežkov ni bilo. Zaloge so se sicer zmanj- šale v domala četrtini de- lovnih organizacij, kljub temu pa je vrednost zalog, predv.sem gotovega blaga, še visoka, torej bo treba na po- dročju trženja storiti mnogo več. Prizadevanj je po za- kljiičkih analize dovolj, ven- dar dobrih dosežkov še ni. Vsekakor pa že podatki, da večina delovnih organizacij raziskuje trg, se mu s pro- izvodnjo prilagaja in ukrepa za poživitev prodaje pričajo, da se problema zavedajo in skušajo izboljšati svoje trže- nje. Nedvomno so najboljši dosežki pri inovacijski dejav- nosti, saj je bilo v devetih mesecih prijavljenih kar 166 inovacij, med njimi tudi pa- tent. Samo z inovacijami je celjsko gospodarstvo prihra- nilo 23 milijonov dinarjev. Analiza je pokarala, da je še vedno mnogo rezerv pri izkoriščanju delovnega časa. Tudi tu so akcije številne in pestre, z dosežki pa še ved- no zaostajamo. O tem govo- ri podatek o visokem števi- lu nadur, saj jih je bilo v devetih mesecih več kot 700 tisoč, ali z drugimi beseda- mi, namesto delavcev, ki so opravljali nadure, bi lahko vseh devet mesecev delala tx> varna s 443 delavci. Boljša delovna disciplina, poostren nadzor in podobno so glavni ukrepi, s katerimi v delovnih organizacijah sku- šajo doseči boljše izkorišča- nje delovnega časa. Ta skromen pogled za ku- lise stabilizacijskih aktivnosti v celjskih tozdih govori o pestrih oblikah prizadevanja in o tem, da je stabilizacija in njene oblike postala se- stavni del vsakdanjega delov- nika. Kljub temu pa je še precej področij, kjer so de- lavci dosegli premalo. In še ena ugotovitev, ki opozarja — mnogo je koristnih pobud in sklepov, akcija pa je vse prevečkrat, počasna in neod- ločna. Vse to pa so koristne ugotovitve, ki opozarjajo kam bo morala biti usmerjena sta- bilizacijska akcija v prihod- njem letu. Koordinacijski od- bor za stabilizacijo skupaj z INDOK centrom uvaja 'novo kakovost na področju stabi- lizacij in podatki, ki jih te- koče dobiva in obravnava so koristni smerokaz pri načrto- vanju celotne stabilizacijske politike v Celju. BRANKO STAMEJCIČ GOSPODARSTVO IN IZVOZ Einu osnovnih nalog goiapodurslcih organizacij lelos je bila, da kar najbolj povečajo svoj izvoz i:i zmanjšajo uvoz. Te naioge smo se v celj- ski občini lomili z v.=o odgo-v^omostjo in dosegli tudi lepe rezultate, vendar vseh možn-asti gospodarske organizacije le niso najbolje izko- ristile, saj izvoz še vedno zaostaja za predvidevanji. V devetih mesecih letoSnjega leta so celjske gospodarske organizacije izvozile za dobrih 34 milijonov dolarjev blaga in s tem za 4 odstotke povečale dosežke '.7. enakega lanskerga obdobja. Čeprav do konca ,eta ne bo nemogoče doseči načrtovanih 50 milijonom dolarjev, pa lahko ocenimo, da bo za to potrebnih še veliko naporov, saj vemo, da je večina izvoznih i>oslov .sklenjenih pred zadnjimi meseci tekočega leta. Skoraj vse delovne organizacije so močno povečale svoj izvoz, ven- dar ne v skladu z načrt;, kar še posebej velja za Železarno, Aero in Cisnkarno, ki so med največjimi celjskimi izvozniki. Sicer pa ao svoj plan za letos dosegli v Metki in ETOL, kjer pa gre za nižje zneske. Najbolj pa pri iapoinjevanju načrt-ov zaostajajo v Zlatarni Mesninah. Aeru Ci.nkami in Železai-ni. Poročali smo že o U?žaviJi pri gradnji cest do višinskih kmetij v žalski občini. Za te ceste in gradnjo -lOvih je v^c daslej skrbel to: VODJE finančno-računske ■ službe POGOJI: a) — višja izobrazba ekonomske smeri,' 5-letna praksa v računovodstvu ; b) — ekonomska srednja šola, 20-letna praksa v^ računovodstvu ; Poleg teh pa še, da je moralno in politično neopo-; rečen ter da izpolnju,ie pogoje, določene z zakonom| in družbenim dogovorom o kadrovski politiki. i Odbor za medsebojna razmerja pa objavlja še i prosto deloimio mesto: , Administratorke, strojepiske ■ POGOJ: adminisirativna šola; priporoča se nekaj' let prakse. ^ Kaiididati naj pošljejo pismene vloge z dokftzili na, naslov: KOCVIUNALNO PODJETJE ŽAI.EC. Razpds velja do zasedbe delovnih mest. J Odbor za medsebojna razmerja TOZD GRAČNICA razpisuje kot prosta delovna mesita naslednje: 1. Več strojnih tehnikov za delo v pripravi dela 2. Štiri delovna mesta ekonomskih tehnikov 3. Več gradbenih tehnikov za vodenje del na gradbiščih 4. Tri delovna mesta gradbenih inženirjev za vodenje projektov POGOJI: 1. Zahteva se končana srednja tehnična .šola stroj- ne smeri s 4 leti delovnih izkušenj. 2. Zahtera se končana ekonomska srednja šola z vsaj 3 leti delovnih izkušenj. 3. Zahteva se končana srednja tehnična šola grad bene smeri s 3 leti delovnih izkušenj. Delo je na terenu. 4. Zahreva ,se visoka ali višja izobrazba gradbene smeri z vsaj 4 leti delovnih izkušenj ter strokov- ni izpit. Za vsa delovna mesta velja 3-mesečno poskusno delo. Poleg navedenih pogojev, morajo kandidati izpol- njevati še z zakonom predpisane pK>goje tea- mo- rajo bdti moralno in {»lilično neoporečni. Vloge ter dokazila o izipolnjevanju zahtevanih po- gojev naj kandidati pK>šljejo v roku 15 dni po ob- javi na naslov: »TIM« LAiSKO — Kadrovska služba — Rečica 17, 93270 — Laško. j NEKOmSTNO SKOPUSTVO PIŠE BRANKO S T A M E J Č I C 2e meaec dni preči reanicium koncem letošnjega poslovnega leta in z njim tudi konec letošnjih stabiliza- cijskih prizadevanj, lahko ocenjujemo kot enega najve- čjih dosežkov in razvojnih premikov razmah inova- cijske dejavnosti v celjski občini. Akcija, ki smo }0 zastavili ob pričetku leta z geslom dvakrat več inovacij kot lam, je v celoti uspela. Sarno v devetih mesecih je ■ bilo v celjskem gospodarstvu doseženih 166 inovacij,] med katerimi je tudi en patent, ki je prijavljen pri j zveznem patentnem uradu. Tudi v zadnjih mesecih leta ta dejavnost ne peša in zato upravičeno pričakujemo rekordno inovacijsko leto. i Ko razmišljamo o naši inovacijski dejavnosti, ra- '\ cionalizatorstvu in izumiteljstvu, se sami po sebi zastavljata dve vprašanji. Prvič: kakšnim ukrepom in akcijam pripisati tako ' širok razmah novatorstvo. in rucionalizatorstva. ' In drugič: kakšne so z ozirom na uspešnost teh inovacij možnosti aa stalno večjo inovacijsko dejavnost. INDOK analiza odgovarja na prvo vprašanje po- vsem konkretno. Večjo inovacijsko dejavnost in uspehe je pripisati bolj organiziranemu delu na tem področju in številnim spodbujevalnim akcijam, v mnogih de- lovnih organizacijah so pripravili nove pravilnike o novatorstvii, mnogo je k razcvetu novatorstva prispevala propaganda in v zelo majhnem številu delovnih orga- nizacij — stimulativnejše nagrajevanje novatorjev Odgovor na drugo vprašanje je zahtevnejši. Ne- dvomno so letošnji dosežki že sami po sebi dobra vzpodbuda za nadaljnjo rast novatorstva. Samo s 106 inovacijami je celjsko gospodarstvo prihranilo nad 23 milijonov dinarjev. To je nedvomno velika vzpodbuda za še večje spodbujanje te dejavnosti. Drug člen v ve- rigi spodbujanja je seveda nagrajevanje novatorjev. Mo- ralno in inaterialno. O moralnein smo nekoč že pisali. Tudi danes stanje ni bistveno boljše. Ne varčujemo sicer s pohvalami, vendar te os*iinejo prei}eč v zaprtih krogih, že kar med štirimi očmi. O kakršnih koli javnih priznanjih le redko slišimo, še slabše je z materialnimi priznanji. V minulih devetih mesecih so bile novator- jem izplačane nagrade v skupni višini 255.574, — di- narjev. Povprečno torej po 150 starih tisočakov na inovacijo. Morda to na prvi pogled ni malo. Toda; ta znesek predstavlja le en sam odstotek od celotne vre- dnosti, ki jo kot prihranek dajejo dosežene inovacije v enem letu! Za primer naj povemo, da je v deželah, kjer se lahko pohvalijo resnično z visokim številom inovacij, nagrada novatorju v povprečju vsaj 10 odstotkov od ugotovljenega prihranka, ki ga bo njegova inovacija dala. Zaključek — skopuški smo! V trenutku, ko bi morali novatorjem izplačati za- služene nagrade, ki bodo v nekaj letih dale milijonske prihranke delavni organizaciji in s tem vsem delavcem, postanemo hudo stiskaški in novatorje odpravljamo s kar simboličnimi nagradami. Ob tem vprašanje: je novatorstvo delo? In če je, če imamo uveljavljeno nagrajevanje po delu, zakaj se m.n ogibamo. S tem nehote vzbujamo občutek, da je delo novatorjev sicer koristno, nikakor pa ne bistveno in nepogrešljivo. To pa ni pot, po kateri bi dosegli že- leni cilj — kar največ inovacij. V omenjeni INDOK analizi je tudi vprašanje, »ka- ko boste v bodoče spodbujali inovacijsko dejavnost?«. V veliki večini primerov je ostala rubrika neizpolnjena. Mar v tozdih torej ne vedo. kako bodo spodbujali no- vatorstvo? Mar to govori, da smo z doseženim že za- dovoljni? če je tako, moramo povedati, da takšna po- litika vnovič vodi v slejK> ulico, kjer smo že bili in kamor ne smemo več. Kajti, iskreno povedano — le- tošnja inovacijska bera je odlična le glede na prejš- nje. V visoko razvitih deželah, Japonski na primer, beležijo v marsikaterem podjetju število inovacij, ki je večje kot polovico zaposlenih. In posledica tega je veli- ko število novih proizvodov, izboljšav, skratka znanja, ki ga znajo še kako donosno prodajati. V akciji torej ne smemo zastati, ne smemo se uspavati na prvih lovorikah in predvsem — ne smemo skopariti, kjer za to ni nikakršnega opravičljivega raz- loga. Pretirana varčnost je vsaj na področju inovacijske dejavnosti lahko mnogo bolj škodljiva kot morda sami pri sebi mislimo. LAŠKO: VSI BOMO ZA v teh (tiKli ijred r<*ffrriKluiuoni v oličini l.uško Sf je s s>oji,'n stali.ščcm do .samoprispevka med drugimi 0|;laslla tudi Pa\I:i Ko\a- | nova, pisatcl.jica Iz LaškcRa. Ta- kole pravi: »Na samoprispevek !;Iedain po- zitivno. Morda bi bilo prav, se dogovoriti o me,ii za soeialno šib- ke. / rteiiaijcm pa razumno iii jasno gospodarit). .No samo s sa- moprispevkom, temveč z vsemi Kretlstvi zdrir/enega dela. I/P tak« ima samoprispevek svoj čisti 7\t'n — človek. človeku: Ob vsaki /.(rradbi ro.ieni iz samoprispi-\ ka ml .je toplo v srcu in vem, Ua tako čuti večina ljudi. In že vi- dim razigrane, s smehom o-/.ar- jo.na lica naših otrok, ki veselo hitijo v novo dograjeno šolo: vi- dim naSe zdravstvene delavce, ki se jim v prepotrebnem novem zdravstvenem domu dviga nikoli dovolj velika pozornost In toplina do bolnika. Vidim zadovoljne lju- di, ki v sehl skromno čutijo: .Tudi JM aem^gjtperri'. la kdo W hotel bltt teven teh vrst -- nih(e! Zato bo glasovanje za ss- moprisi)evek v občini Laško pr»» gotovo uspelo^ St. 49 — 9. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 »Dobrodošli v Gornji Savinjski dolini«. Tak je pozdrav, ki vas sprejme ob samem vhodu v prelopi svet ob gornjem toku Savinje. Zdaj dobiva novo, zimsko podobo. Toda, skoraj se zdi, da prihaja zima v ta predel prepočasi. To velja tudi za planine, ki se prav tako ne morejo pohvaliti s preveliko količino snega. Foto: M. BOŽIC TURIZEM GOLTE PRIPRAVLJENE ____________SVET POD MEDVEDJAKOM IVIORA ZAŽIVETI ., Kljub neštetim razgovorom, obljubam, zagotovilom in podobno položaj okoli Golt, vsaj do zaključka redakcija za to številko našega tednika, še ni bil rešen. Vprašanje, kdo vse bo sodeloval pri pokrivanju poslo\Tie izgube, še vedno ni našlo praveega odgovora. Navzlic vsemu. Sicer pa je značilno še ne- kaj, kar tudi daje upanje na ugodno rešitev problema, saj si drugačnega razpleta skorajda ni moč zamišljati. V času, ko so namreč pri celjskem Izletniku sprejeli odločitev, da bodo takoj po novem letu zaprli turistično rekreacijski center Golte, v kolikor ne bo rešitve glede pokrivanja poslovne izgube, so prav po zaslugi tega ko lektiva tekla zelo pospešena dela za ureditev nekaterih kadrovskih pa tudi tehnič- nih vprašanj na Golteh. In tudi ta dela niso bila za- stonj. Nasprotno — kolektiv Izletn'ka ]o. zanje odštel več kot 'iO milijonov starih di- narjev iz sklada za investi- cijsko vzdr7evanje. Torej, le pripravljenost, da bodo Gol- te živele tudi naprej. In kaj so v tem času na- pravili, da bi bili čim bolje pripi-avljeni na novo zimsko sezono? Zlasti zahtevna so bila de- la za Odstranitev skal in štorov ns smučiščih, torej za odstranitev tistih ovir, ki so preprečevale smučanje pri manjših kcličinob snega. Ta dela je opravljal kolektiv na- zarsk&ga GLIN in so stala okoli 13 milijonov starih di- narjev. V tej akciji so pora- bili Okoli 3000 kg razstreli- va. Zato je na Golteh tiste dni precej pokalo. Veliko pozornost so posve- tili ureditvi proge »belega zajca«. Na tem sektorju je bil mcčno v akciji buldožer, ki „e to progo zravnal in napravil iz nje skoraj lepo cesto. In tako bo to smuči- šče poslej prijetno za vsa- kogar, tudi za tistega, ki ne obvlada najbolje smujčar- skih veščin. Z buldožerjem so uredili tudi dostop z Medvedjaka, sa pravi od gornje postaje sedežnice, dc Starih stan. Sicer pa je imel buldožer dosti dela tudi na Starih stanih. Pomembna je ugotovitev, da so vse vlečne naprave ob- novljene, da so na njih op- ravili redna, vzdrževalna de- la. In tako so vse nared za novo delo. Dost: dela in sredstev sta terjala tudi oba teptalna stroja. Na enem so zame- njali jeklent* gosenico. Zdaj ima najmodernejšo, takšno, ki se ne zvija. In tako se bo delo obnovljenih teptal- nUi strojev poznalo tudi na smučiščih. Pravijo, da bodo bolje pripravljena! In ne nazadnje — kolektiv na Golteh je doživel tudi nekaj kadro-vskih sprememb. Prišla je okrepitev. Torej dovolj naporov za rešitev perečega in aktualne- ga vprašanja. In kakšen bo torej kt)nec? Bodimo optimi- sti! Hotel na Golteh so tudi po praznikih ob koncu no- vembra zaprU. Da bi se bo- lje pripravil* in da bi čas, v katerem je prevladovalo slabo vreme, izkoristili za zadnja pripravljalna dela. Kolektiv na Golteh je skle- nil, da bo center zaprt vse do 20. decembra. Le v pri- meru, če l-c zapadlo dovolj snega za smuko, ga bodo ta- koj odprli. Držimo pesti, da bi bilo to činiiprej in da bi se poslej nehali pogovarjati o ukrepu, ki naj bi prinesel svetu ix>d Medvedjakom ne- zaželen mir To je svet za razvedrilo, šport in rekrea- cijo. Temu naj služi! M. BOŽ.IČ ZADNJA VEST: GOLTE ODPRTE Turistični center na Golteh je odprt. Svoje prv^e smučar- je v tej sezoni je sprejel že v nedeljo. Bilo jih je okoli dvajset. Za začetek kar do- volj. Na Golteh je po podatkih od torka 20 cm snega. Smu- ka je možna samo v Moravi (Muldi), medtem ko na os- talih terenih naprave še ne delujejo. Tudi snega je pre- malo. IZREDNO ŽIVAHNO DELO Majhna je podružnična šola v Ko- strivnici pri Rogaški Slatini. Tudi do- trajana. Dobili bodo novo. Tako so se odločili tudi občani na referendu- mu o samoprispevku. Toda, navzlic temu, je življenje v njej svojevrstno, živahno, p>est.ro... Tako, kot malo kje. Ne moti, ne zavirajo jih pod- porni stebri v učilnicah. Kvečjemu spodbujajo k delu, ki zasluži pozor- nost. To prav taJko velja za pionirsko hranilnico. Niso se omejili le na obi- čajno zbiranje hranilnih vlog. Svojo dejavnost so razširili in jo razširja- jo. Zelo pogumno. Uspešno. Pionirska hranilnica na tej šoli de- luje že od 1973. leta. Mentorica te aktivnosti je Danica But, ki je hki'ati tudi vodja šole. Sicer pa so vsi učenci te šole, 87 jdh je, tudi varčevalci. Z njimi vred pa varčujejo tudi prosvet^ ni delavci, starši otrok .. . Predsednik sveta pionirske hranil- nice je Cvetko, ki hodi v četrti raz- red. Izredno živahen, brihten fantič. Tudi odličnjak. »Pravijo mi sicer direktor hranil- nice, toda, bolj kot to sem tisti, ki delam, tako kot drugi, na tem po- dročju,« je dejal. Pionirska hranilnica je odprta za »stranke« dvakrat na teden. Za prvo- šolčke tudi večkrat. Po zaslugi nje- nega dela, so na šoli uvedli že delno brezplačno šolanje, saj je hranilnica s svojimi sredstvi kupila knjige za če- trti razred in jih posodila učencem. Stiki pionirske hranilnice z delov- nimi kolektivi, kjer delajo starši teh otrok, so pristni. Se boJj pa se ta banka v malem navezuje na starše svojih varčevalcev. Zdaj je med nji- CVETKO: »Pravijo mi direktor . ..« mi sprožila akcijo zbiranja sredstev za gradnjo nove osnovne šole. In tako ni naključje, če se je predsednik pio- nirske hranilnice pojavil tudi na zbo- ru občanov, kjer je poročal o tem de- lu in doslej zbranih sredstvih. V to aktivnost so zajeli starše v enajstih vaseh. Otroci jih obiščejo vsak mesec. Prispevki, po 5 din, so minimalni, to- da, nazadnje bodo le veliko pomenili. Skratka, dovolj pobud za pestro in uspešno delo. Dovolj zaradi priza- devne mentorice in delavnih, varčnih otrok. DOBRINA USPEHI OBVEZUJEJO DOBRO ZASTAVLJENE ZASNOVE TERJAJO UKREPE Pred dnevi je bila v Ce- lju seja komiteja občinske konferen<;e ZK, ki je v raz- širjenem sestavu obravnava- la uresničevanje določil sa- moupra\Tiega sporazuma o združitvi v SOZD Dobrina ter problematiko samouprav- nega sporazum.e-vanja o sred- njeročnem načrtu razvoja Dobrine. Člani komiteja so ugotovi- li, da so v SOZD Dobrina naredili veliko. Predvsem so utrdili integracijske vezi, do- pvolnili vsebiliska izhodišča delovanja Dobrine ter stori- li prve odločne korake k Usklajevanju skupnega razrvo- ja. O tem priča srednjeroč- ni načrt razvoja, prvi dogo- vori o usklajevanju predme- tov E>oslovanja, združevanje dela in denarja pri zagotovit- vi skuptie avtomatske obde- lave podatkov ter prvi pre- miki na področju sovlaganj. Neglede na dosežke pa so bili člani komiteja mnenja, da je vsako zadovolj.stvo z doseženim odveč. Še vedno je namreč cela vrsta odpr- tih nalog pri vsebinskem uresničevanju sprejetih do- govorov, nalog pri dograje- vanju samoupravne organizi- ranosti in predvsem nalog pri razvijanju osnovne kme- tijske proizvodnje in prede- lave. Le z uresničevanjem teh nalog bo Dobrina lahko zagotovila boljšo oskrbo, več- ji vpliv potrošnikov, skladno nastopanje članic Dobrine ter odprtost in povezovanje v širšem družbenem prostoru. V Etobrini jim še ni uspelo doseči sprejemljive in dobre aktivnosti samoupravnih or- ganov, pa tudi delegatski si- stem se v Dobrini prepoča- si uveljavlja. Podjetniška mi- selnost, lokalisti&no gledanje na nekatere vidike razvoja Dobrine in majhna aktivnost družbenopolitičnih organiza- cij so slabosti, ki jih bo tre- ba najhitreje odpraviti. Komite je zato vse komu- niste v Dobrini zadolžil, da se tvorno in konkretno an- gažiranja pri nadaljnjem vse- binskem preosnovanju Do- brii-ie skladno s sprejetimi načrti in usmeritvami. Sr«i- njeročni načrt razvoja Dobri- ne je v osnovi dobro opre- deljen, saj upošteva sprejete usmeritve razvoja v Sloveniji in Jugoslaviji. Treba pa bo storiti vse, da se bodo do- govori hitreje spreminjali v prakso in tako tvorno pri- spevali k sistemskemu reše- vanju vprašanj oskrbe, pro- blemov v kmetij.stvu in na vasi. Vsa stališča in sklepe te seje komiteja bodo obravna- vale osnovne organizacije ZK DobriLie v občini Celje, k so- delovanju pa je komite po- zval tudi vse komtmiste Do- brine iz drugih občin, v ka- terih so posamezne delovne organizacije tega aoada. ŽALEC: O SAMOZAŠČITI v torek jc bil v Žalcu eno- dnevni seminar o organizaciji in liva.janju družliene samoza-ščite. Seminar sta skupaj pripravila »vet za ljudsko obramlio. varnost In družbeno samozaščito pri skup- Sčini občine in koordinacijski od- •»or za ljudsko obrambo in sa- mozaščito pri ol)činskl konferenci SZDL. Seminarja so se udeležili vo- ••»Inl In vodstveni delavci, pred- sedniki delavskih svetov, osnov- •»Ih organizacij sindikatov, sekre- tarji osnovnih organizacij ZK ter protisedniki svetov krajevnih skup- nosti in vodstva družbenopolitič- nih organizacij iz krajevnih skup- nosti. Seminar Je lepo nsi>cl, zlasti ^ .je bilo zanimivo predavanje Hinka Bratuža-Oklja. ______ JOŽICA HERMAN DIREKTOR CMH Po izidu javnega razpi- sa in odločitvi samouprav- nih organov je izpraznjeno delovno mesto direktorja Celjske mestne hranilnice te dni zasedla Jožica Her- man, že doslej članica ko- lektiva celjske podružnice Ljubljanske banke. Sicer pa ne prihaja v Celjsko mestno hranilnico kot novinka. Tu je že de- lala, zlasti na propagan- dnem in drugih področjih. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 49 — 9. december 1976 TOKRAT ŠE BOLJ ZARES ČEMU TRMOGLAVOST? AVTO CELJE ZANIKA TRDITEV, KI JE NI BILO v 46. številki Novega ted- nika je novinar MILENKO STRAŠEK v članku pod gor- njim naslovom poročal o te- žavah krajevne skupnosti Rogaška Slatina — veljajo pa te težave tudi za druge KS — pri uveljavljanju ustavnega načela zagotavlja- nja sredstev za zadovoljeva- nje skupnih nalog in potreb delovnih ljudi in občanov v krajih, kjer prebivajo. Zapi- sal je, da so se leta 1971 v Rogaški Slatini, ko so v kra- jevni skupnosti sprejemali program del »dogovorili, da bodo dale vse delovne orga- nizacije pa tudi obrtniki, ki imajo sedež in obrate na območju krajevne skupnosti, 1 odstotek dohodka.« Pozne- je, pri »podpisovanju samo- upravnega sporazuma pa je KS naletela na nepredvidene težave tako pri zasebnikih kot pri delovnih organizaci- jah.« Šele z upornostjo kra- jevnih dejavnikov je uspelo prepričati večino podpisni- kov o koristnosti akcije. Ostale pa so izjeme. Med njimi so novinarju našteli tudi Avto Celje. Direktor Avto Celje iVAN FOŽLEP, dipl. oec, v dopi- su z dne 25. preteklega me- seca navaja, da je bilo »v NT in radiu Celje objavlje- no, da je naše podjetje Av- to Celje podpisalo (? — op. ur.) samoupravni sporazum in to v letu 1971 glede pla- čila 1 odstotka od dohodka z ozirom na to, da imamo na območju krajevne skup nosti Rogaška Slatina svoj obrat. Ker naše podjetje (trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi — op. ur.) ni podpisalo s krajev«© skupnostjo Rogaška Slatina nikakršnega sporazuma gle- de prispevka vas prosimo, da se navedena izjava v ča- sopisu kot radiu prekliče.« S tem kar sem doslej za- pisal, menim, da je glede »preklica« stvar pojasnjena. Preklicujemo n-ekaj kar ni bilo zapisano! Kajti, novi- nar NI TRDIL, da je bil sa- moupravni sporazum podpi- san, ampak nasprotno, da ga med drugimi Avto Celje ni podpisalo! To isto trdi tudi Avto Celje v direktorjevem dopisu. Potemtakem je bil odgovor podjetja odveč. Ker pa gre v konkretnem primeru in podobnih za ne- razumljen ustavni družb^eno- ekonomski položaj delavca, se velja povrniti k problemu. Za zadovoljevanje in ure- sničevanje določenih »skup- nih potreb in interesov in opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi pro- grama in plana razvoja kra- jevne skupnosti ter v skla- du s statutom te skupnovsti oziroma občine ZDRUŽUJE- JO SVOJA SREDSTVA, ki jih prispevajo s samopri- spevkom in delom ali prido- bijo na drug način z DE- LOM DOHODKA, ki ga v ta namen namenijo delavci TOZD z območja krajevne skupnosti in TOZD, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti.« (beri: 74. člen ustave SRS). Gre torej za pravico in dolžnost delovnih ljudi in občanov ži- večih v krajevni skupnosti, da tudi kot delavci nameni- jo del dohodka TOZD za uresničitev skupnih potreb. Zat« ni mogoče preprosto reči, nismo podpisali samo- upravnegra sporazuma, zato nas razvoj krajevne skupno- sti ne zanima. Nasprotno, ustava terja, da se »v statu- tu krajevne skupnosti dolo- čijo način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samouprav- nimi organizacijami in skup- nostmi«. V teh medsebojnih odnosih so normirani postop- ki sila pomembni. V proce- su samoupravnega sporazu- mevanja, poenostavljeno re- čeno, o združevanju sredstev KS in dela dohodka TOZD za razvoj krajevne st:upnosti, velja posebej podrobno opre- deliti način sporazumevanja. Nevzdržno je, da se v kra- jevni skupnosti, na primer svet KS »odloči, da morajo vse organizacije združenega dela prispevati določen od- stotek dohodka« in meniti, da je s tem stališčem nasta- la brezpogojna obveznost iz- vršitve. Enako nevzdržno Je, da individualni poslovodju organ ali predsednik organa upravljanja preprosto zavrne program in plan razvoja KS ali, da se podjetje naredi »francoza«. V obeh primerih gre za odločanje v imenu delavcev, delovnih ljudi in občanov. V prvem po nače- lu »v krajevni skupnosti mi najbolj poznamo potrebe in interese krajanov«, v dru- gem primeru pa si posamez- nik prilašča položaj arbitra, češ »saj delavci ne bodo za t««. Zatorej odnosov krajevne skupnosti z organizacijami združenega dela, način obli- kovanja in sprejemanja pro- gramov in planov razvoja krajevne skupnosti in obli- ke ter nosilce samoupravne- ga sporazumevanja ne more- mo prepustiti naključju, ure- janju od primera do prime- ra. Gornji primer, sploh ni osamljen, nam daje obilico gradiva za razmišljanja pa tudi nakazuje, kako drugače bomo morali ravnati, da bo- mo uveljavili ustavno druž beno ekonomsko ureditev in resnični samoupravni polo- žaj delavca. In seveda čim- preje premagali še vedno stara gledanja na delavca in njegove nedeljive probleme na pogoje dela in bivanja, življenja. ODGOVORNI UREDNIK Delovna organizacija Zlatarne Olje je letošnji praznik republike počasitila z otvoritvijo 1 nove proizvodno-poslovne zgradbe, ki ,«itoji ob dosedanjem poslopju. j Po načrtih Razvojnega centra Celje so pričeli s pripravljalnimi deli aprila, z gradnjo, pa konec juni^ia lani. Pred otvoritvijo pa so se v nove pr^istore že vselile upravne službe,^ predvsem tiste, ki so bile razkropljene na več koncUi mesta. j Nova ^radba ima 5.900 fcv. metrov in devet nadstropij. Sipodnjih pet nadstropij jej predvidenih za proizvodno dejavnost, zgornja štiri pa za trgovino, skupne službe in knji-j govodstvo proizvodne ui trgovinske temeljne organizacije združenega dela. Z novimi prostori kolektivi TOZD odpirajo nove možnosti za nadaljnji razvoj, izdelavo in predeJavo plemenitih kovin, možnosti raaširjene trgovinske dejavnosti v Sloveniji. \ OBMOČJE KAR JIM PRIPADA! NAJMANJ 300 DINARJEV ..LETNE DOTE« Tik pred prazaiiki je bila v Laškem seja sveta osmih občin celjskega področja. Ko so pregledovan siklepe so bi- li zelo nezadovoljni nad dej- stvom, da je »blokada« ve- lenjske občine onemogočila postavitev medobčinskih in- šipekcijskih služb. Zato so se nekateri spraševali, če ima smisel sprejemati sporazume, ki potem niso obvezni za vse. Na seji so razpravljali še o predlogih srednjeročne- ga razvoja banke, o orgajeiv morajo kandidata izpolnje- vati pKUseone pogoje: pod i.: višja šola lesne smeri ali organizacije dela s predhodno Siš lesne smeri in 3 leta delopvndii izkušenj pod 2.: vtisoka ah višja soda lesne smeri ali organi- zacije deda s predhodno SS lesne smeri in 4 leita delovnih izikušenj pod 3.: visoka ah višja šola lesne smeri in najmarn) 4 leta delovnih izikušenj pod 4.: visoka ali višja šola ekonomske ali lesne smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 5.: višja lesna aLi vamositna šola pod 6.: visoka aili višja šola lesne smeri ali orga- nizaciije dela in 5 let delovnih izkušenj pod 7.: višja ali srednja šola lesne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Poleg strokovne usposobljenosti se bo pri izib^ kandidatov za navedena delovna mesta še poseibej upoštevalo: — družbeno poLiitičina merila kot so: aktivno sode- lovanje v razvoju samoupravne sociialdstične druž- be; v pogflabljanju usitavno opredeljenega druižbe- noekanomskega poHožaja delavcev v zidniženem de- lu in občana v ki'aj©vni sikupnositi — moralno otična merila kot so: odnos do deda, ljudi in sodelavcev, zavizetosit. za upošitevan^ie za- kon'itx>sitd, poštenost, odgovornost gospodarjenja z družfbermmi sredstvi. VOoge s pismendmii dKikaizali spirejema kadroiviska služba Pohištvene industrije »Garant« Podzela v rotou 16 dind po oibijavi. Dela^vskii svet KOMUNALNEGA PODJETJA LAŠKO razpisuje deknTio metste DIREKTORJA delovne organizacije (reelekcija) POGiOJI: Poleg splošnah pogojetv morajo kandiidaAi izpolnjevati še naslednje pogoje: ■— vašja šolska ieobraaba kovinske, edektaio ali eiko- nomaske smeri s tremd leiti delovne prakse v stroOd (na vodiOnih deilony-njvh mestih) — srednješolska laobraizlba koivinisike, edetotro ali ekonomske smeri z 10 let prakse v stroki (na vodil. del. mesitdh) — izobrazbo VK delavca kovmsike aiLi edektroiniSita- laterske stt-roike z 10 let prakse v stroki (na vodil- nih delovnih mestoih aM poeloivodskiih del. mesitdh) — organ'izacdjiske sposobnosilJi in ustretane moradno- politične kvalitete. Pismene prijave s prifliogamd o diokaaiillu šodske izo- brazbe naj kandiidiaJtd naslovijo na Delaviskii svet Komunalnega podjetja Laško v 15 dneh od objav« teiga razpiisa. V NEDELJO V LAŠKEM VSI ZA 0 1 odstotek za dokončno izgradnjo osnovnošolskih prostorov v Radečah, kjer je treba dograditi prizidek, ki v minulem obdobju ni bil dokončan, za šolsko telo- vadnico. 9 V Laškem bodo s samoprispevkom zgradili še en prizidek ter s tem omogočili enakopravnost vseh otrok v obveznem šolanju na tem območju. % S pol odstotka bodo krajevne skupnosti razpo- lagale same, vendar bodo tudi ta denar solidarnostno Bdruževale, kot na primer v Laškem območju, kjer bo- do sofinancdTaJd tudi gradnjo zdravstvenega dx3ma. St. 49 — 9. december 1976 NOVI TEDNIK — stran T TEDEN KOMUNISTA V CELJSKI OBČINI PREDVSEM DELOVNO MNOGO PRIREDITEV IN DELOVNIH DOGOVOROV Čeprav je bil program dela za akcijo »človek, delo, kul- tura« v okviru Tedna komu- nista v Celju načrtovan do konca meseca novembra, še vedno potekajo nekatere akcije. To pa tudi pomeni, da ni treba Teden komuni- sta časovno opredeliti na se- dem dni, ampak naj bo to samo geslo delovanja, časov no pa naj bo raaipeto v vsem letu. če na kratko pregleda- mo najbolj bistvene dogodke v okviru omenjene akcije, moramo povzeti, da so bile zastavljene predvsem delov- no, akcijsko, v smislu dogo- varjanja, pregleda storjenega dela na kulturnem področju in Dodobno. Uvod v to je bil sestanek s poverjeniki Komunista, kjer so se dogo- vorili za vrsto akcij v OO ZK celjske občine. Z usta- novitvijo Marksistične knjiž- nice so se odprle nove mož- nosti sodelovanja poverjeni- kov z vsebino njenega dela. Dve osrednji prireditvi sta biU prav gotovo posvet in pregled opravljene poti po enoletnem obdobju, ko smo se v okviru SZDL, torej frontno dogovoriU v Celju za izpeljavo akcije Celjski kul- turni utrip. Razprava je po- kazala, da kljub težavam, kadrovskim, materialnim in finančnim, v katerih se na- haja kultura, vendarle gredo stvari na bolje. Dodati je treba seveda tudi to, da bo treba v prihodnje konkret- neje načrtovati, ne preveč širiti dejavnosti v širino, ampak v obstoječih iskati kakovostno rast razvoja. Druga osrednja prireditev za Teden komunista pa je bila v času Tedna domačega fil- ma in sicer posvet jugoslo- vanskih filmskih kritikov v Celju, kjer je tekla beseda o tematskih smernicah ju- goslovanskega filma. V tem času je bil tudi govor o vlogi marksističnih centrov in njihovi povezavi z Marksistično knjižnico v Celju. Sledil pa bo še pogo- vor z vodilnimi samouprav- Ijalci v tozdih, da bi konč- no lahko uresničili sklep, ki zadolžuje samoupravne orga- ne v tozdih, da na sestankih spregovorijo o kulturnih po- trebah delavcev. Sledil bo tudi seminar za organizator- je kulturnega življenja, ki ga pripravljata občinska Zveza kulturnih organizacij in ob- činski sindikalni svet. V ponedeljek pa bo okro- gla miza, ki jo pripravlja naše uredništvo in sicer na temo »Kultura in vzgoja«. Na pogovoru bodo sodelova- li predstavniki kulture, iz- obraževanja, družbeno poli- tičnih organizacij in mladine. Ne smemo prezreti še šte- vilnih likovnih razstav, med katerimi je osrednja bila pr- va razstava Društva likovnih amaterjev Celja, ki so svo- ja dela prenesli iz Muzeja revolucije še v Toper in Ko- vinotehno. V Muzeju revolu- cije bo v drugi polovici de- cembra tudi razstava izredno angažirane in uveljavljene mednarodne liko\Tie skupine Jimij, ki jo vodi celjski ro- jak Stane Jagodic. Pokrovi- teljstvo nad razstavo je pre- vzela Kovinotehna. Celoten Teden domačega filma s svojo dolgoročno tež- njo na področju uveljavlja- nja vloge domačega filma sodi v akcijo, ki ji ni pri- mere, še enkrat velja pou- dariti, da ne kaže Tedna ko- mimista omejevati. To naj bo samo naslov za naša pri- zadevanja, ki smo si jih še posebno v zadnjem času sa- mi dovolj strogo postavili. Kajti brez kulture in njene- ga odražanja v našem druž- benem in gospodarskem živ- ljenju ne bo uspeha tudi na drugih področjih. Zato je prav, da je odbor za izved- bo Tedna komtmista pri ob- činskem komiteju ZK v Ce- lju tako delovno zastavil svoj program in ga dosled- no izvedel. DRAGO MEDVED Znameniti francoski KOMORNI ORKESTER »PAILLARD«, ki je posnel preko 150 gramo- fonskih plošč, bo na IV. abonmajskem koncertu v četrtek, 9. XII. izvajal pod taktirko] dirigenta I. F. PAILLARD A v prvem delu dela francoskih komponistov — Anon\mus:\ FRANCOSKI PLESI 17. stoletja D. d. C. d'Harveloy SKLADBE ZA VIOLO in Claude Debiis-. sy: ŠEST ANTIČNIH EPIGRAFOV, v drugem delu pa tri KONCERTE A. Vivaldija. \ DRUGA PREDSTAVA SLG CELJE KROTZOVA MOŠKA ZADEVA PRVIČ V SLOVENIJI Ob Krotzovi realistični igri se celjski gledalci prvič sre- čujemo z najsodobnejšo smer- jo evropske dramatike; s smerjo, ki je nastala iz na- sprotovanja gledališki avant- gardi šestdesetih let, s smer- jo, ki se je odpovedala na- čelu ustvarjalčeve vsevednosti in se odločila za .skrajLio re- alistično odslikavo vsakodnev- nega življenja. V bistvu gre za gledališko istoznaoioo ra- dikalnemu fotorealizmu v sli- karstvii, reizmu v poeziji ali novemu romanu v prozi. Kljub avtorjevemu vztraja- nju pri golem odslikavanju vsakdanjosti, avtor ,se zavesta no zadovolji s položajem re- gistratorja, nam njegovo de- lo omogoča presenetljiva spo- znanja in estetska doživetja. Vsakdanji dogodki in pred- meti, ki jih je nenehna pri- sotoost ali raba pomen,sko iz- praznila, zaživijo na odni ne- nadoma v vsej plastičnosti in metaforiki. Ob estetski narav- nanosti gledalca je vzpostav- ljena njihova poetična vred- nost. Franz Xaver Krotz nam v dvanajstih prizorih prikaže ljubezensko zvezo med Mar- to, kvalificirano mesarico in lastnico trgovine z drobovitio, in Otom, nekvalificiranim de- lavcem. V horizontalno linear- nem nizu prizorov se odstira usoda dveh zrelih ljudi z dna visoko razvite kapitalistične družbe. Postopoma spoznava- mo njuno duhovno preprošči- no, ki je posledica socialne zapostavljenosti in odtuje.io- sti, sledimo krizam in sreč- nim trenutkom, preprostemu veselju in trpki grobosti. Pred- meti, obleke, predvsem pa skrajno realističen dialog — kontrapuniktično zaporedje kratkih vsakdanjih fraz in ze- lo pomenljivih premolkov — posredno izražajo oba znača- ja in okolje v katerem živi- ta. V jeziku obeh protagoLii- stov je najbolj plastično raz- vidna odtujenost in razčlove- čenost delavca v družbi viso- kega kapitalizma. »Stiribesed- ni« dialog se kaže kot nezmož- nost človeške komtmikacije, zato ga v trenutkih večje ču- stvene vznesenosti izrine pre- molk, ki je nenadoma zgo- vorne j ši od pomensko izpraz- 'njenih fraz. Izredno razred- čen dialog, v katerem sta po- polnoma enakovredna beseda in molk, pa zahteva od upri- zoriteljev še posebno premiš- ljen izbor izraznih sredstev, da . oba značaja prepričljivo zaživi ta. Režiser Ljubiša Ristic in dramaturg Igor Lampret sta uprizorila besedilo znotraj po- sameznih prizorov dosledno realistično, v celoti pa sta s posegom v vrstni red prizo- rov in s scensko opremo Bre- de Jontesove izstopila iz do- slednega realizma ter pouda- rila simbolno vrednost doga- janja. Za polnost realistične- ga učinka predstave je os- novna njena »ponašitev« z ele- menti kvazinarodne glasbe, petjem ljudskih pesmi in zla- sti z izborom gorenj,skega na- rečja za živ in izrazit odrski dialog. Ristič uprizarja reali- stično besedilo z vrsto že kar naturalističnih detajlov znot- raj posameznih prizorov (živ pes, tuširanje, kuhanje, po- slušanje radij.^ega sporeda, »hlaje-ije« dvorane ob posnet- ku pogovora pred trgovino, itd.). Posamezno- polno temo. Bistven poseg v besedilo pa pomeni prenos 4. prizora 2. dejanja na sam začetek predstave in ponovi- tev tega prizora na ustrez- nem mestu. S tem pobegom razpade predstava formalno in vsebinsko na dva deki,, oba se začenjata z istim prizo- rom. Prvi del dobi vreclnost retrospektive, v kateri spo- znavamo posamezne trenutke približevanja med partnerje- ma, med katerima nastopa kot ovira pes, ki s svojo pri- sotnostjo ta proces nenehno ogroža. V drugem delu psa ni več, partnerja sta najhuj- še preskušnje prebrodila, opa- zujemo ju lahiko v prizor^i domala družinske domačno- sti. Tudi scena Brede Jonte- sove, ki je s predmeti potroš- niškega sveta prenapolniia oder vse do parterja, ne da- je le enotnega igralnega pro- stora, ampak tudi učinkovi- to simbolizira prenatrpanosit sodobnega okolja s predme- ti, med katerimi se giblje- jo nebogljeni, odtujeni ia razolovečeni ljudje. V teh okvirih utelešata ko- medijo ljubezenskega pribli- ževanja in oddaljevanja »zre- lih« partnerjev s socialnega dna Jana šmidova in Miro Podjed. Marta je lastnica trgovine, zato verjame v moč lastnine, ki s kvaliteto pri- naša tudi svobodo. Oto je ne- kvalificiran delavec, ki se lastnini ne pusti zasužnjiti, zato se tudi Marti noče »pro- dati«. Ona je bolj preraotm- Ijiva in ima po opravljenem delu tudi zelje po družab- nem življenju in kulturi — želi si v kino, na maškara- do, pogosto »fantazira« in ce- lo piše dnevnik in pesmi. On deluje bolj pn^insko, tudi gro- bo, kulturne potrebe se kon- čajo pri branju časopisov in prepevanju žgečkljivih ljud- skih pesmi. Marta Jane šmi- dove je zrela, samostojnosti navajena ženska, ki pod svo- jo razumarsko hladno zuna- njostjo skriva zastrto čutnost in brezkompromisno dekliško, vdanost, ki se prebuja ob Otu. Podjedov Oto je moško samozadovoljen in zato tudi topoumen ter mestoma grob, a ob vsem tem tudi kljub moški nadutosti nebogljen in konformističen ter v prepro- sti dobrodušnosti nežen part- nei. Tudi ob tej predstavi lahko z zadovoljstvom pišemo 6 prepričljivem uspehu, ki je rezultat premišljenega izbora besedila in izrazitega soust- varjaLnega prispevka vseh so- delujočih. SLAVKO PEZDIR MOZIRJE »ČLOVEK, DELO, KULTURA« V MOZIRSKI OBČINI v mozirski občini so se ob koncu novembra zvrstile nekatere prireditve ob »Ted- nu komimista«. Bile so us- pešne, vse od razstave Can- karjevih del do otvoritve iz- posojevalnice knjig v Gor- njem gradu, sestanka aktiva komunistov kulturnih delav- cev itd. Ob zaključku pa je bila v dvorani »Elkroj« tribuna pod geslom »človek-delo-kultura« — vodil jo je Jože Volfand iz Celja —, ki je kritično in objektivno ocenila ne le sta- nje, marveč tudi prihodnje naloge. Predsednica izvršilnega od- bora občinske kulturne skup- nosti, Ivka Lamutovfl, je naj- prej orisala razvoj in seda- nja prizadevanja v delu skupnosti. Opozorila je na nekatere slabosti v knjižni- čarski dejavnosti ter na gmotne težave, ki ovirajo hi- trejši razvoj kulturnih ho- tenj v občini. Povedala je, da je trenutno najbolj kri- tično glede ustreznih prosto- rov v Nazarju, kjer stoji dom kulture, ki je v zelo slabem stanju. Tudi pro- svetno društvo šmihel ima težave, saj je šola, kjer ima- jo prireditve, prav tako v slabem stanju. Opozorila je, da se krajevne skupnosti s pridom vključujejo v napore za razmah kulture, da pa bi tega ne mogli reči za delov- ne organizacije, kljub nekate- rim izjemam. Poleg tega je kritično ocenila prizadevnost delegatov v skupščini skup- nosti in tako seveda manjka širše sodelovanje skupnosti z j delegatsko bazo. Tudi dejstvo, da od zbra- nih sredstev za kulturo ostane v občini le 42 odstot- kov opozarja na problem, ki ga ni moč prezreti. V nadaljevanju je pred- sednik Zveze kulturno pro- svetnih organizacij Anton Venek povedal, da pridno delajo amaterske skupine in pevski zbori. In spet — manjka pa takšnega delova- nja v samih delovnih orga- nizacijah. Zelo kritično je v muzejski in razstavi j alski dejavnosti. V občini je enajst pevskih zborov s 211 pevci ter na šolah 'še devet mladinskih oziroma otroških zborov, ki združujejo 342 mladih grl. Ustanavljajo tudi godbo na pihala. Zveza materialno podpira oglede opernih predstav. Razveseljivo je delo dram- skih skupin, ki so v tem letu pripravile osem del in imele 23 predstav. Manjka pa primernih vodij, ki bi strokovno usmerjali to de- javnost mladih navdušencev. Pripravljena so bila tudi go- stovanja poklicnih gledališč za občane, medtem ko to ni uspelo v delovnih organiza- cijah. Poudaril je potrebo po centralnem razširjanju knjiž- ničarske delavnosti, likovno delo pa se odvija na Ljub- nem, v Gornjem gradu in v Mozirju. V mozirski občini dela enajst prosvetnih društev, od tega devet dobro. Težave so tudi zaradi kadrov v vod- stvih nekaterih društev. Si- cer pa so letos uspešno pri- pravili kulturni teden. O vzgoji šolskih otrok do kulturnih dobrin je govorila tovarišica Urankova. Težave za dosego lepših rezultatov so tudi v preobremenjenosti prosvetnih delavcev. Ugotovi- li so, da mladi radi gledajo mladinske gledališke pred- stave, kritika pa je veljala ugotovitvi, da v občini ni ni- ti ene knjigarne. Razen tega vrtijo premalo primeriiih filmov za najmlajše oziroma za mlade. Otroci radi pri- pravljajo razne proslave, njih trud pa ni poplačan z obiskom tistih, ki jih pose- bej vabijo! O podružbljanju kulture je na tribuni spregovoril še se- kretar občinske konference SZDL, Stane Kranjc. V razpravi so ugotovili, da nekatere družbenopolitične organizacije niso storile do- volj za uveljavitev kulturne dejavnosti. Dosti kritičnih besed je letelo na delovne organizacije. Zato tudi zah- teva, da morajo napraviti več, da bo delavec deležen obsežnejšega vpliva kultur- nih dobrin. Sklenili so, da bodo v kolektivih zadolžili delavce, ki bodo delali na tem področju. Tribuna je uspela. Četudi ni odkrila nič novega, je vendar spodbudila k dejav- nosti vse sredine, ki so od- govorne, da bo delovni člo- vek spoznal kulturne do- brine. Isti dan zvečer je v dvo- rani prosvetnega doma v Mozirju dramska sekcija uprizorila Cankarjeve »Hlap- ce«. Dvorana je bila polna hvaležnih gledalcev. ALEKSANDER VIDEČNIK KOLEDAR ZA SLOVENCE V SVETU Te dni je izšel iz tiska SLOVENSKI KOLEDAR 1977, ki ga letos že štiriindvajse- tič v obliki zbornika izdaja Slovenska izseljenska mati- ca v Ljubljani. Slovenski koledar objavlja na 272 straneh in v 285 fo- tografijah obširei zapis o živ- ljenju naših rojakov na tu- jem. S primerno naklonje- nostjo uredniškega odbora je v zborniku več »portretov« Cankarja in o Cankarju, fo- toreportaž sem in tja po do- movini, obsežnejše pa kole- dar razpisuje delo slovenskih društev na tujem. Ne manj- ka tudi pravnih nasvetov de- lavcem v tujini pri uveljav- ljanju pravic iz dela. ŽALEC UGOTOVITVE SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI Na nedavni seji skupščine kulturne skupnosti v Žalcu so delegati ugotovili, da je bilo letošnje leto na področ- ju kulture v občini izredno plodno. Razgibale so ga že proslave v čast 100-letnici rojstva Ivana Cankarja, še bolj pa vse prireditve v okviru tedna komuni.sta. Po- sebej pohvalno je to, da je bolj kot v letih poprej zaži- velo kulturno udejstvovanje na šolah, saj so bila usta- novljena mnoga šolska kul- turna društva, ki aktivno delujejo. Ob uspehih pa so delegati ugotavljali tudd slabosti. Predvsem še vedno velja, da kulturno delo ni našlo .svoje- ga pravega mesta v organi- zacijah zdiuženega dela. Tu bi osnovne organizacije sin- dikata lahko in morale sto- riti precej več, da bi dejan- sko lahko govorili o delav- ski in delavčevi kulturi. Sla- bo pripravljene proslave in skromen odziv na akcije, kot so vpis gledališkega abonma- ja pa opozarjajo na nezado- stna prizadevanja v tej smeri. Tudi v prihodnje bodo v občini razvijali predvsem množičnost v kulturi. Dele- gati so se še zlasti zavzeli, da naj bi kulturno delo se- glo tudi v najbolj oddaljene zaselke občine. Zato bodo predvsem razvijali knjižni- čarstvo, še bolj pozorno pa bodo delali tudi s šolsko in pošolsko mladino, saj prav ta lahko postane nosilec kul- turnega udejstvovanja v kra- jevnih skupnostih. Načrti za prihodnje leto so pestri. Urejena bo knjižnica v Letušu, razširili bodo marksistični oddelek knjižni- ce, na vseh matičnih šolah naj bi uredili stalne razsta- ve na temo NOB, še večja bo skrb za urejevanje in ohranjanje spomenikov NOB. 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 49 — 9. december 1976 4. TEDEN D0MAČE6A FILMA V CELJ^ -19. - 25. XI. 1976 OB SKLENITVI 4. TDF OPTIMISTI PRESENEČENI DOMAČE FILME GLEDALO 30000 OBISKOVALCEV Za nami je četrti l^edeii domačega filma v Celju. Ni še postorjena bi- lanca vseii postavk uspešnost.! te ve- like kulturne in osrednje slovenske filmske manifestacije, med aktivo pa vsekakor že lahko zapišemo nekaj spodbudnih podatkov. Nedvomno mora marsikoga prese- netiti ugotovitev, da je v tednu dni, v treh celjskih kinodvoranah ter na Polzeli, Slovenskih Konjicah in La- škem gledalo blizu 40 raznih, največ domačih filmov preko 30.(KX) kinoobi- skovalcev. Bilo je kar 92 kino pred- stav, ki so vse bile dobro obiskane, da o premiemih sploh ne govorimo, ker je sedežev primanjkovalo in so obiskovalci želeli zavzeti tudi stojišča. Podatek o visoki zasedenosti kinodvo- ran zanesljivo potrjuje velik interes občanov in deloraih ljudi Celja in celj- skega območja za domače filme. Ne manj pomembno je dejstvo, da je afirmiranost letošnjega TDF »pre- bila« nacionalne meje. K temu je vse- kakor prispeval posvet jugoslovanskih kritikov in publicistov, ki so dva dni v Celju utrjevali pota usmeritve film- .ske ustvarjalnosti. To kar je bilo iz- ven tega okvira predmet posebnega zanimanja film.skih kritikov in publi- cistov, zlasti tistih iz drugih jezikov- nih območij, so bila vprašanja o zna- čaju TDF, ki ni in ne želi biti festival ali mali Pulj. Je srečanje filmskih ust- varjalcev s filmsko publiJco, ki prispe- va — počasi, a vendarle — k uveljav- ljanju novih družlieno ekonomskih od- nosov na področju kulture in v zdru- ženem delu sploh. Filmski ustvarjalci, ki so se tokrat prvič skupaj s filmom predstavili celj- ski publiki niso našli primernih po- hvalnih besed o »tej čudoviti publiki, ki spremlja domači film s tolikšno pozornostjo in gorečnostjo, da tega ni mogoče opisati, treba je doživeti.« Čeprav so za odnos naše publike do domačega filma slišali že od lani ude- leženih filmskih ustvarjalcev je bilo živo srečanje, zanje pravo doživetje, iskreno zatrjujejo. Zato organizatorji že zdaj prejemajo njihova sporočila in izraze pohvale, hkrati z obljubami, da bodo v Celje znova prihajali. Celje je v dneh TDF »filmsko diha- lo«. Iz 66 izložbenih oken, izredno oku- sno urejenih, iz pomenka pred bla- gajnami kinopodjetja, v razgovoru na uMci, šoli, na delovnem mestu in kdo- ve kje vse še, povsod se je te dni govorilo največ o filmu. Komentar o tem, kar so že videli, ali pogovor o pričakovanju premieme predstave. Priprave na TDF, teh pa ni bilo malo, so bile ta hip odmaknjene, na njeno mesto so stopiH rezultati. ČLOVEK je bogatil svoje DELO s sestavnim delem življenja, KULTU- RO. BOJAN VOLK Ustvarjalci najnovejšega sioveiiskega filma Vdovstvo Karoline žašler med ogledom tovarne izolacijskega materiala v Laškem, kjer so videli proizvodnjo znanega stiro- pora. Foto: D. Medved SREČANJA ZADNJEGA DNE 4. TDF POGOVORI V ŠOLI F. ŠLANDRA, V TOPRU IN TIM Zadnji dan Tedna do- mačega filma so Celja obiskali ustvarjalci filma Vdovstvo Karoline Zašler. Ekipa, ki so jo sestavlja- li režiser najnovejšega slovenskega filma Matjaž Klopčič, direktor filma Boško Klobučar, sceno- graf inž. arh. Niko Ma tul, montažerka Darinka Peršinova in igralca Dare Ulaga in Polde Bibič, je najprej obiskala OŠ Slav- ka šlandra. Prisrčno sre-. čanje je bilo prekratko in še veliko vprašanj je ostalo za naslednje leto. Toper je filmske ustvar- jalce pričakal s skupino organizatorjev kulturnega življenja in ljubiteljev fil- ma. Filmske delavce je v imenu kolektiva pozdravil Ernest zvar. Največkrat je moral na vprašanja od- govarjati režiser Matjaž Klopčič in sicer v z;\'-ezi s scenariji, ter splošnimi vsebinskimi pripravam za izvedbo dobrega filriia Tudi v Topru, kjer so si filmski delavci ogledali del sodobne proizvodnje, je čas prehitro potekel. Obljubili so, da še pri- dejo, saj je obisk v takšni delovni organizaciji kot je Toper, nadvse prijeten za radi delavcev, ki še po- sebno v zadnjem času po- svečajo veliko pozornost ravno kulturnemu življe- nju. Tovarna izolacijskega materiala v Laškem je bi- la odeta v belino. Nekaj zaradi snega, največ pa zaradi stii*oporja, ki ga proizvajjo. Tudi v tem ko- lektivu so se filmski de- lavci počutili nadvse pri- jetno, saj so spoznali del bila doslej nemana. Nave- zali so tudi nekaj korist- nih stikov za nadaljnje sodelovanje, posebno še scenograf Niko Matul. TIM Laško se je letos pr- vič vključil v neposred- no sodelovanje v Tednu domačcjfa filma. S pc kroviteljstvom nad pred- stavo je omogočil, da so Laščani prvi videU naj- novejši slovenski film Vdovstvo Karoline Žašler Toda laška kinodvorana je premajhna in odslej bo- do po zaslugi TIM in TDF razmišljali tudi o drugi, ustreznejši kino- dvorand, kot o -kulturnem prostoru. Vsekakor so bili bi pr- vi koraki v Laškem nad- vse koristni. Tudi zaradi vzpodbujanja določene kulturne dejavnosti, ki bo morda hitreje našla ključ rešitve iz nezavidljivega položaja kot sicer. Naj- dragocenejše pa je seve- da neposredno navezova- nje stikov med kulturni- mi delavci in neposredni- mi ustvarjalci v gospodar- stvu, saj se bodo na tej osnoii lažje odvijala vsa poznejša dogovarjanja v okviru porabe sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, kjer prav po- sebno bitko bije iz leta v leto ravno kultura. La- ški TIM je s pokrovitelj- stvom nad filmom, z vzdu- šjem, ki ga je ustvaril v Laškem, pokazal pravo pot tudi drugim, ki so 'zdaj na vrsti da povza- mejo to sporočilo kot za- vestno akcijo jutrišnjega dne. DRAGO MEDVED Ustvarjalci filma Bele trave so obiskali tudi kolektiv Zlatarne in Auree. Najprej so si ogledali Zlatarno, zatem pa še kolektiv, kjer naslajajo v zadnjem času toliko is- kane značke. Kakor so bUi za delavce zanimivi obra/i znanih slovenskih filmskih igralcev, tako je bilo za u.stvarjalce filma zanimivo spoznavati proizvodnjo. Zato ni nič čudnega, če je bilo med ogledom .^uree tudi veliko vprašanj. Naš posnetek pri- kazu.je slovenskega igralca Poldeta Bibiča v pogovoru z delavko pri proizvodnji značk. Foto: D. Medved DRUG! O NAS^ JUGOSLAVIJA IN CELJE ŠTEVILNI ODMEVI O TDF 76 PO DOMOVINI Slovenski in jugoslovan- ski tisk, radio in televizija so namenili 4. Tednu do- mačega filma mnogo več pozornosti, kot smo pri- čakovali oziroma predvi- deli v organizacijskih pri- pravah. Zato bo ena os- novnih nalog prihodnje leto — organizacija press centra. Kljub temu pa smo skušali zadovoljiti kolege novinarje iz Slovenije, Za- greba in Beograda po najboljših močeh. V dokumentacijskem oddelku Osrednje knjižni- ce v Celju, oddelek za študij, se je zbrala zajet- na mapa člankov o TDF iz slovenskih časnikov. Po trenutnih podatkih pa so precej objavljali o četr- tem tednu tudi v drugih republikah (Vjesnik, Ve- černje novosti. Radio Za- greb in drugi). Povsod so bili enotni v oceni, da je vsebina TDF dobro zastavljena in tudi dobro uresničena ter po- meni veliko osvežitev v tovrstnih prireditvah, pred- vsem zato, ker pri celjski manifestaciji ne gre za festival — temveč zbliža- nje delovnih ljudi in filma na najrazličnejše načine. Sicer pa citiramo po- samezne odstavke iz ne- katerih slovenskih listov: DELAVSKA ENOTNOST [20. 11.): »TDF pa ni sa- mo pregled domače film- ske ustvarjalnosti. Je mnogo več, postal je ne- pogrešljivo doživetje celj- skega delovnega človeka, njemu je namenjen in zanj pripravljen.« — Ja- nez Sever. DELO (19.11.): »Celje — Čisto na kratko, a do- volj zgovorno: z današ- njim dnem postaja mesto za teden dni jugoslovan- ska filmska prestolnica.« — Stanka Godnič. VEČER (8.11.): »Prire- ditev raste v slovenski filmski festival, ki zbira okoli sebe ne samo jugo- slovanske filme, temveč se začenja odpirati tudi navzven.« — Vili Vuk. VEČER (6. 10.): »S pri- reditvami in predstavami, ki so jih prireditelji do- slej uspešno izvili iz obi- čajnih festivalskih okvi- rov in jih spremenili v strokovno, vzgojno in kulturno izobraževalno manifestacijo, ki je zrasla iz potreb delovnega člo- veka.« — Marlen Prem- šak. ITD (19.11.): »V petih letih je iz prijazne, skro- mne zamisli, ki naj bi na nov način zbližala domačo filmsko umetnost z do- mačim gledalcem, nasta- la v Celju prireditev, ka- tero pozna že vsa Jugo- slavija: Teden domačega filma.« STOP je v povezavi s TDF sprožil pravo nagrad- no igro, veliko pa sta o TDF poročala tudi KOMU- NIST in LJUBLJANSKI DNEVNIK. Toliko vsaj v približen prikaz iz številnih vrstic, ki so bile zapisane pred, med in po Tednu doma- čega filma. Zelo ilustrativna je tudi naslednja zgodbica novi- narja Radia Zagreb: »Po- slali so me v Celje za dan ali dva. Toda, ko sem videl za kolikšno priredi- tev gre, sem se odločil, da ostanem ves teden.« Enako je povedala novi- narka iz Beograda Mila Kodema, ki je namesto dveh, ostala v Celju se- dem dni. Prihodnje — jubilejno — leto bo novinarjev v Ce- lju še več. Vendar ne to- liko zaradi spremljanja fil- mov, saj bodo predstave videli že v Pulju, kot predvsem zaradi sprem- ljajočih prireditev: posve- tovanj in razgovorov fi- lmskih delavcev v delov- nih organizacijah in v šo- lah, kar oboje predstavlja posebnost in morda naj- več v celjski prireditvi, v osrednji slovenski kultur- no politični filmski mani- festaciji! Pri odhodu iz Celja pa je bila enotna želja kole- gov novinarjev iz sosed- njih republik ta, da bi v času TDF 77 bolj spoznali Celje, njegovo kulturno dediščino in sedanji kul- turni utrip, združeno delo in — ljudi. S skupnimi močmi jim bomo skušali to omogočiti in tako se- znaniti bralce povsod v Jugoslaviji z našim me- stom. MILAN SENIČAR St. 49 — 9. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 4. TEDEN D0MAČE6A FILMA V CELJU -19. - 25.Xi. 1976 ........................... * ..................... .......v::'...v..v.v.......■■......................x - ■;■.........,.,„,,■,..........v,v ■■■■■■■^^^^ .......... ŠE PRIDEMO v CELJE Odhajali so zadovoljni, najbolj tisti, ki so prišli iz najbolj oddaljenih mest. V Sloveniji niso pričakovali tolikšne gostoljubnosti in pozornosti, kot so jo doživeli v mestu ob Savinji. Zato njihova obljuba: znova bomo prišli, če bo film, pri katerem sodelujemo, imel čast uvrstitve v vaš Teden domačega filma. Tako režiserja MIKI STAMENKOViC; in MATE RELJA, enako navdušeni pa so bili ŽARKO RADIČ (popularni Jastreb iz Kapel- skih kresov), TONČI NALIS, IRFAN MENSUR, VOJKAN PAVLOVIC in GORDANA KOSA- NOVIČ. Nekaj utrinkov s srečanj z njimi. Jastreb je bil na celjskih ulicah deležen izredne po- zornosti. Predvsem s strani srednješolk. Smeh in pogledi. S Stamenkovičem sta dru- žno pri Turški mački naročila »mezo« — eno fižolovo solato z bučnim oljem in dve žlici. Navdušena sta bila nad dodelano organi- zacijo TDF in izredno točnostjo, ki smo jo zahtevali kot gostitelji. Pred odhodom sta se »morala« še javiti ob 11.45 v informacijski pisarni Tedna. Bila sta točna na sekundo, le zasopihana! Hotela sta pokazati kako spoštujeta dogovore. Vojkan ali »Prkos Drumski«, kot se pod- pisuje, nam je pisal iz Zagreba: »Z radostjo vas pozdravljam kot neutrudljive delavce s kulturnim] željami in uporno voljo, ki jo v jugoslovanskih razmerah spreminjate v re- zultate. To so rezultati, ki nas bodo pleme- nito inspirirali v še večji polet jugoslovanske filmske kulture!« Itd. Mate Relja, ki je bil v zaključnem govoru najdaljši in najprisrčnejši, je dal neverjetno laskave ocene o Celju in TDF, ga postavil daleč pred Pulj in delno tudi pred Niš. In to ob udeležbi novinarjev iz Beograda in Za- greba! Odhajali so navdušeni nad celjskim občin- stvom, ki je znalo prisluhniti vsaki podrob- nosti in »reagirati točno v tistem trenutku, ko si je režiser to zamislil, je srečen dejal Miki Stamenkovič. Odhajali so z obljubo in željo, da bi še prišli v Celje — na TDF 77. M. SENICAR S 76 Po zadnji premieri v okviru letošnjega Tedna do- mačega filma so razglasili in podelili tudi nagrade za najboljše slovenske filmske stvaritve. Podeljene so bile nagrade in priznanja pionirja slovenske kinemato- grafije Metoda Badjure ter nagrade revije Stop in uredništva Novega tednika — Radia Celje. NAGRADE »METOD BADJURA« 1. Zlato plaketo Metoda Badjure je prejel Matjaž Klopčič za režijo in sodelovanje pri scenariju filma VDOVSTVO KAROLINE 2AŠLER; 2. Srebrno plaketo Metoda Badjure je prejela Berta Meglic za masko v filmih IDEALIST in VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER; 3. Posebna priznanja Metoda Badjure so prejeli: Jože Pogačnik za režijo kratkega filma SARABANDA; Koni Steinbacher za režijo kratkega filma MOČVIRJE in celotna ekipa ustvarjalcev filma VDOVSTVO KARO- LINE ŽAŠLER. NAGRADE REVIJE »STOP« IN NOVEGA TEDNIKA — RADIA CELJE 1. Za igralca leta je dobil nagrado Radko Polič, ki je ustvaril dve odlični vlogi — v IDEALISTU in VDOV- STVU KAROLINE ŽAŠLER; 2. Za igralko leta je bila proglašena Milena Zupan- čič za vlogo Karoline Žašler; 3. Najboljšo žensko epizodno vlogo je odigrala Marjeta Gregorač v VDOVSTVU KAROLINE ŽAŠLER in IDEALISTU: 4. Najboljšo epizodno moško vlogo je podal Janez Albreht v IDEALISTU; 5. Najboljša debitantka je bila Miranda Caharija v filmu VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER; 6. Posebno denarno nagrado žirije pa je prejela ekipa ustvarjalcev aktualnega umetniškega kratkega filma TA HIŠA JE MOJA, PA VENDAR MOJA NI: Jože Pogačnik, Janez Čuček in Ljubo Struna. ODLIČNO ZUNAJNI Filmski ustvarjalci so bili izredno zadovoljni tudi s sprejemom stvaritev pri občinstvu na »zunanjih« sijav- nostnih premierah. V Laškem je sicer »spodrsnilo« pri vrstnem redu filmskih kolutov, pokazala pa se je očit- na potreba po večji kinodvorani. Slov. Konjice so zno- va dokazale svojo gostoljubnost in že tradicionalno zanimanje za domače filme. Žal v centrihu žalske občine ni uspelo organizirati slavnostne predstavitve ustvarjalcev enega najboljših slovenskih filmov »Idealist«, zato pa so se na Polzeli pokazali kot odlični organizatorji in gostitelji, čimveč takšnih kulturnih centrov. -ms- IMLiranda Ciaharija in .Iane7, .\lbreht ZAHVALA LT EMO IN CINKARNI v tednu domačega filma so se izkazali tudi t»rl Ljudski tehniJd EMO, saj so nam posodili 16 mm ki- noprojektor za predvajanje Eisensteinovega filma Oklepnica Potemkin. Z nesebično pomočjo so nam veliko pomagali. Prav tako vrli tiskarji Cinkarne, ki so nam takorekoč čez noč naredili i>otrebne zastavice za na mize, kljub temu, da so bili sami v veliki ča- sovni stiski zaradi tiskanja koledarjev, kajti novo leto se hitro bliža. Vsem še enkrat iskrena hval« za razumevanje In pomoč v odločilnih trenutkih. FILMSKA SREČANJA (1) GORDANA KOSANOVSC KOMAJ NAŠLA POT V CELJE Videli smo jo v enem najuspešnejšem jugoslo- vanskem filmu zadnjega Pulja — v filmu Čuvaj plaže v zimskem času. To je delo režiserja Gorana Paskaljeviča, ki žal ni mo gel priti v Celje na 4. TDF, ker je bil v ZDA. Film pripoveduje o mla- dih ljudeh, ki iščejo svoj življenjski prostor. Gre pravzaprav za dva. Za fanta in dekle, ki ne mo- reta najti zaposlitve in Si v viziji skupne poti iš- četa rešitev. Gordano Ko- sanovič smo videli v za- nimivi vlogi mladega de- kleta in pozneje žene. Vi- deli smo jo tudi ha odru po projekcija filma, ka- mor je prišla p>o dolgih zapetljajih cestne vožnje iz Petrinje. Hudovala se je, češ, da ni od Kum- rovca do Celja pravzaprav nobenega kažipota. Kljub temu ji je prvi stik s Celjem in njegovim film- skim občinstvom ostal v nepozabnem spominu. Si- cer pa naj sama spregovo rl o svojem delu. — Gordana, vi ste pred- vsem gledališki človek. Kako torej primerjate svoje delo pri liimu s tistim na odru? — Film je zame v bist- vu ena velika »čaroUja« in mi je zato pri srcu. Sicer pa je pri nas zelo neurejen položaj glede vpliva gledaliških igralcev na sodelovanje pri filmu. Vse je bolj odvisno od naključij. Zato sem razo- čai-ana, toda ne brez vo- lje, brez poleta za delo. Komaj sem končala aka- demijo in vsaj poskušam izbirati dobre scenarije. —Kako se počutite pred filmsko kamero? Ne mis- lim zaradi igre, drugačne mimike. Mislim na drugo vzdušje, na povsem dru- ge metode dela . .. — Film je bolj kompli- ciran. Imeti moraš spo- sobnost koncentracije v določenem trenutku. To je lahko sekunda, dve, tri. Lahko je tudi pet mi- nut. Važno je to, da je prava koncentracija v ti- stem trenutku, ko zabmi kamera. V gledališču je lažje, ker je povezava ob- čutkov strnjena. To je razlika. Nekdo se lažje skoncentrira ravno pred kamero, nekatere pa to brnenje mota. Zase vem, da sem uspela kamero obvladati (»prepitomitil«) in me to brnenje navdi- huje za kakšen občutek več .. . — Kako ste se počutili pri snemanju filma Čuvaj plaže v zimskem času, ki ga je občinstvo tako toplo sprejelo? — Pred kratkim sem že snemala kratki vojni film in »Vrhove Zelengore«. (V času TDF 76 je bil film na sporedu v kinu Dom). Toda Čuvaj plaže je bil zame prva sodobna t^ma. Najbolj sem se ba- la, da ne bo vse dovolj spontano, sproščeno, ker to so vsakodnevni dogod- ki in je v takih primerih težko biti pred kamero sproščen. Tudi režiser je bil začetnik, nisem ga po- znala, vsi smo tvegali — mi z njim, on z nami, na koncu pa &mo le vsi za- dovoljni. — Ko preberete scena- rij in pristanete na sode- lovanje — se vam zdi med snemanjem, da je res vse tako kot ste prebra- li, ali se kaj spremin.ia? — V glavnem je tako kot sem prebrala, čeprav moram reči, da je ravno Goran Paskaljevič eden ti- stih režiserjev, ki dovolju- je spremembe po pred- hodnem posvetu z igral- cem. Je za dialog. Ker včasih scenarist res ne zadene dober dialog in ga na samem snemanju naredimo avtentičnega. Sočnega. Zame je takšno sodelovanje dobrodošlo, sem takšen tip. Ni pa s tem seveda rečeno, da po- tem ob scenariju zavlada anarhija. Etobro priprav- ljen scenarij je koristen in potreben za točno spo- znavanje vsebine in vzdu- šja, obaiem pa ravno do- bro pripravljen scenarij omogoča spremembe v smislu ustvarjalnega dia- loga med igralcem in re- žiserjem. Slab scenarij te- ga ne omogoča. — Ste zdaj prvič v Ce- lju? — Da, prvič. Čeprav sem prišla ponoči sem bi- la takoj navdušena. Ra-da Imam mesta, ki imajo ve- liko starih hiš. Takoj sem videla stare fasade. Mor- da je ponoči to še bolj vidno, ker na ulicah ni toliko ljudi pa ne »zabr- Ijajo« sliko. Kar pa me bolj preseneča je to, ka- ko so Celjani resno in brezhibno pripravili Te- den domačega filma. Edi- no v Berlinu sem še vi- dela takšno organizacijo, organizacijo, ki inponira. Počaščena sem zaradi tak- šnega sprejema, zaradi pozornosti, ki jo organi- zatorji posvečajo filmu in ljudem, ki se s filmom ukvarjajo, ljudem, ki te filme tudi gledajo in spre- jemajo, j — Da ne vrneva na va- še gledališko področje. V zadnjem času je precej slišati, da režiserji prav manipulirajo z igralci. .Je temu res tako? — Obstajajo takšni re- žiserji. Sama imam ma- lo izkušenj, tako gleda- liških kot filmskih, toda vem, da so. Tudi v zgodo- vini obstojajo. Toda sebi sem privoščila »luksus«, da sama izbiram režiser- je. To pomeni, da o sebi mislim kot o osebi, ki zna razmišljati, ki ve, zar kaj dela določene stvari, torej o osebi, s katero ni mogoče manipulirati. Morda se to čuje kot mla- dostno nadebudništvo, to- da doslej sem uspela de- lati stvari, fci so mi všeč. Ce pa bo potrebno, da bom v predstavi lutka, bom lutka, toda le pod pogojem, da bom vcjdela zakaj! — Skupina vaših sovrst- nikov v Beogradu priprav- lja eksperimentalno pred- stavo slovenskega ekspre- sinista Slavka Gnuna »Dogodek v mestu Gogi«. Nam lahko poveste kaj več o tem? — Zbrali smo se, našh režiserja, to je Paolo Ma- gielli, dovolj znan režiser tudi v Sloveniji. Rad je sprejel to delo. Ta dra- ma je primerna za današ- nji družbeni trenutek. Skozi njo hočemo podati naše stanje, naše čakanje, naše mesto Gogo, naš Be- ograd^ Zagreb, Ljubljano. Naša pričakovanja o tem dogodku v Gogi, do kate- rega mora priti. Vaje imamo v Narodnem po- zorištu v Beogradu, radi pa bi našli povsem svoje prostore, kjer bi lahko delali. V gledališču je v Beogradu velika kriza, tu- di nekateri incidenti se dogajajo... ml bi radi svojo sceno, novo gledali- šče, Id je lahko edini iz- hod Iz krize. DfRAGO MEDVED I OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD n% OB TEDNU DOMAČEGA FILMA Ob zaključku Tedna do- mačega filma sem se slu- čajno gledala TV oddajo »v živo«. Bilo je nekaj pripomb in kritike na ta račtm. Tudi sedaj sem spoznala, kaj lahko dose- ' že ena sama ženska v družbi. Za to mi je dala pobudo tov. Maroltova s Polzele, ki je sodelovala na tej oddaji. Zelo me je prizadelo, ko so njen pred- log popolnoma zavrnili. Bila je predmetna učite- ljica mojega sina v času njenega službovanja v Semx)et.ru in zelo priljub- ljena tudi pri otrocih. Za- to želim podpreti njeno nadvse hvalevredno zami sel. Popolnoma se strinjam z njo. Namesto slabega filma, bi bilo bolje tisti denar sežgati če ga ne bi imeli porabiti za kaj bolj konstnega. Slab film la- hko povzroči mladini ve- liko škode. Prav bd bilo, da bi se držali izreka: devetkrat premisli in en- krat storili. Se\'eda, še zla- sti, ka.dar gre za pomem- bne reči. Tudi veliko dru- žinskih tragedij bi lahko rešili in preprečili z dob- rimi in poučnimi filmi. Imam tri sinove. Zato vam pišem iz lastnih iz- kušenj. Ko sem opazila, da slabi filmi kvarno vplivajo na njihov razvoj v času pubertete, sem da- la televizor zapečatiti. Kljub temu imam obču- tek, da sem že nekoliko zamudila. Ne mislim nikogar ob- sojati, čeprav je kritika zdrava, če je prava, če pa gre za srečno bodočnost naših otrok, sem priprav- ljena storiti vse. Zato bi bilo prav, da bi res pre- mišljeno delali, ko se od- ločamo za tako važno reč, fci lahko povzroči več škode kot koristi. Da se ne bomo potem kesali, ko bo prepozno. Namesto petih slabih filmov, je bo- lje eden, pa tisti dober. Ne bd nam smelo biti žal finančnih sredstev, ko gre za vzgojo naše bodoče generacije. Vsak želi svo- jemu otroku srečno bo- dočnost. Tako vsaj mis- lim. To pa jim lahko za- gotovimo le, če jih bomo vzgajali v poštene, iskre- ne in delovne člane naše družbe. Ni mi žal, da sem jih prikrajšala za marsi- kateri film na TV, ker la- hko jamčim, da niso za- mudili nič koristnega. Veliko se govori m pi- .še, malo pa dejansko iz- vaja. Moram priznati, da je bilo doslej, malo pouč- nih filmov, naj si bo na TV ah v kinematografih. Mladim naj bi prepove- dali ogled filmov, ki za- nje niso primerni, če so že nekateri tuji filmi sla- bi, naj bi se vsaj za do- mači izdelek bolj potru- dili. Vse preveč je sebič- nosti in sovraštva v njih. Zato zelo spoštujem to- varišico Maroltovo, ki je takšnega mnenja in želim, da bi vsaj delno ■ upošte- vali njen predlog. MARIJA ŠTAMOL, ' Šempeter PRIPIS UREDNIŠTVA: Hvala za pismo. Kot vidi- dite smo ga malce skraj- šali, še zlasti ker močno ponavljate misli o vzgoji mladega rodu. Sicer pa, najbrž bi morali o tem res več ne samo pisati in govoriti, zlasti še naredi- ti. Navzlic temu našemu posegu v vaša razmišlja- nja, smo prepričani, da ,je ostalo tisto, kar ste hoteli predvsem povedati. Vas skrajšani prisj>evek smo objavili, četudi mo- ramo zapisati, da se z ne- katerimi mislimi in vaši mi ukrepi ne strinjamo povsem. Predvsem okoli zapečalenja domačega te- levizijskega sprejemnika in še kaj. Toda, zaenkrat ne mislimo razširjati mi- sli. Sicer pa ste bržčas v oddaji sami ugotovili tu- di tisto resnico, kako je z razmerjem med dobri- mi in slabimi filmi. Toda, pustimo to, saj, kot reče- no, tudi mi ne mislimo polemizirati. O tem ,je bi- lo že veliko izrečenega in napisanega. Morda pa bo- do vaša vzgojna razmišlja- nja spodbudila še koga. Vrat in prostora v naši rubriki ne zapiramo. Sicer pa še enkrat — hvala za pismo! LEPA IZLETA K^kor iani, lako je dm- štvo invalidov Šentjur tu- di letos organiziralo za svoje člane dva izleta. Da sta bila uspešna in dobro organizirana, se moramo najprej zahvaliti predsed- niku društva Mirku ščur- ku. Tajniške posle uspeš- no vodi Fanika Trpin s Planine pri Sevnici, ki tri- krat na teden prihaja v Šentjur, kjer ima uradne ure za stranke. Tudi Ja- kob Veber, ki je bil za vodnika, je poskrbel,- da na izletu ni manjkalo do- bre volje. Lahko rečem, da si ta- ko prijetnih izletov želi- mo tudi v prihodnje. Vsem. ki so si prizadeva- li, da nam je bilo lepo, iskrena hvala. V imenu invalidskih upokojencev HILDA LOKOVŠEK, Šeaiitjur CELJE: PLAZ NA CESTI Ne na katerikoh. Mar- več na Pai-tizanski cesti v Celju. Vsul se je prejšnji petek ob močnem nalivu. In nastal je na tistem predehi, kjer so strokov- njaki zatrjevali, da je hrib najbolj trden. S seboj je potegnil oko- li 5000 kubičnih metrov z»mlje. Sicer pa je vsega skupaj zgrmelo za okoli 8000 kubdkov. Poškodovana je tudi ce- sta. Prav tako ograja. Cesto so seveda takoj zaprli in vse kaže, da bo tako vse do konca leta. Na sedežu občinske ko- munalne skupnosti so po- vedah, da bodo za uredi- tev problema potrebovali okoli 50 milijonov starih dina-rjev. Polovico teh - sredstev naj bi dobili iz občinskega sklada za od- pravo posledic po elemen- tarnih nesrečah. Z deU za odstranitev zemlje s ceste in drugim, bodo prdčeili taikoj. SEDEMDESET LET A.STEGNARJA v torek je praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan An- drej Stegnar, ugledni družbe- nopolitični delavec, komu- nist, partizan, planinec in zdaj upokojeni direktor to- varne usnja v Šoštanju. Jesen svojega plodnega živ- ljenja preživlja v mirnem predelu Veselove ulice v Ljubljani, v krogu svojih najbližjih. Rodil se je v Tržiču^ kjer se je srečal ne samo s tr- dim delom in življenjem, marveč tudi z lepoto gora. Ze kot mladega fanta so za- mikale gore, ki se jim vse do svoje bolezni ni nikoli odrekel. Na Triglavu je bil prvič že 1926. leta. Izučil se je za čevljarja in pozneje delal tudi v to- varni Peko. že kot osem- najstletni mladenič je našel pot k naprednim delavcem in tako je v tem času so- deloval tudi v napadu na skupino orjunašev. Zaradi tega je bil odpuščen z dela v tovarni Peko in doletela ga ;e tudi prva aretacija. Ko se je 1929. leto vrnil od vojakov, se je še močne- je povezal s člani Komuni- stične partije. Njen član pa le postal februarja 1931. le- ta. Toda, že v avgustu iste- ga leta je bil aretiran. Posla- li so ga v Glavnjačo. Do iz- bruha druge svetovne vojne je bil .še nekajkrat zaprt in obsojen na robije tudi do pet let. To pa je bila tudi zanj pomembna partijska šola. Ob prihodu Nemcev je bil zaprt v mariborski kaznilni- ci. Nemci so ga zatem od- gnali v Miinchen^ odkoder pa je pobegnil in odšel v par- tizane. Po vojni je opravljal raz- lične funkcije. Od apri- la 1950^ pa vse do upo- kojitve 1962. leta je bil direktor tovarne usnje v Šoštanju. Tu se je uveljavil ne samo kot odlični vodja kolektiva, marveč tudi kot delavni predsednik planin- skega društva. Pod njegovim vodstvom je zrasla nova po- stojanka na Slemenu, v Šentvidu nad Šoštanjem. Ta dom nosi njegovo ime — Andrejev dom. In tudi po upokojitvi, ko se je preselil v Ljubljano, se je takoj vključil v delo planinskega društva Ljubljana-Matica. Na vsej poti po vojni mu 'e bila v največjo oporo njegova življenjska tovarišica Milka, rojena Mandelc^ s ka- tero se je poročil že tretji mesec po končani vojni. V srečnem zakonu mu je po- vila pet otrok. Iskrene čestitke! VIKTOR KOJC PREJELI SMO OB RAZSTAVI »CANKAR IN DELAVSTVO« V ŽALCU Večerilo se je. Vedel sem, da moram v Žalec na otvori- tev razstave »CANKAR IN DELu\VSKO GIBANJE«. Nič kaj mi ni bilo po volji oditi tja, ker sem mislil, da bom priča nerazumljivemu besedi- čenju; toda če bi vedel, koliko lepih trenutkov bom preživel tam, bi se gotovo veseUl. Pred liko^mim salonom v Žalcu je čakala velika množi- ca otrok, učiteljev in drugih.• Komaj so se vrata odprla, že je bil mali razstavni prostor napolnjen do zadnjega kotič- ka. Ze tisti trenutek, ko sem vstopil, sem videl, da mi ne bo dolgčas. V kotu so stale orgle, v bližini visok, starin- ski stol, na stojalu, pokritem s prtom, kakršnega je imela naša babica, je počivala va- za, v njej pa krizanteme; na drugi strani prostora pa je ča- kal klavir. Vse stene so bile pokrite s fotografijami in znamenitimi članki, ki jih je ruekoč napisal Ivan Cankar, da bi širil svojo revolucionar- no politično misel. Po uvodnih besedah pred- stavnice Arhiva SR Slovenije smo prisluhnili žalskim reci- tatorjem, ki so ob soju sveč posredovali Cankarjevo bese- do tako, kot bi govoril pisa- telj sam. Vsaka njegova mi- sel je bila izpovedana tako, da bi jo še in še poslušal. Cankarjevo življenje me je znova pretreslo, saj je bilo prežeto z veliko gorja, žalos- ti, lakote in obupa, žalostno se zrl, ko se poslušal, kako so Ivan in njegovi bratje ter sestre čakali na kruh, obtože- vali mater, očeta, drug dru- gega, ker so bili lačni. Kar prekmalu so se prižga- le luči in me postavile v se- danjost. Tovariš Veno Satler je otvoril razstavo. Obiskoval- ci so se zvrstili ob stenah s slikami in članki. Hotel sem že oditi, ko me je zadržala tovarišica in mi svetovala, naj opišem svoje vtise ob tem dogodku. Seveda sem privolil, vendar takšnih trenutkov, ki sem jih tega ve- čera preživel, nikoli ne bom znal opisati. JOŽE GROBELNIK 8.b razred Oš PETROVGE ŠENTJUR — 70 LET ČEBELARJI v letošnjem, izredno me- dovitem letu (neki čebelar je v šali dejal, da je medil vsak kol) proslavlja čebelar- sko društvo v Šentjurju 70- letnico svojega obstoja. Pro- slavo so delili na dva dela. Prvi del, ki je obsegal boga- to razstavo čebelarskih pri- pomočkov in panjskih siste- mov, je bil v drugi polovi- ci avgusta. Di-ugi del pro slave pa bo v nedeljo, 12. decembra. Pod pokrovitelj- stvom 'največje kmetijske or- ganizacije v občini, Kmetij- skega kombinata, bodo šent- jurski čebelarji razvili svojo društveno zastavo, vrh tega pa imeli skupaj z vsemi če- belarji v šentjurski občini še zbor. Ob tej priložnosti bo prof. Edi Senegačnik go- voril o stanju čebelarstva na Slovenskem. ERNEST REČNIK NAŠ KRAJ KOZJE: DAN REPUBLIKE v počastitev dneva Republike 29. novembra, smo v Kozjem priredih učenci Oš kulturni program. Z nasto- pom so nas zelo presenetili tudi naj- mlajši iz vrtca. Po končanem programu se nam je predstavila baletna skupina, »Celeia« iz Celja z delom »Negacija ognja«, ki izraža protest proti ravnanju s koroškimi Slovenci. Ta skupina nas je zelo navdušila. Po predstavi se jim je pionirka za- hvalila in jim poklonila šopek z željo, da nas še kdaj obiščejo. ANICA DEBELAK, Novinarski krožek, Oš Kozje GOTOVLJE: RAZVEDRI- LO ZA KMETA Lahko se pohvalimo, da je v Go- tovljah dobro E>oskrbljeno za razved- rilo kmeta. Zadi-užna enota TOZD Hmezadove Kooperacije v praksi uve- ljavlja načelo: tudi kmetu počitek in razvedrilo in ne samo delo. Tako za- družna enota Grotovlje pripravlja za svoje kooperante vsako leto po tri iz- lete, lahko bi jim tdui rekli poučne. Tako so tudi letos kot že pet let doslej odšle na izlet kooperantke iz C5otovelj, Vrbja, Ložnice in Griž. Vo- dila jih je Binca Verdnik. Letos so se odločile za izlet na Ko- čevsko-ribniško polje. In ni jim žal. Pot jih je vodila preko Celja in No- vega mesta do Kočevja. Ustavile so se tudi v Bazi 20, ki je zgodovinski spo- menik iz časa NOB. Ogledale so si celo naselje, kjer je bil nekaj časa sedež vrhovnih političnih organov. In potem še pot proti Ribnici, kjer so si prav tako kot v Kočevju ogledale še muzej. Na poti domov, že malce utrujene, so se ustavDe pri »šoferski mamici«, kjer so imele večerjo in kjer so se srečale s kooperanti iz Ponikve, ki so bili pod vodstvom vodje zadružne enote Gotovlje, Janka Sredenška, na izletu v Goriških Brdih. I. V. LOG — DOBOVEC: ŽELIMO SI CESTO Pred kratkim smo v naši vasi Log, ki sodi v kraje^Tio skupnost Etobovec — občina Šmarje pri Jelšah — dobili boljšo elektriko. Za to pomembno pri- dobitev je krajevna skupnost dala dva milijona starih dinarjev. Občani so seveda hvaležni za to pomoč in razu- mevanje. Seveda pa se želje obračajo .še na- prej. Ne želje, temveč potrebe. Nekaj občanov še zdaj nimamo ceste do svo- jih domačij in tako moramo vse, kar potrebujemo, domov znositi na hrb- tih. Sicer pa bi v Dobovcu potrebovah še telefon. Pogrešamo ga zlasti tedaj, ko pK>trebujemo pomoč. IVAN KOBALE, Log CELJE: BORCI SO ZBOROVALI Pred kratkim so se člani teren- ske organizacije ZB NOV »Janko škvarča« v Celju zbrali na delovni konferenci. Najprej so se seznaniU z zakonom o možnosti ponovne uvelja- vitve posebne dobe iz NOB, v nada- ljevanju pa z namenom drugega samo- prispevka v občini. Kc pa sc ocenjevali svoje delo od zadnje volilne konference,, je zlasti Miha Petan v poročilu poudaril, da sta bila odbor kot tudi celotna organiza- cija dokaj aktivna v družbenem živ- ljenju ter v sodelovanju v raznih ak- cijah in proslavah. Sicer pa so na zbo.ru sprejeli še delovni načrt za prihodnje obdobje. Nekaj dni za tem pa so na tradici- onalno pogostitev povabili starše ot- rok in vdove mož, ki so padli v NOV. Žal, je bila udeležba, bržčas zaradi starosti povabljencev in bolezni zelo skromna, zato bo odbor že v kratkem razpravljal, ali naj to obliko svojega dela in povezovanja s člani zadrži, aM kako drugače dopolni. FERDO SIRCA SLOV » Konec Konjicali ni ki. Kom delo, bod( črt. Z dose zadcvoljni čil,' infor Ijanj in območja \ kaj član o pa so mi iem, kako macij. Da bi 1 verjeniki dročja. R; činskemu vesti delo-^ gumneje i čanje. Na po( sprejeli et POČ Tudi 2 .slavili da vse Sloven a je v Isfc bil Poreč terada. V nem dne\ srečni, da ni Jugoslai Zahvalj' zatorjem, tovanje it čanj. Naj 2 Spoznavaj bolj ljubi LJUBI v Ope nj i dan i čano. Res liti z večj dar pa ti ščnega pr no zmago! na urejen« pravili dv( nji in pr mom. Tako SI podružnici turni prog sta se v ekipi Prev daljških i so »opekaj gometnem nostni vož delavci tei stitvi je t lom in K bila najbi glavovo. \ V poči učenci os pravili lei zali tudi čanih rec se je pre< leia« iz C nja«. Sku STF Na osr veliko kr strelski, l so razdel: Mentor sicer mili< slega časi z mladino člani medrazrec do najbol sameznikt vsi pridn< ;KE KONJICE: IPISNIKI /lUNISTA« j)ra v Slovenskih poverjeniki in dopis- , Ocenili so dosedanje (Jolžitve in delovni na- j delom niso povsem premalo vesti, poro- samostojnih razmiš- - prihaja iz konjiškega tnaoijska sredstva. Ne- oti ni aktivnih. Sicer pozorili tudi na prob- J priti do virov infor- bo vprašanje, so se po- jUli za posamezna po- tega so predlagali ob- eju ZK, da o tem ob- ganizacije, da bodo po- informacije za poro- ^ocene in razprave so program bodočega dela. FRANJO MAROŠEK IŠKA ZVEZA ALEC rpočitničarji smo pro- ;)Ubhke s člani PZ iz Ideležill smo se ekskur- Hiter našega bivanja je Icer prijeten hotel Ma- lem vzdušju ob rojst- ne republike smo bili JO v tako lepo svobod- I se osnovnim organi- ! Ljubljančanom za po- ^limo še takšnih sre- 1 fam z našim geslom: jovino, da jo boš še . . M,..K. MA: UREJENA AD\ŠČA Ih Ljubečna so letoš- |ike proslaiviili zelo sve- a se ne morejo pohva- elo\Tiim uspehom. Ven- i njih ureditev skladi- i pomeni veliko delov- dan republike so prav ladiščnem prostoru pri^ reativno športni sreča- ) s kulturnim progra- adinci skupaj z učenci te pripravili bogat kul- Po tem programu pa n nogometu srečali še TO in Opekam. Po po-, li boljši »šoferji« saj »remagali s 5:.3. Po no- anju pa so se v spret- a\'tomobili pomerili še »lektiva. V skupni uvr- boljši špes, pred Brec- I. Med ženskami pa je Kopitarjeva pred Na- la startu je bilo 21. M. BRECL i |)l BALET ' dneva republike so šole v Kozjem pri- Sram. Lepo so se izka- lajši iz vrtca. Po kon- h, pesmih in igri pa a baletna skupina »Ce- i delom »Negacija og- Uas je zelo navdušila. ANICA DEBELAK IKI KROŽEK šoli v Kozjem imamo !' Eden med njimi je okoli 130 članov, ki i dvanajst skupin. ^ je Jože Glibe, ki je i^prav nima v^eliko pro- : Vsega žrtvuje za delo a se pripravljajo na l^kmovanje. Izbrali bo- ^ed in najboljšega po- Ffonti in dekleti. Zato NADA CAHABIJAZ PREBOLD: ZBOR STANOVALCEV Pred dnevi so se na pobu- do krajerae konference SZDL in sveta krajevne skupnosti Prebold zbrali predsedniki ozi- roma namestniki predsedni- kov hišnih svetov v krajevni skupnosti. Prebold se neneh- no širi in vse več je družbe- nih stanovanj. Podatek, da je v krajevni skupnosti Prebold že 29 hišnih svetov potrjuje, da je resnično potrebno te- lo, ki bo na delegatski osno vi uresničevalo pravice stano valcev pri delu samoupravne stanovanjske skupnosti ter obravnavalo in reševalo sploš- no stanovanjsko problemati. v krjeraih skupnosti. šlo je torej za ustanovitev zbora stanovalcev v krajevni .skupnosti. O potrebi in po- menu zbora sta na sestanku spregovorila Avgust Dobriha in Franc Vidmar (oba SZDL), Franc Janše, predsednik KS, pa je med drugim opozoril na ureditev Prebolda po urbanis- tičnem načrtu, o asfaltiranju ceste Prebold—Marija Reka, za katero je odobrenih 6 mi. lijonov dinarjev, zbranih iz presežka vpisanega posojila z ceste, o anketi za otroški vrtec, ki se bo gradil s sred- stvi zadnjega referenduma itd. še in še je bilo problemov in vprašanj. Sicer pa je tudi ta sestanek potrdil, kako po- membno vlogo bo imel zbor stanovalcev kot vez med kra- je\Tio skupnostjo in stano- vanjsko skupnostjo v Žalcu. DARKO NARAGLAV V NEDELJO VSI OBČANI LAŠKE OBČINE »ZA« 90-LETNA MARIJA IN BLAŽ Majhna, pritlična hišica, obdana z živo mejo in leseno ograjo nosi hišno številko z napisom: Bukovžlak 46. Potr- kam — enkrat, dvakrat, nato malo močneje. Nihče se ne oglasi. Pritisnem na kljuko in vrata se odpro. Kako go- stoljubno, si mislim., še pre- den sploh koga zagledam. V mestih tičijo v vhodnih vra- tih kar trije ključi, ki se po- tem drug za drugim skriv- nostno odpirajo. Potem se nenadoma iz oči v oči spogle- dava s prijazno ženo, od ka- tere izvem, da skrbi za osta- relo teto in strica. Marija Jančič, nečakinja 90-letne sre- brnolase ženice, že 10 let živi skupaj z Blažem in Marijo Ojstrež. Skrbi zanju, jima kuha in pere, krajša jima čas in vse tako kaže, da so drug z drugim zadovoljni. Oba, Marija in Blaž sta se rodila istega, 1886. leta. Blaž je privekal na svet v Šent- jurju, Marija pa v Sedražu pri Laškem. S 2.3. leti sta si obljubila zvestobo in jo vsa ta dolgo leta skrbno čuvala. Marija je še kot dekle odšla s trebuhom za kruhom na Dunaj, a jo je preveč vlekla nazaj rodna zemlja in želja po toplem domu. »Ni nama bilo kdo ve kako lepo, toda imela sva drug drugega; ime- la sva tudi sina . . . Umrl na- ma je še kot otrok, star de- vet let. Bolečina je ostala, čeprav je življenje teklo da- lje.« V to majhno, prijetno hi- šico sta se vselila 1926. leta. Marija je skrbela za dom, medtem ko je bil njen mož dolge ure zdoma. »Ja, bil sem vlakovodja«, je s pono- som pripovedoval Blaž. »Vse od leta 1913 pa do 1946 sem bil zvest vlakom in železnici. Vesel sem, da je bilo tako, čeprav nisem imel lahkega dela. Med obema vojnama sem prevažal potnike in to- vor po Sloveniji. Marsikaj zanimivega sem doživel med železniškimi tiri. Tudi nekaj nezgod smo imeli, a ni bilo prehudo.« Besede ju utrujajo. Misli pa hite med spomini. Veliko jih je že zbledelo, nekaj pa jih trdno zasidranih živi z njima in jima krajša dolge zimske dni. »Poleti in spomladi«, pretr- ga molk njuna nečakinja, »ve- ste, takrat se mnogo bolje počutita. Sprehodita se po vrtu, med zajci in kokošmi in prav prijetno ju je gle- dati. Dobra človeka sta to. Vse življenje sta bila dobra. Zato sem tudi z njima. Rada jima pomagam in sploh ju imam zelo rada. Ne živimo v izobilju, toda skušam naš dom narediti topel in prija- zen.« Molk. Misli spet hite po' majhni, lično urejeni sobici, kjer sta med pogovorom po- čivala Marija in Blaž Ojstrež. Hotela sem se že posloviti, ko se je nenadoma Blaž spo- mnil, da ni dokončal pripove- di o železniški nezgodi na progi Celje—Jesenice. .... »toda zastoja zaradi te- ga nismo imeli,« je končal Blaž. MATEJA PODJED LUČKE UTRIPAJO RK IN KUD ZARJA V IMPOLCI Za zidovi številnih »domov počitka«, domov za »ostarele«, »domov upokojncev« in dru- gih podobnih zavodov se skri- vajo številne človeške usode. Kolikor ljudi, toliko je svet- lih lučk, ki ne morejo zagore- ti s pravim plamenom, ven- darle svetijo v človeka vred- no življenje, se nikoli doslej ni družba toliko napravila za ljudi, ki so bili odrinjeni na rob življenja — je dejal dr. Gradišar — ob obisku Trno. veljč^nov v Domu oskrbovan- cev v Impolci pri Sevnici. O tem so se prepričali vsi udeleženci te himiane akci- je. Tesno sodelovanje Osnov- ne organizacije Rdečega kri. za in članov Kulturno umet^ ruškega društva »Zarja« iz Trnovelj je rodilo sklep, da ob 29. novembru obiščejo ene- ga izmed številnih »domov počitka« v celjski regiji. K sodelovanju so povabili na- rodno zabavni kvintet »šta- jerski fantje«, ki ga sestav- ljajo liarmonikar in vodja an- sambla Štefan Starovasnik, klarinetist Jože Leskovšek, basist Rajko Laznik, kitarist tanislav čandek in troben- tar Franc Ramšek. Fantje so se odlično sporazumeli s Čla- ni »Zarje« in skupno pripra- vili prijeten večer. Ob kon- cu so sklenili podobne akcije še nadaljevati — seveda brez- plačno, kot ob tej priložnosti. O tem zapisu je treba ome. niti tudi organizacijska priza- devanja odbornikov Osnovne organizacije RK Tmovlje, po- sebej .še predsednico Ivanko Cankarjevo in Paniko Koš- tomajevo. Obisk so tudi iz. koristili kot posebno prizna- nje številnim trnoveljskim kr- vodajalcem in jih popeljali v Impolco. Uprava je vse goste prisr- čno sprejela, semanila z na- činom dela (og'ledali so si tudi vse nove prostore) in pogostila. ŠTEFAN ŽVIŽELJ MALA ANKETA^^ PRA VICBN DEDEK m Al Leto se počasi izteka m le se iit-Kaj un; naj iOči od novoletnega praznovanja, do prihoda dedka Miaza in ne nazadnje od slovesa od starega leta. Prvo novo- letno vzdušje so nam prav v teh dneh pričarale sne- žinke, ki so se privrtele izpod neba in še posebej nav- dušile otročad. In prav otroci ob koncu leta najbolj nestrpno pričakujejo prihod dedka Mraza. Na njegov prihod se v celjski občini zvesto pripravljajo po vseh krajevnih skupnostih, vrtcih in šolah. Jaka MAJCEN, predsed- nik občinskega odbora za novoletno obdaritev ot- rok: »V celjski občini se skrbno pripravljamo na prihod dedka Mraza, po- dobne priprave pa tečejo tudi po ostalih občinah Celjske regije. Z vsemi občinami je namreč dogo- vorjeno, da bo novolet- na obdaritev otrok enot- na, in sicer v vrednosti 50 dinarjev. Skoraj pre- pričani smo, da bodo ot- roci in starši, pa tudi »dedek Mraz« s takim na- činom obdaritve zadovolj- ni. Darila bodo seveda primerna starostni stop- njzi otrok.« Zofija JAZBEC, iz kra jevne skupnosti Otok: »že več let zapored in tudi letos popisujem v naši krajevni skupnosti otroke, ki jih bo potem obiskal dedek Mraz. Letos bomo imeli novoletno obdaritev otrok po vsej verjetno- sti v dvorani gradbenega podjetja Ingrad ob Ljub- ljanski cesti. Prav in še kako prav je, da letos dedek Mraz po šolah, vrt- cih in krajevnih skupno- stih ne bo delal razlik. V lesketajočih očkah otrok ne bo puščal razočaranj.« Emil JANČAR, tajnik krajevne skupnosti Nova vas: »Za kraje\-ni skupno- sti Nova vas in Dolgo polje imamo ustanovljen skupen organizacijski od- bor za novoletno obdari- tev otrok. Ta skupni od- bor bo vodil tudi celot- no organizacijo obdaritve, ki bo v Pionirskem do- mu združena še s krat- kim kulturnim progra- mom. Pri nas smo z vpi- som otrok domala že za- ključili, čeprav bomo za- mudnike še vetoo vpisa- li v seznam. Pozdrav- ljam letošnjo akcijo o enotni obdaritvi otrok.« Franc SMODl!?», tajnik krajevne skupnosti Gaber- je — Hudinja: »Za oko- liš Gaberja bomo imeli novoletno prireditev v tu- kajšnji dvorani, za Hu- dinjo pa v prostorih šole. Pred dnevi smo navezali stike z delovnimi organi- zacijami tega območja in se z njimi dogovorili, da bodo primemo okrasile STOJO okolico, tako, da bo razpoloženje še bolj praz- nično. Starši, ki prijavlja- jo k praznovanju svoje otroke so z^Io navdu.šeni nad enotnim obdarova- njem otrok, saj je pred leti na ta račim bila pre- lita že marsikatera grenka otroška solza razočara- nja.« Tone M.\STNAK. tajnik krajevrie skupnosti cen- ter: »Letos bodo otroci iz naše kraje\Tie sklipnosti pričakali Dedka mraza v dvorani JLA. Moram reči, da sem nekoliko začuden, ker je za \T>is praznova- nja prispelo letos zelo ma- lo prijav. No, sicer pa jc za priglasitev otrok še dovolj časa. Letos bodo prvič obdarjeni tudi otro- ci, rojeni v letu 1974. La- ni smo v naši krajevni skupnosti obdarili 138 ot- rok. Hvale vredna je le- tošnja enotna obdaritev otrok. V dneh pred iztekom letošnjega leta bo imel torej dedek Mraz polne roke dela, dokler ne bo koš z darili popolnoma prazen, lica okoli njega pa vedra in nasme- jana. V mestu, na Starem trgu, bo v dneh pred Novim letom dobri dedek v spremstvu vil vsak dan pozdrav- ljal svoje male varovance. MATEJA PODJED 12 stran — NOVI TEDNIK Št. 49 — 9. december 1976 LIKOVNA RAZSTAVA V BOLNICI PRVA PREDSTAVITEV ŠTEFAN KOROŠEC IN NIKO IGNJATIČ KPUPAJ Pred dnevi so v jedilnici celjsike bolnišnice odprli raz- stavo likovnih del dveh Ce- ljanov — absolventa akade- mije za likovno umetnost Štefana Korošca in Nika Ignjatiča, člana društva celj- skih likovnih amaterjev. Brez dvoma gre za zanimiv poskus iskanja stikov z ob- činstvom, saj so takšne raz- stave po delovnih kolektivih zelo dobrodošle. Seveda sa- mo v primeru, če so dobro pripravljene in kakovostne. Bilo je že nekaj takšnih po- skusov v nekaterih drugih kolektivih, kjer niso bile vse razstave na zadovoljivi ravni, pa so namesto dobre kultur- ne akcije bile bolj kot pro- paganda kiča. Zato je omenj&na razstava toliko bolj dobrodošla, ker sta se občinstvu predstavila dva mlada likovna iskalca. Prvi, Štefan Korošec, absol- vent akademije je predstavil sliko »Gospa s klobukom« in še več drugih del. Prvo pripoveduje o pokazanem znanju, akademsiko pridob- ljenem znanju, ki govori o barvi, kompoziciji, likovni fonni, medtem, ko so druge »izraz njegovega svobodnega mišljenja«, če vsmemo temu tako reči. Niko Ignjatič pa se je s svojimi razstavami, pred- vsem skupinskimi že večkrat predstavil. Že kot grafični oblikovalec je bil prisiljen v iskanje najrazličnejših teh- nik, materialov m v njihovo preizkušanje. Zdaj, ko se je popolnoma posvetil svobodni likovni govorici, skuša zdru- ževati pridobljeno tehnično znanje z idejami, ki jih pre- stavlja na platno. Reliefne oblike nastopajo čestokrat kot izhodišče za prefinjen prehod na gladko površino Štefan Koraošec: »Dama s klobukom« platna, kjer se posveča pred- vsem takoimenovani novi fi- gur aliki. Največja dragocenost ome- njene razstave je v tem, da je kolektiv celjske bolnišni- ce ta dela sprejel medse. Olja, risbe, vsebina in forma, ki govori s platen je dovolj prepričljiva tudi z vidika angažiranosti samega gledal- ca in zato ni čudno, če je razstava takoj po postavitvi vzbudila veliko zanimanje. Dva likovnika na začetku svo- je samostojne razstavne de- javnosti, torej možnosti so- očanje z občinstvom in last- nimi zmožnostmi, sta šele na začetku poti. In prav je, da sta izkoristila priložnost za razstavljanje v delovnem kolektivu — ne da bi čaka- la, kot to nekateri delajo — kar na osrednje razstavne prostore v Sloveniji. Kazalo bi v prostorih celjske bolniš- nice nadaljevati z organiza- cijo takšnih razstav, saj konkreten primer dovolj na- zorno opozarja na prednosti dobro pripravljene in kako- vostne likovne prireditve. Razstava bo odprta do 14. decembra. DRAGO MEDVED Ta petek, 10. decembra, bo gostovalo v celjskem gledaU- šču Mestno gledališče ljubljansko s satiričnim kabare tom Miloša Mikelna ZAR.IDI INVENTURE ODPRTO v režiji Mirana Herzoga, Nastopili bodo Danilo Bezlaj, Janez Eržen, Majda Grbac, Marjeta Gregorač, Ivan Jezernik, Milan Kalan, Marjana Klanjškova. Vera Pero va in Zlatko Šugman. Ce se želite razvedriti, ne zamu- dite predstave ob 19.30 uri. ABONMAJSKI DIRIGENT B. LESKOVIC IN SOLISTA RIBARSKI, ŠURBEK Simfonični orkester RTV Ljubljana je gostoval v Ce- lju v okviru III. abonmaj- skega koncerta v sredo, 24. novembra. Dirigiral je Bogo Leskovic, solista sta bila Ki- ril Ribarski in Boris šur- bek. Marko Tajčevič je napisal »Sedem balkanskih iger« za klavir, za orkester jih je v razširjeni verziji instrumen- tiral Bogo Leskovic. Delo preveva vseskozi folklorni ton, od filigranskih pasaž, ki imitirajo igranje frule, do menjajočih se ritmov pa do robustnega energičnega za- ključka, ki spominja na raz- igrano kolo. Orkester je za- igral celotno delo sveže, s pravilnim akcen tiran jem rit- mov, z distancirano dina- miko. »Balada« za pozavno in orkester švicarskega sodob- nika Franka Martina je za- nimiva skladba, zasnovana L-oekako neoimpresionistično. Pozavnist Kiril Ribar,ski je mojster sviojega instrumenta, kar je dokazal z zelo lepim tonom, s čisto, plemenito Igro in brezhibno tehniko. Darius Milhaud je pred- stavnik francoske skupine, takozvane »šesterice« iz p>ol- pretekle dobe. Ta .skupina skladateljev je bila pred 40 leti avantgardistična, danes zvenijo te skladbe skoro klasično. Koncert za tolkala in mali orkester je prilož- nost, da pokaže pavkist svo- jo sposobnost 'na vseh vr- stah tolkal, zlasti na timpa- nih, in seveda izrazit smi- sel za komplicirane ritme. Pavkist Boris šurbek je svo- jo nalogo briljantno izvedel, sicer pa bi tej skladbi ne mogli pripisovati visoke umetniške kvalitete. Dnigi del sporeda je izpolnila Dvo- fakova simfonija v d-molu op. 70. Skladatelj jo je nar pisal, ko je bil na višku svo- je slave. To je veličastno delo češkega mojstra, polno iskrene izpovedi in domo- ljubja. Veličastni temi I. stavka sledijo motivi iz češ- kega narodnega melosa v II. in III. stavku. Sklepni Alle- gro dela vtis velike simfo- ničtie koračnice ter zmagovi- to zaključi simfonijo. Lesko- vic je partituro popolnoma obvladal ter sproščeno muzi- ciral z orkestrom. Gibi so bili umirjani, le pri forte vstopih trobil je bila roka povzdignjena. Nekateri vsto- pi bi bili mogli biti preciz- nejši, tako bi bili zaključki stavkov bolj plastični in di- namično prepričljivejši. Od- lični so bili pihalci, pred- vsem flavta in oboa. V celo- ti je bU večer lepe muzike, ki jo je občinstvo hvaležno sprejemalo in toplo pozdrav- ljalo dirigenta in orkester, žal moramo zopet poudari- ti, da dvorana Narodnega doma za simfonične koncerte ni primerna. E. KUNEJ KOMORNI MOŠKI ZBOR KONCERT POD VODSTVOM E. KUNEJA Komorni moški zbor napoveduje za sredo, 2a. t. m. zvečer ob 19.39 v veliki dvorani Narodnega doma samo stojni koncert. Zamišljen je kot repriza nastopov ob Bodenskem jezeru v začetku oktobra, hkrati pa kot predstavitev zbora po uvrstitvi na tekmovanju »Naša pesem 76« v Mariboru, 14. novembra. Zbor bo nastopil pod vod- stvom prof. Egona Kuneja. Naš časopis je že poročal o toplem sprejemu in la- skavi oceni petja Komornega moškega zbora v vrstah pokrajinskega sindikata kovinarjev v Singenu (Kon stanza), ki je zbor povabil v goste. Z republiškega tekmovanja v Mariboru pa se je vrnil s srebrno pla- keto ali s 472 kvalitetnimi točkami, kar pomeni prvo mesto med slovenskimi moškimi zbori, za 35 točk (6.48 odst.) visoko nad drugouvrščenim moškim pev- skim zborom ... Koncert naj bi potemtakem potrdil prejeta prizna- nja, po drugi strani pa tudi nakazal upravičenost na- daljnjega dela KMZ kot družbeno angažiranega zbora, se pravi zbora, ki je tako pevcem kot našemu mestu potreben kot kulturno prosvetni aktiv. Že nakazana zapolnitev vrzeli, ki je zazijala konec letošnjega maja za dirigentskim pultom KMZ, je nam- reč padla v vodo, toda prof. Egon Kunej, kot prvi dirigent in soustanovitelj KMZ, je zbor uvidevno pope- ljal čez sprejete obveznosti in do izvedbe načrta za drugo polletje 1976 in torej tudi do napovedanega koncerta. Sicer pa bo imel KMZ pod vodstvom prof. Egona Kuneja od junijske medobčinske revije v Roga- ški Slatini pa do napovedanega koncerta trinajst na- stopov. G. GROBELNIK CELJE: SVOBODA IGRA IN POJE Kulturno prosvetno društvo Svoboda Celje pripravlja za jutri, petek, 10. decembra ob 19. uri v dvorani Narodne- ga doma tradicionalno kul- turno prireditev »Svoboda poje in igra.« Tokrat se bodo predstavi- li člani vseh petih sekcij in ansamblov. Tako BO^člansld moški pevski zbor pod vod- stvom prof. Vida Marcena, tamburaški mladinski orkes- ter in orkester odraslih pod vodstvom Ferda Piliha, har- monikarski duet in trio ter harmonikarski orkester pod vodstvom Alfreda Završnika, vokalno — instrumentalni an- sambel »Trio Zeme s fanti iz Celja« ter instrumentalni ansambel Kavalirji pod vod- stvom prof. Fpanca Erjavca- Vodja sekcij ia. ansamblov ter vseh sto nastopajočih se tmdijo loviti in ujeti korak s sodobnostjo, zato so izbrali dokaj zahteven program, ga solidno naštudirali ... in ta- ko se obeta zares lep in pri- jeten večer. Jutrišnja prireditev bo hkra- ti letni prikaz in pregled de- la teh prizadevanj. Sicer i>a je dejavnost Svobode v Celju dobro znana. FELIKS ŠTRAVS 1. 49 — 9. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 1$ IŠE IDA TEPEJ KORUZA ZLATORUMENA POSKUSI DOSEGANJA VISOKIH PRIDELKOV KORUZE Med stalne naloge aktiva iladih zadružnikom? Kmetij- ce zadruge Konjice sodi po- ?eševanje kmetijstva. Da bi izširili izbor koniznih sort led pridelovalci in hkrati do- dali, da lahko z dobrim bojeLijem dosež&mo večji, ridelek, smo organizirali na >dmih mestih sortni poskus, pizvodnja je bila zastavlje- & sodobno, zato smo upo- Ibljali herbicide ter hkrati a dveh mestih naredili po- fis, kako učinkujeta herbi- a LASSO in ATRAPIN, če uporabljamo skupaj, v bmbinaciji, kot temu pravi- lo s tujim izrazom. Poskus smo izvedli tako, ■a je dal aktiv mladih za- ^užnikov iz svojih sredstev nojila, herbicide ter seme. fladinoi pa so se zavezali, da odo površino temeljito gno- Ei s hlevskim gnojem ter azili, da bodo posevki čisti, rez plevela. Poskus je bil [veden in izvredlaoten v le- Jšnjem letu. Za letošnje le- i) velja, da podnebje ni bi- i posebno naklonjeno pri- jalovalcem koruze. Ob saje- pu je bilo hladno. Kdor je Idil rano, temu je posevek okril še kratkotrajni sneg. ;dor je sadil bolj pozno, je oložil seme v suhe brazde, i jih je suša. katera je sle- ila, temeljito izsušila. Suho i bilo tudi v juliju, ko sko- aj ves mesec ni padla kap- (a dežja na vsem območju onjiškp občine. Posevek je ločno zaostal v rasti. V za- btku avgusta je sorta z oz- lako 300 šele začela cveteti. )olga, topla jesen je pomS- pla premostiti zamujeno, orte iz razreda 200 so teme- ito dozorele. Medtem ko i>rta iz razreda 300 ni bila bbro zrela. Ob spravilu je lla sorta 300 primerna za rganj^. vendar le za ročno, .spravilo. Če bi bil kmet pri- siljen spravljati s kombaj- nom, bi se bilo mnogo zm poškodovalo, ker koruzra ni bila dovolj suha. Na površi- ni, kjer so mladinci sadili koruzo iz razreda 300, so pu- stili koruzo na njivi do prve- ga večjega mraza in bodo za- to sadili prihodnje leto ko- ruzo na isto meisito, ker je bilo za oranje in setev ozi- min že prekasno. Poskus smo zastavili na dveh področjih. V doliLii in v hribovitem predelu. Vendar le tam, kjer koruza še za- nesljivo uspeva. Poskus je bil zaustavljen na sedmih mestih, vendar je na enem popolno- ma odpovedal. Tako smo iz- vrednotili le šest poskusnih posevkov, neuspelega pa smo uporabili za primerjavo. V dolini je bil zastavljen po- skus na štirih, v hribovitem predelu na dveh mestih. V preizkusu smo prouče- vali, kako se v naših razme- rah obnesejo sorte: ZP 345, PAU, OSSK 290 ter BC 2811. Posevek je bil bogato gno- jen s hlevskim gnojem ter z 800 kg NPK in 300 kg KAN na hektar. Sejali smo v razdaljah od 45 do 75 centimetrov med vrstami. Tam, kjer je bil izveden poskus o učin- kovitosti la.ssa in atrapina, je bil pridelek slabši za naj- manj sedem stotov po hek- tarju na mestih, kjer je bila parcela neškropljena in se je plevel razbohotil. Pridelek je bil srednji in to od 57 do 65 meterskih sto- tov po hektarju v dolini in od 43 dio 53 stotov po hek- tarju v hribovitem predelu. Ugotovili smo, da .se pri nas zanesljivo obnese koru- za iz razreda 200 medtem ko je razred 300 nezanesljiv, ker ne dozori popolnoma. Od koruznih sort iz razreda 200 je bila sorta PAU znatLio slabša, zato jo za naše raz- mere ne priporočamo. S sor- to PAU imajo kmetje dve leti nazaj tudi slabe izkuš- nje. Sorta sicer obilo rodi, ker pa ima kratek .storž, je njen pridelek slabši od sort OSSK in BC 2811. Najprimernejša razdalja za koruzo iz razreda 200 je 55 do 60 centimetrov med vr- stami, v vrsti pa toliko, da pride po šest rastlin na kvadratni meter. Ugotavljamo, da predvsem po hribotivih predelih sadijo kmetje koruzo pregosto, med tem, ko jo v dolini sa- dijo marsikje preredko. Približna ocena dohodka pokaže, da ima kmet 2500 dinarjev več dohodka po hektarju, če posevek gnoji tako, kot smo ga gnojili mi v posikusu. Ce pri tem ne računa svojega dela, se mu boljše gnojenje znattio popla- ča. Res pa je, da ima več dela s spravilom pridelka, saj je pridelek večji, če iz- datno gnoji za najmanj 18 centov po hektarju, kot. če ga gnoji samo s hlev,skim gnojem. Poskus je pokazal, da se pri nas najbolje obneseta sorti BC 2811 ter OSSK 290. Ti dve sorti dasta ob pri- mernem gnojenju v dolini do 65 stotov po hektarju, v hribovitih predelih pa do 53. Najbrž pa bi dali .sorti v hribovitih legah večji pride- lek, če bi jih nekaj redkeje sejali. Tako pa je možnost okužb z bulavo snetjo večja. Mnogo rastlin je bolnih, ka.r močno vpliva 'na količi- no pridelka. Pridelek smo izvrednotili po hitri metodi s p>omočjo kalkulatorja. Med rastjo je bil pregledan enkrat. Ob koncu rasti je bilo šele ja- sno vidno, katere parcele so bile preredko saj ene, katere pregosto. Med tem, ko so bile rastline v polni rasti, niso kazale tako očitnih raz- lik kot po tem, ko je bila rast zaključena in so listi porjaveli. Posebno tam, kjer je bila setev pregosta, je bil odstotek bolanih rastlin ve- lik. Na krajih, kjer .so seja- li preredko ni bilo nobene bolane rastline. Tudi v bodoče bomo izva- jali podobne poskuse, kot smo ga s koiTJzo. Za prihod- nje leto smo zastavili deset poskusnih mest, kjer bomo proizvajali p.šenioo. Uvajamo nove sorte, ki pri nas niso udomačene. Gre za sorte: Sava, Partizanka, Tcna, No- vosadska. Drina in Zlata do- lina. Omenimo naj še, da so proizvodni stroški precejšnji, vendar aktivna ni žal denar- ja za sortne poskuse. Pre- pričani smo, da bomo s tem pomagali k hitrejšemu uva- janju novih, bolj donosnih .sort poljščin in s tem k več- ji proizivodnji hrane. LJUBEČNA: AKTIV MLADIH I KOMUNISTOV I Pred Dnevom republike so v Opekarntili Ljubečna svečano ustanovili aktiv mladih komunistov. V ak- tivu je precej članov, ki so jih letos sprejeli v vr- ste ZK. Upajo, da bo ta aktiv še pospešil delo mla- dih v tej delovni organi- zaciji. Prepričani so, da bodo mladi komimisti v Svojem aktivu skupaj z organizacijo ZSMS tvorno delali v prizadevanjih sa- moupravnih organov in drugih družbenopolitičnih organizacij pri poglablja- Tiju samoupravljanja. M. BRECL ŠAHOVSKA VEST Dve knJi pred zakljiukoni ic- puhli.ške Saliovskc lige so celjski šaliisti ostali skupaj z vodcčimi Lescami edini kandidati za naslov prvaka. V zadnjih dvi'li kolili so Cel.jani doživeli nekoliko prese- netljivih rezultatov. Prvič so jih v Cel.jn presenetili šahlsti Bra- nika in jih premagali z rezul- tatom 5,.'j:'1..'j. I.e kolo pozneje, pa so Celjani v rtu ju dosegli uspeh, ko KO premaifali domačo Izhiro 7. rezultatom ..■>. V obeh sre- čanjih so točke za Celjane pri- borili; Ceglar, Studnička, .Tazbec, MJkac in Streilier z remijem pro- ti Hraniku ter Studnička. Bosadi, Frmanova In Planine proti Izbiri, medtem ko so remizirali Pešec. Mikac in Bervar. V prihodnjem kolu Icrajo Celjani doma proti ekipi Novega mesta, v zadnjem kolu pa bodo gostovali proti Les- cam v gosteh. KK ŠENTJUR Ko sniu na Siuiuu pn fouikvi utiieuoviih gradnjo najsodobnejšega hleva in siUxse izrednih razsežno^sDi ter sedanje hleve, je stekel z dipl. ing. agr. Francem Maroltom. tehnologom za živinorejo v KK Šentjur, razgovor o problemih govedoreje in investicijski politi- ki na tem področju. Ugotovitev kmetij cev — živinorejcev je, da so pro- blemi v govedoreji pereči in da je v tej panogi še veli- ko nedorečenega v škodo proizvajalca. To kroženje v začaranem ' krogu neakumulativnosti ni prav nič prijetno, saj je proizvodnja nenehno na robu renta- bilnosti, ki prizadevnih proizvajalcem ne daje kaj prida spodbud. Nedvomno je eden izmed vzrokov v tem, da ta proizvodnja ni šla v korak s časom in se je prepočasi vključevala v sodobno živinorejsko tehno- logijo. Delavec v tej panogi m enakopraven s svojim tovarišem v industriji, vedno ima deljen delovni čas, živina pa zahteva ob nedeljah in praznikih isto delo kot ob delavnikih. Delovni pogoji so težki, OD pa razmeroma nizki, prav zato nastaja problem hlevskih delavcev. Kaj je vodilo Kmetijski kombinat, da vlaga precejšnja sredstva v nove hlevske kapacitete na Slomu in na Ponikvi, ki bodo podvojile sedanjo proizvodnjo? Raz- logov je vrsta, in sicer dotrajanost sedanjih hlevov, saj je v zastarelih hlevih tudi zastarela tehnologija, s slabimi pogoji za delo, ki ne pogojujejo visoke storil- nosti. Zemljiške površine, ki jih ima Slom, so za živi- norejo ugodne, zato jih je treba najsmotrneje izkori- stiti. Del zemljišča, ki je bilo zamočvirjeno, je bilo meliorirano že letos, z deli pa bodo v naslednjem letu še nadaljevali. Dobršen del površin zasejejo s silažno koruzo, seno in otavo s travniških površin ne sušijo več, temveč silirajo. Hrana pitancev je koruzna in trav- na silaža in močna krmila. Novi hlev ne bo zgrajen na sistemu odplakovanja, temveč na pridelavi trdega gnoja, ker istega potrebujejo za gnojenje svojih sadnih plantaž, ki jih imajo 80 ha. Za razliko od hlevskega pitanja na Slomu, pa je na Planini drugi način pitanja. Gre za takozvano pašno tehnologijo, ki je najcenejša. Odlične travne površine v nadmorski višini 600 m, omogočajo pašo skoraj pol leta. Po končani izgradnji hleva na Planini, bodo tam prešli iz dosedanje mlečne proizvodnje na proizvodnjo mesa, prav tako kot na Slomu, hlev pa bo na odpla- kovanje. Učinek te investicije se bo odražal v tem, da bo Kmetijski kombinat iz obeh hlevov dal letno v zakol približno 1.500 glav pitancev s težo od 450 do 500 kg, kar pomeni 750 ton skupne žive teže letno, s tem pa že lep prispevek k viresničitvi zelenega plana. ERNEST RECNIK ŽALEC: SEJEM SMUČARSKE OPREME Od jutri pa vsf do nedelje bo v Žalcu, na stadionu,' se- jem nove in rabljene smučar- ske opreme. Na sejmu, ki so ga organizirali s sodelo- vanjem Name Žalec, Tkanine in Savinjskega magazina, bo mogoče kupiti prav vso smu- čarsko opremo. Tudi na tem sejmu pa velja ugodnost za člane smučarskih diTištev, ki bodo lahko vso Opremo ku- povali za 10 odstotkov cene- je. TT ODDAJA V ŽAL- CU: OB KONCU DELAVSKIH IGER Ob koncu delavskih šport- nih iger v občiftt- Žalec pri- pravljamo v sodelovanju z občinsko telesnokultumo skupnostjo in občinskim sve tom Zveze sindikatov javno oddajo- Oddajo bomo posne- li tudi na magnetofonski trak in že v nedeljo, 12. decem- bra bomo najbolj zanimive in zabavne dele oddaje posre- dovali poslušalcem radia Cel- je. Na javni oddaji bodo so- delovali: ansambel Borisa Terglava s pevko Anko Hri- bovšek, igralec Volodja Peer, pevski zbor svobode iz Pre- bolda in drugi. Oddajo v Žalcu je s svojim pokroviteljstvom omogočil kolektiv Ferralita, ki je na letošnjih delavskih športnih igrah v žalski občini požel tudi največ uspeha. Osvojili so namreč prav vsa prva mesta v vseh konkurencah. SB 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 49 — 9. december 1976 VELIKE STAVKE LETA 1936 V SLOVENIJI Do 14. decembra je bila v prostorih Muzeja revolucije Celje na ogled zanimiva razstava »Velike stavke leta 1936 v Sloveniji«, ki jo je pripravil Gorenjski muzej Kranj, gostovanje v Celju pa omogočil Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Celje ob sodelovanju občinskih odborov sindikatov delavcev kovinske in tekstilne industriie ter gradbeništva Celje. S to razstavo se Muzej revolucije Celje vključuje v proslavljanje 40-letnice velikih stavkovnih bojev med slovenskimi delavci. Že sam naslov razstave pove, da je Jeta 1936 v zgodovini delavskega gibanja Slovenije med obema vojnama postalo pojem in prelomnica. Ob spominu na čas izpred štirideset let, ko je veli- ka plima stavkovnega vala preplavila Jugoslavijo, si je treba priklicati v spomin okoliščine tiste dobe, ko so politične in gospodarske spremembe razburkale Evropo in svet in je njihov nemir segel tudi k nam. Hitlerjev fašizem, v Nemčiji znan pod imenom na- cionalsocializem, je bil že dve leti na oblasti. Grozljivi podatki v tistem času že usihajoče gospodarske krize, katere dediščina je bila med d-rugini tudi armada 300 tisoč (po nekih podatkih celo pol milijona) brezposel- nih v Jugoslaviji. Hkrati je bil to čas, poln strašljivih prividov bodoče vojne. Gospodarska kriza je najobčutneje prizadela delav- ce, saj so njihove mezde začele nenadoma močno pa- dati, življenjski stroški pa so vztrajno naraščali. Leta 1936 se je le še 52 odstotkov delavcev obdržalo nad eksistenčnim minimumom. Delovni čas se je podaljše- val na 9, pa tudi na lO-urni delavnik, čeprav je bil že leta 1919 uzakonjen 8-umi delovni čas. Socialno za- varovanje je bilo minimalno. Delavci so bili zavarovani za bolezen in nezgodo pri delu neprekinjeno le za 26 tednov. Zavarovanja za onemoglost, starost in za smrt ni bilo. Posebno pereče je bilo stanovanjsko vprašanje, saj so le r;dki tovarnarji skrbeli poleg stanovanj za uslužbence tudi za delavska stanovanja. Delavci so skušali svoje pravice uveljavljati preko delavskih zaupnikov in različnih strokovnih organi- zacij. Delavci so bili razcepljeni v različne strokovne organizacije: v Narodni strokovni zvezi — plavi sindi- kati, v Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije — rdeči sindikati in v Jugoslovanski strokovni zvezi — beli sindikati. Splošna delavska strokovna zveza je bila včlanjena v Strokovni komisiji, ki jo je v letih 1934—37 vodil komunist Franc Leskošek. Pomembna prelomnica je bila v odnosu KP do sindikalnega gibanja 4. pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo leta 1934 v Goričanah, kjer je Boris Kidrič v svojem referatu razčistil stališče o vlogi partije v sindikatu. S tem je odprl vrata partijskemu delovanju in vplivu med delavskimi množicami v vseh sindikal- nih organizacijah. Na 4. državni konferenci KPJ 24. in 25. decembra 1934 je bila poudarjena usmerjenost partije k organi- ziranju in vodenju akcij delavskega razreda v povezo- vanju njihovih gospodarskih zahtev s političnim bojem proti režimu. Uveljavljanje linije teh dveh konferenc že v naslednjem letu prinese ugodne rezultate. Dobro organizirano strokovno gibanje da delavcem spoznanje o moči skupnih nastopov in revolucionarne izkušnje, ki jih s pridom uporablja v letu 1936. Ta nova partij- ska usmeritev se je kmalu pokazala v širjenju vpliva partije med delavstvom in v delavskih manifestacijah. Zlet Svobod leta 1935 v Celju, pa tudi prvomajske pro- slave, izleti in zborovanja v letih 1935 in 1936 so utrjevala enotnost delavskega razreda. Partija je pola- goma dobivala in širila svojo oporišča med množica- mi. Pomemben za nadaljnje delo slovenskih sindikatov je bil kongres StroKovne komisije v Ljubljani 18. mar- ca 1934, ko je bil Franc Leskošek kot komunist izvo- ljen v njen širši odbor, naslednje leto je postal pred- sednik in vse bolj neposredno organiziral množične de- lavske akcije. Pri tem je ustvarjal zvezo med Partijo in borbenimi delavci v sindikalnih organizacijah ter izločeval oportunistične vplive iz vodstva sindikatov. Neutrudljiv in odločen je dvigal v delavstvu razredno zavest in se nesebično boril za njegovo boljšo prihod- nost. V veliki stavki tekstilcev v Kranju, kjer so ustano- vili medstavkovni odbor, ki so ga sestavljali zastopniki treh strokovnih organizacij, vodil pa ga je komunist Ivan Tominc, so se zavedali, da morajo stavko razši- riti na vsa tekstilna podjetja v Sloveniji kljub naspro- tovanju sindikalnih vodstev. Ta odbor je bil v stalnih stikih s predsednikom Strokovne komisije Leskoškom in je pošiljal svoje delavce v druga tekstilna središča, da organizirajo stavko. Stavka gradbenih delavcev Slovenije je imela velik materialni in še večji politični pomen. Ljubljanski spo- razum je pomenil povišanje mezd. Kolektivna pogodba, ki je sledila, je prva kolektivna pogodba, ki je veljala za vso Slovenijo in za vse gradbene delavce. Stavka pomeni prvi velik skupen nastop do tedaj slabo orga- niziranih in najrevnejših plasti delavcev — gradbenih delavcev. V stavki so družno nastopali: Primorci, Šta- jerci, Kranjci, Bosanci, Ličani in Dalmatinci. Od skup- no 7.000 gradbenih delavcev jih je v stavki sodelovalo preko 5.000. V povezavi z delavoi v ostalih industrij- skih panogah in z vsemi družbenimi sloji, ki so stav- ko moralno in materialno podpirali, se je ustvarjala enotna fronta delovnega ljudstva. Po stavki se je maiterialni in še večji politični pomen, Ljubljanski spo- slavi je ('S. G. R. J.) in vphv komunlsitione pai-tije. V dobi 1936—1940 so se v tem sindikatu vzgojiU odlični partijski kadri, ker je bil ta sindikat prvi, ki ga je vodila partija. Posledice gospodarske krize so se pokazale z vso ostrino tudi v Celju in okolici in hudo prizadele delav- sko in kmečko prebivalstvo. Povsod so se zmanjševale mezde, brezposelni so dobivali minimalno podporo na borzi dela, ki je znašala največ eno tretjino delavske mezde in je bila časovno omejena od 4 do 26 tednov. V boju proti socialnim krivicam delavstva so se vključile tudi celjske napredne žene, organizirane v Zvezi delavskih žena in deklet. Njihovo sodelovanje v stavkah je bilo velikega pomena. Razen tega pa se je Zveza povezovala z drugimi ženskimi organizacijami in nastopala kot iniciator v vseh skupnih akoijah. Z vključevanjem ženske organizacije se je učvrstila enot- nost med celjskim proletariatom in bila podlaga za nadaljnjo politično in ekonomsko borbo. V tem obdobju je bilo na celjskem področju več pomembnih mezdnih gibanj in stavk: februarja 1935 se je začela stavka v samotni tovarni v štorah, fe- bruarja in jimija so stavkali stavbinski delavci, junija sta bili stavki v opekarnah Unger-Ullmann in F. Sodin, 12. septembra velika stavba cinkarniških delavcev, ki je bila prekinjena in se nato nadaljevala po 16. sep- tembru 1935, junija stavka v Šoštanju v usnjarskem podjetju, 13. marca 1935 demonstracija brezposelnih delavcev zaradi nizkih mezd pri delu na regulaciji Savinje v Tremarju. Naslednje leto so delavoi pri re- gulaciji Savinje organizirali skupno s stavbinci veliko stavko v juliju in avgustu. Mariborsko gradbeno pod- jetje NASSIMBENI, ki je opravljalo ta dela, je 25. julija odpustilo delavce. Že tako nizke mezde je hotelo ukiniti ter prisiliti brezposelne, da prevzamejo delo na akord. Zato so delavci 2f7. julija pričeli stavkati. 28. julija je bil dosežen sporazum, ki je delno ugodil za- htevam delavcev. Mezde so se povišale za 25 par na uro, akordno delo je postalo prostovoljno in je bilo plačano s 25-odstotnim pribitkom. Ostalo pa je še 200 brezposelnih. 4. avgusta je bila v Celju razprava o ure- ditvi mezdnih vprašanj vseh gradbenih delavcev, ki so predložili zahtevo za podpis ljubljanskega sporazu- ma. 11. avgusta 1936 je bila prva razprava s podjetni- ki, ki so skupno odklonili delavske zahteve, zato so delavci na shodu sklenili, da pričnejo stavkati. 12. avgusta so že stavkali. Priključilo se jim je delavstvo pri regulaciji Savinje. Pod temi pritiski so celjski podjetniki spodpisali ljubljanski sporazum in delavci so se 17. avgusta vrnili na delo. Maja 1936 je stavkalo delavstvo pri Westnu, ostalo je v obratih in uspelo s svojimi zahtevami, tako tudi z zahtevo o ponovnem sprejemu z različnimi pretveza- mi odpuščenih delavcev; v juniju istega leta so stavkali tekstilci. Posebno ostra je bila stavka v Emajlirki, od 27. avgusta do 6. septembra, po kateri je bilo od 2.000 stavkajočih 380 odpuščenih z dela. V teh stavkah v Celju in okolici je prišel do popol- nega izraza boj delavstva, ki so se morali spopadati ne le z delodajalci, poUcijo, žandarmerijo, ampak tudi z reformisti, ki so si prizadevali, da bi opustili odločne zahteve delavcev in se sami ognili spopadom s polici- jo. Največ zaslug gre komunistom, ki so ustanavljali stavkovne odbore v podjetjih ali dajali zanje pobude ter vodili skupne akcije. Vse to je vplivalo na enot- nost delavskega razreda. To se je je tudi pokazalo, ko so v vseh stavkah ljudske množice na razne nači- ne izražale svoje simpatije in podpirale stavkajoče. In končno so dobivale te akcije solidarnosti s stavka- jočimi takšne oblike, da so se z boji delavcev združile v enotno politično demonstracijo proti režimu (na pri- mer Zveza delavskih žena in deklet). Iz tega je črpala Komunistična partija nove orga- nizacijske in politične moči in se je v stavkovnih giba- njih uveljavila kot avantgarda delavskega razreda. Ko- munisti so delavski razred, prekaljen v stavkovnem gibanju, privedli preko ljudskofrontnega gibanja do OF in zmagovitega narodnoosvobodilnega boja. EMIL LAJH ZK V EMO NOVE DOLŽNOSTI KOMUNISTOV Sredi minulega meseca so se v EMO vnovič sešli na skupni seji člani komiteja občinske konference ZK Ce- 1 Ije in tovarniškega komiteja ZK EIVIO. Na tej drugi skupni seji so ocenili dosežke pri spreminjanju gosix>darskih, samoupravnih in političnih j razmer v EMO, v skladu s ] sklepi prve skupne seje, ki je ] bila v juliju. Splošna ugotovitev je bila, da so premiki v delu sicer očitni in da bolje delajo tudi komu- nisti v osnovnih organizaci- jah, da pa še nikakor niso izpolnjeni vsi sklepi prve se- je. Celovitih in radikalnih sprememb v poslovanju in razvojnih usmeritvah EMO še ni. Komunisti EMO bodo za- to nadaljevali s preverjanjem aktivnosti članstva, da bi za- gotovili kar največjo učinko- vitost samoupra-vnih in poli- tičnih dejavnikov. Ena osnov- nih nalog bo ureditev kadrov- skih razmer ter organizacij- ske spremembe v skupnih službali, ki so neučinkovito organizirane- Na seji je bilo precej kritike na račun ne- aktivnosti osnovne organiza- cije ZK v skupnih službah. Tovarniški komite je zato za. dolžen, da preveri vzroke ne- delavnosti in sprejme ukrepe, če tudi ti ne bodo dali ustreznih -rezultatov, pa bo občinski komite organizacijo razpustil in obravnaval od- govornost slehernega komu- nista. Vse komuniste so za- dolžili tudi, da storijo več za obravnavanje članstva, pred- vsem iz vrst delavcev, mladi- ne in žena. Komunisti mora- jo tudi zagotoviti večjo učin- kovitost za izražanje mnenj in interesov delavcev, ki sa- moupravno niso dobro orga- nizirani. Posebna pozornost pa mora veljati uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. Osnovna naloga vseh komu- nistov EMO pa še naprej os- taja skrbno in vsebinsko ure- sničevanje julijskih skupnih sklepov, že aprila bodo vno- vič preverili realizacijo odgo. vomih nalog. B.S. ŠENTJUR: MLADI O SVOJEM DELU Pred dnevi so se člani pred- sedstva občinske Zveze soci- alistične mladine Šentjur zbrali na svoji drugi seji v novem mandatnem obdobju ter se med drugim dogovori- li za organizacijo izobraže- valnega seminarja za nove predsednike in sekretarje os- novnih organizacij v krajev, nih skupnostih in delovnih organizacijah. Skupaj s šitabom teritori- alne obrambe in Zvezo re- zervnih vojaških starešin pa bodo 22. decembra sprejeli nove mladince v prostovoljne teritorialne enote. Na seji so spet pKDhvalili delo mladinske kulturne sku- pine »Cvetka Jerin«, ki je za 29. november na osrednji proslavi v Šentjurju navdu- šila ljudi v nabito polni dvo- rani z igro »žrtve«, ki jo je med drugo svetovno vojno napisala njihova mentorica Darinka Jošt; kostume in rekvizite pa je tokrat mladi- ni posodilo celjsko gledališ- če. META PLOŠTAJNER INVALID ŽALEC: KEG- LJANJE IN ŠAH v počastitev praznika Dneva republike je sindi- kalna organizacija Tkani- ne, TOZD maloprodaja, pripravila turnir v keglja- nju, kjer so nastopile šti- ri ekipe. Zmagala je eki- pa Avto Celje (754 keg- ljev) pred Invalidom Ža- lec, Tkanino in Postajo mihce Žalec. Na brzopo- teznem turnirju v šahu je nastopilo osem tekmoval- cev, najboljši pa je bil Jo- že Grobelnik (Žalec) 6,5 točke pred Zgonjenimo (Velenje) 6, Habetom 4,5 itd. športna sekcija INVA- LID Žalec je želela ob praznikih pripraviti tudi turnir v šahu za ekipe, žal pa sta prišli samo dve ekipi, ki sta potem od- igrali medsebojni dvoboj. Zmagali so žalčani, ki so zbraU 11,5 točke, Velenj- čani pa 4,5. Za zmagovalce so nastopili; Habe, čeme- hč, Peternel in Grobelnik. J. GROBELNIK »METKA« Tekstilna tovarna in konfekcija Celje Samoupravna delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta delovna mesta v splošno-kadrovskem sektorju in računovodskem sektorju: 1. pravnika 2. kadrovika — pomočnika vodje spi. kadr. sektorja 3. organizatorja izobraževanja in obveščanja 4. finančnega knjigovodje POGOJI: pod 1.: dipl. pravnik ali pravnik s 3-letno oziroma 5-letno prakso v gospodarstvu pod 2.: višja izobrazba organizacijske oziroma ka: drovske smeri s 5-letno prakso pri delih s kadrov- skega področja pod 3.: višja izobrazba tekstilne smeri s 3-leitno prakso v proizvodnji pod 4.: srednješolska izobrazba ekonomske smeri z nekaj leti prakse v računovodstvu. Poskusno delo za objavljena delovna mesta je do- ločeno v trajanju 3 mesecev. Pismene ponudbe sprejemamo v roku 15 dni po objavi. St. 4S — 9. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 OBMOČJE: PREMALO SOLI Pn celjskem Cestnem podjetju so sicer pK>pol- noma pripravljena odpra- viti vse nevšečnosti, ki jih prinaša ljuba zima, ven- dar imajo težave s soljo, že pred meseci so naro- čili potrebnih 1400 ton, dobiili pa so jih samo 850 in še ta je slabe kvalitete. Ekomača proizvajalca ne morejo zadovoljiti vseh potreb, rešitev je v uvo- zu. Manjkajočih 550 ton ni malenkost, K sreči je dovolj vsaj peska. TOZD Vzdrževanje cest je kupil devet motornih plugov, tako da tudi tu ni strabu, da ceste ne bi bile pra- vočasno plužene. ms LOKA PRI ŽUSMU PRIZNANJE ZA POMOČ KONČANA AKCIJA POMOČI ZORKOVIM FANTOM Vsi, ki se spomnijo trage- dije Zorkovih, ko sta oče in mati dveh fantičev v razmero- ma kratkem času imirla in pustila otroke na milost in nemilost usodi, se bodo naj- brž tudi spomnili, da je tar krat tudi Novi tednik organi- ziral osirotelima fantičema pomoč na različne načine. Kmalu zatem sta se akciji pridružila še Večer in pa Kmečki glas, na koncu pa še velenjski Naš čas. Zorkovi so dobili najpotrebnejše, akcija pa se je tako razrastla, da poslej ne moremo govoriti več o pomoči fantoma, pač pa kar vsej krajevni skupno- sti Loka pri Žu&mu in Vinski vrh.Se več; akcija štirih slo- venskih časopisov se je raz- širila še na druge krajevne skupnosti na Kozjanskem in v Obsotelju, z njo pa so ob- čani pridobili nekaj novih kilometrov cestišča. Sedaj je akcija končana in krajevna skupnost Vinski vrh se je vsem, ki so v njej so- delovali, v nedeljo oddolžila na skromen način; posebna priznanja so dobili vsi, ki so v akciji sodelovali, torej tudi naš časopis in radio. Prizna- nja smo seveda veseli, saj vemo kohko pomeni Kozjan- cem vsak kilometer ceste. Podelitev priznanj pa so na Vinskem vrhu združili še z ustnim časopisom, ki ga je v sodelovanju s krajevno skur pnostjo organiziralo uredni- štvo Kmečkega glasu, v sko- rajda uro dolgem kultur- nem programu so sodelovali učenci osnovne šole, ki je bi- la zgrajena lani s sredstvi so- lidamoti občanov zasavskih revirjev. Predstavila se je tu- di pesnica Saša Vegtri, ki je rojakinja z Vinskega vrha, obdarovane so bile partizan- ske matere, spomine so obu- jali nekdanji borci, zabave je bilo na pretek, zanjo pa so poskrbele predvsem nagradne igre. Ustni časopis je znova opo zorU na nekaj žgočih proble- mov, zlasti v 2svezi s cestno povezavo, kmetijstvom in po- tresom. Rečeno je bilo, da gre razvoj v tem predelu še vedno prepočasi naprej, če- tudi vsi razumejo, da se ob- činske skupščine dovolj tru- dijo. Morda bi ustni časopis docela dosegel svoj namen, če bi v razgovorih sodelovali tudi krajani, ki pa se skoraj- da niso oglasili Problematika Vinskega vrha in Kozjanske- ga nasploh je bila obravna- vana z^lj s stališča gostov, to je predstavnikov družbeno političnih organizacij, kme- tijskih organizacij, obeh sku- pščin, ŠTrri&rsike in šentjurske in drugih, ki so odgovarjali na vprašanja novinarjev Kme- čkega glasu. Tako smo torej spozaiali problematiko Ko- zjanskega, ki je dovolj razno- lika, le skozi prizmo tistih, ki sicer dovolj aktivno pose- gajo vanjo in jo tudi rešuje- jo, ne pa tudi s strani kra- janov, ki jo prav gotovo vidi- jo nekoliko drugače. Slavja, kajti to je tudi bi- lo, so se udeležili tudi Vlaj- ko Krivokapič, odgovorni urednik slovenske izdaje Ko- munista, Rudi Lešnik, direk- tor Pedagoške akademije iz Maribora, Franček Stodič, predsednik koordinacijskega odbora za pomoč Kozjancem po potresu iz Ljubljane, pred- sednika občinske skui>ščine in Izviršnega sveta šentjurske občine Vinko Jagodic in Jo- že Bučar, načelnik oddelka za gospodarstvo občine Šmarje pri Jelšah Dominik Leskovar, dmžbeno politični delavci obeh občin, gostje iz pobra- tene krajevne skupnosti Ruše ter mnogi drugi. MILENKO STRAŠEK »EMO«« Celje preklicuje nasled- t^jo štampttjko: EMO CELJE emia|!trni6C.9, metalna indu£tri|a, orodjarinia n. sol. o. 19 TOZD »HMEZAD« export-import Žalec Vrečar jeva 14 RAZPISUJE prodajo naslednjih rabOijendih osmo^ndih ssredstev: 8 elektromotorjev od 0,6 KW do 7,5 KW 3 gor rl rit kov za mazb'! 2 ventilatorja Cpreoier 400) posoda za zrak stiskalnica MOller stroj za rezanje žice knifžoi stroj Nacmnal hladilnik 50 I železna stafaža Lrioitaoija bC' 21. 12, I©i7i6 oto fi. uri v pax>stoirib TOZED. Udelež-enoi se- pred pričeitkom likaitacije dc>ilžind po- liožiiti 10 odiSt. varščano od vskUkrne ome. Informacije dobdite vsak dan do 14. uire v pnotsito- rih TOZD. FRAN ROŠ ZVESTA ČETA 14 Pred kolodvorom jim je Ivan Meglic krepko segel v roke. Marjana jih je z veseljem sprejela na starem stanova- nju. S kupom novic in novičic jim je postregla. Potem so se spominjali lanskega pričetka šole, ko jih je tu ob prihodu pozdravil še Jože Lipovšek. Zdaj o njem že nekaj tednov ni bilo poročila. Doktor Travnat se je o mraku poslovil. Nato je v me- stu srečal nadučitelja Pavlica, ki je bil Vero pospremil in te je zdaj nazaj grede ustavil tudi v tem mestu. Krenila sta k večerji v Narodno restavracijo. Kolikokrat so nekoč velike množice zborovale v teh prostorih! Navdušene besede o moči in bodočnosti naro- da .so bile tu glasno govorjene. Zdaj je votlo in plaho od- meval govor med stenami. Sedela sta tu stari odvetnik doktor Mraz in enooki posojilniški uradnik Brglez. »Da, da, kje so časi!« je govoril odvetnik. »Ali bo še kdaj lepo na svetu? Ko se narod vrne iz strelskih jar- kov, bomo lahko terjali: Avstrija, umirali smo zate mi Slovenci in zdaj nam daj v plačilo, kar nam gre! Zahte- vali bomo!« »če zmaga Avstrija, če,« je ugovarjal zdravnik, »nam vzame še to, kar nam je dajala doslej.« »Pesimist ste. čemu pa se potem borimo za Avstrijo, kaj?« »Saj to je: čemu?« »Avstrijci moramo ostati, boljšega izhoda ni, amen! Večerja me čaka doma, oprostite. Drago mi je bilo.« In je odkrevsal. »culi ste ga,« je pomežiknil uradnik Brglez z edinim očesom, »še je mnogo takih. Nekateri si ne upajo več hoditi semkaj. Sramoten čas!« Vsem trem so klonile glave. Med visokimi stenami se je razpadala prazna tišina. Ura je tiktakala glasno, kakor da bije trdno koračnico mrtvemu času. Teden dni pozneje je bil potrjen Andrej Rogina. Ko je s slovenskim trakom preko telovnika stopal skozi mesto, mu ga je stražnik strgal s prsi. Zasliševali so ga na policiji. Kmalu noto je odhajal k vojakom na Gornje štajer- sko Tinetov oče. Ženo in otroke, posestvo in delo je pu- ščal doma, s seboj je jemal le skrb in temno čelo. S klet- vicami si je skušal lajšati dušo. Tine ga je spremljal do kolodvora in se je vračal z obrazom, ki je plamenel v jezi. Polde je hodil zvečer po gostilnah, dokler se ni izne- bil vsega denarja. Potem je poležaval na postelji in pušil pipico. Knjig ni več pogledal. Milan je sanjaril o Veri. Mnogo je hodil z Ivanom v jesenski park. Anica je bila dovršila šolo in je doma čakala na službo. O njej in Veri sta govorila, koprnela v dalje in pisala verze. V deževnem oktobru, ko so Srbijo pričele preplavljati silne sovražne armade, je odrinil Andrej Rogina. VI. Sedmošolci so »kcii v klopeh, ko je govoril profesor Greiler z ginjenim glasom: »Padel je vaš tovariš Anton Belaj. BU je nadobuden, nadarjen, vzornega značaja. Ni pomišljal, junaško se je žrtvoval sa ms vse. Tih in skromen je bii, a zmožen ve- like žrtve. Klanjamo se veličini njegove osebe, njegovih idealov. Slava nepozabnemu junaku!« Poldetu Veninšku se je krčila pest. Kako bi besno odgovoril vsakomur drugemu, samo dobričini Greilerju ni mogel. Kako so ravnali z Belajem na zavodu! Kako ga je plešasti profesor Kiitl zmerjal z idijotom in potuhnjencem ter ga smešil zaradi dolgih las, menovai mu jih je grivo, ko nekoč preparacij ni imei v redu! Ali zdaj ga slave, ko mu preparacij ne bo nikoli več treba, ko mu je granata odtrgala pol glave z možgani in lasmi vred. Pri profesorju Scherlu so čitali rimske elegike. Miren je bil Sclierl, nikdar ni govoril o vojni. Resno in nichko so prevajali Katnlove pesmi o ljubezni. Milan in Ix>an sla bila vsa sanjava ob verzih: Vivamus mea Lesbia, arque amemus . . . Včasih so pisali prav neduhovite naloge z ruislovi: »Kaj sta Marija Terezija in Jožef II. storila za svoje podložni- ke?« ali »Zakaj moramo zmagati?« ali »Brez dela ni jela.« Polde je napisal nekoč: »Kdor ne dela, naj ne je! Lep in poučen je ta pregovor, kako zlata resnica je v njem skrita! Ali, žal, ne velja za vsakogar. Postavim vojne dobičkarje in podobne patrijote. In vse tiste, ki mnogo govore, malo delajo in mnogo jedo. In še kako imenitne reči, o katerih se nam navadnim patrijotom niti ne sanja. Odtod njihovi veseli, upanja polni obrazi.« Nova afera! Ravnatelj je besnel v Poldetov predrzno mirni obraz: »Vi, zelenec! Norčujete se iz vsega, nič vam ni sveto. Izključimo vas! Sjnešili ste patriotizem. Vašo nalogo pošljem deželnemu šolskemu »vetu'« naslednja prosta delovna mesta DIREKCIJA DEVIZNIH POSLOV 1 delovno mesto višjega referenta za po- rabo deviznih sredstev Zahteve: višja šola ekonomske ali pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znanje najmanj enega tujega je- zika 1 delovno mesto referenta za odkup in prodajo valut Zahteve: ekonomska srednja šola ali gim- nazija ali upravno-administrativna srednja šola z zaključnim izpitom. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 1 delovno mesto referenta za menjalne posle Zahteve: ekonomska srednja šola ali gim- nazija ali upravno-administrativna srednja šola ali pedagoška gimnazija z zaključnim izpitom, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znanje najmanj enega tujega jezika SLUŽBA POSLOVNE KOORDINACIJE 1 delovno mesto kadrovika Zahteve: ustrezna visoka šola, 4 leta ust- reznih delovnih izkušenj 1 delovno mesto snemalca Zahteve: 2-letna administrativna šola ali dokončana dva letnika gimnazije, ekonom- ske srednje šole ali upravno-administrativ- ne srednje šole, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj 1 delovno mesto manipulanta Zahteve: dokončana osemletka, do 1 leta ustreznih delovnih izkušenj DIREKCIJA SREDSTEV, KREDITNE BILANCE IN ANALIZ 1 delovno mesto višjega referenta za ana- lizo kreditno-denarnega poslovanja banke Zahteve: višja šola ekonomske ali pravne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj CELJSKA MESTNA HRANILNICA 2 delovni mesti dinarski odpravnik-bla- gajnik Zahteve: ekonomska srednja šola ali gim- nazija ali upravno-administrativna srednja šola ali pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola ali strokovna PTT šola z zaključnim izpitom, 3 leta ustreznih delov- nih izkušenj Vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje raz- pisa vabimo, da vložijo svoje prošnje osebno v Službi poslovne koordinacije Ljubljanske banke, podružnice Celje, Vod- nikova 2 v roku 15 dni od objave razpisa. 16 stran NOVI TEDNIK St. 49 — 9. december 1976 NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradriiO slikovno križanko, objavljeno 25. novembra, je žreb razdelil nagrade t-akole: i. nagrada (300 din): AL- BIN PODJAVORŠEK, !)10O0 L.jubl.jana, Črtomi- rova 20 •>. nagrada (200 din): MA- RI.IA RUPNIK. Zagorje ob Savi. Ul. 20. juli.ja 13 Po 100 din pre.jmejo: r.EOPOLD VEBER, 63000 Celje, Na otoku 1. JOŽICA VUK, 63000 Celje, Trubarjeva 53 a IVANK.A KOŽAR, 61430 Hrastnik, Trg Pr. Kožarja 16 JOSIP SLOMŠEK, 63320 Velenje, Jurčičeva 1 Vsem izžrebancem bo- mo nagrade poslali po po- šti Re.šitev nagradne slikovne križanke VODORAVNO: agens, Koper, Atika, (Ddak, past, veda, Aron, Tomi, rek, ko- silo, NT, Bartok, atlant, las, Santiago, A, AN, Oger, obist, majer, bana- ne. MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. po- možni duhovnik, 7. resa pri klasu, 8. hoditi, 9. arabski žrebec, 10. jezero in istoimensko mesto v severni Italiji, 12. sršenar, 14. avtomobilska oznaka Milana, 15. strupena kača, 18. s kobaltovmi oksidom modro obarvano kalijevo steklo, 20. opojna sestavi- na kave. NAVPIČNO: 1. grška čr- ka, 2. ime ameriškega hu- morista Buchwalda, 3. ptič, 4. kemijski znak za litij, 5. p>okrajina v Viet- namu (iz istih črk kot NAMA), 6. sevemoatlant- ski pakt, 11. velik glasbe- ni instniment v cerkvi, 12. industrijsko mesto v za- hodni Sibiriji, 13. ime ne- kdanjega celjskega atleta Važiča, 16. očka, 17. štiri- indvajset ur, 19. prva in sedma črka abecede. ANEKDOTE Veron, francoski knji- ževnik in novinar, je srečal prijatelja, kate- remu je ze večkrat po- sodil denar, a ga nikoli ni dobil nazaj. »Včeraj,« mu je re- kel, »sem srečal gospo- da, ki ti je tako podo- ben, da sem ves v stra- hu čakal, kdaj me bo spet prosil na posodo.« Rimski cesar Tit Fla- vij Vespazijan (7—79) je bil velik državnik. Ko so prišli k njemu odposlanci nekega me- sta in povedali, da mu je mesto sklenilo posta- viti ogromen kip, ki bo stal milijon sestercev, je cesar vzkliknil: »Mi- lijon sestercev! Spreje- mam kip!« Iztegnil je dlan in dodal: »Tu je podstavek, kar sem z njim'« ALPINISTIČNI KOTIČEK ZIMSKA OBUTEV Izgleda, da letos zima misli zares in planinci do vrhov ne bodo prišli po- ceni. Običajnim nevarno- stim v novembru se je letos pridružila že zgodaj največja — plazovi. Snež- na odeja ne miruje več in temperature so še previ- soke, da bi veter in mraz sneg prikovala na podla- go. Do varnih vzponov in zimskega plezanja pa pri- pravimo, namesto prezgod- njega tveganja, vso po- trebno opremo, obleko in obutev, da se izognemo presenečenju. Obutev pri zimskem vzponu je med najvažnej- šimi deli opreme, draga je, predvsem pa malokdo izbere pravo in jo pravil- no vzdržuje. Gorskih čev- ljev za zimo je stotine modelov. Večina proizva- jalcev je seveda v alpskih deželah, predvsem v Av- striji, Italiji, Franciji in tudi Američani ponujajo vsako leto nove, prav re- volucionarne modele za dolgotrajno plezanje v vi- sokem gorstvu. Ce noče- mo k sosedom po izdelke Kastinger, Dachstein, Kof- lach ali Caber, izberemo kar dobre gojzarice Alpi- na, kjer je na izbiro več modelov. Za zimo so naj- primernejši visoki, iz glad- kega temnorjavega usnja, ki je sicer nekoliko me- hak in ne najboljše kva- litete; z rednim hi pravil- nim vzdrževanjem pa slu- ži tudi za dvodnevno turo v normalnem snegu in temperature (suh sneg in mraz do —100 C). Pri mehkem usnju, kot je al- pinino, v skorjastem sne- gu in pri od jugi nobeno vzdrževanje ne pomaga. Kljub temu se držimo ne- kaj osnovnih pravil, ki ve- ljajo za čevlje vseh proiz- vajalcev: impregnirajmo toplo usnje že pred prvo uporabo s silikonsko kre- mo ali sprayem. Ko se ta dobro vpije (najbolje vtre- mo kremo z roko), damo usnju sijaj, da se sneg ne prijemlje. Po turi ne spra- vimo čevlje v kot, da se do naslednje sobote izsu- šijo ali celo prevlečejo s plesni jo, temveč še vlaž- ne namažemo s tanko pla- stjo silikona. Notranjost natlačimo z volneno krpo ali časopisnim papirjem. Ko jih zopet obujemo, pa seveda zdrgnemo na visoki sijaj, pri čemer uporabimo »globin«. Za- dostuje, če globoko utira- mo s silikoni po vsaki če- trti ali peti turi. Prepogo- sto maščenje napravi us- nje porozno in premehko. Vsa naša skrb bo ne- učinkovita, če na turi ni- mamo gležnjevk, ki z vr- ha zaprejo čevelj in po- krijejo razporek pod ve- zalkami. Visoke in dobre gležnjevke (iz nekoliko prenežnega materiala) iz- deluje tovarna TOPER Ce- lje. Na sliki: 1 — kombini- ran čevelj (pancer s pro- filiramo gumo) za smuča- nje in hojo, 2 — visok zimski čevelj, 3 — letni plezalni čevelj (žal je pri domačih modelih letnega čevlja F>odplat premehak). CIC št. 49 — 9. december 1976 NOVI TEDNIK stran 17 KDO ŠPORTNIK IN KDO ŠPORTNICA CELJA PRIPRAVE V ROKAH NOVEGA TEDNIKA, RADIA IN TKS Vsako leto pred koncem leta pripravimo anketo, kdo st) liili najboljši športniki oz. športnice v celjski občini v tekočem letu. Letos bo ta iz- bor mnogo težji kot prejšnja leia, saj nimamo več izrazitih individualistov, kot smo jih bili navajeni pred leti. Res je, da so prav v letošnjem letu dosegle lepe rezultate ekipe, ki nastopajo v zveznem me- rilu, kot košarkarji, rokome- taši, hokejisti na ledu in at- leti, žal pa gre za ekipe (si- cer je tudi to lep>o), kjer so posamezniki redko izstopajo- či. K sodelovanju smo pova- bili 40 celjskih športnih de- lavcev, ki bodo izpolnili an- ketne liste ter tako pomagali pri izbiri celjskega najboljše- ga športnika oz. športnice za letošnje leto. Skupni izbor podatkov z vseh anketnih listov bo dal najboljšo dese- terico tako med športniki kot med športnicami. Tudi letos anketo pripravljata uredniš- tvo Novega tednika in Radia Celje ter Telesno kulturne skupnosti Celje, ki bosta za najboljše pripravila priznan- ja. Izide ankete bomo tako kot vedno objavili v novolet- ni številki Novega tednika. Kdo so letos največji kan- didati, ki bi lahko osvojili eno izmed prvih mest? Med športniki je treba izdvojiti naslednje: med rokometaši edinega celjskega olimpijca in reprezentanta Vlada Bojeviča, Miho Bojeviča, državnega mladinskega reprezentanta Iveziča in Marguča, med ko- šarkarji Pipana, med hoke- jisti na ledu Vojka Bratca, med atleti Dušana Prezlja, Copa, Roka Kopitarja, pe- čarja in Lisca, med letalci Peperka in Leskovška, med šahisti Franca Pešca, med strelci Jermana, Jagra in Do- bovičnika- .. Med športnica- mi je prvo mesto po vsej ve- rjetnosti brez posebnih dilem rezervirano za svetovni prva- kinji v keglanju Magdo Urh in Janjo Marine, za naslednja mesta pa pridejo v poštev: atletinja Zvonka Blatnik in Marjana Kopitar pa strelka Alenka Jager in smučarka Andreja Jezernik ter še mor- da katera. Zlasti pri športni- cah je izbor resnično skro- men. Sicer pa počakajmo in videli bomo, kdo bo naj- boljši! T. VRABL ROKOMET ZDAJ PRIDE NfŠKI ŽELJEZNIČAR Slavko Ivezič je že nastopil v državni mladinski repre- zentanci, odlično pa igra tu- di v ekipi Celja. Po nekaj tedenskem odmo- ru so ekipe v prvi zvezni ro- kometni ligi prvo nedeljo v decembru nadaljevale s tekmovaaijem. V osmem ko- lu so celjski rokometaši pe- tič gostovaU in to proti no- vincu Vardarju v Skopju. Že dalj časa je znano, da letos Celjani prav na gosto- vanjih mnogo bolje igrajo, kot doma. To je bil tudi glavni argument za upanje, da se bodo tudi s tega gosto- vanja vrnili z dvema ali vsaj eno točko. Napovedi so se uresničile, kajti Celjani so presenetili domačine z odlično igro v obrambi ter tudi dobro v napadu, kjer pa so žal v zadnjih desetih minutah za- radi nepazljivosti izgubili zmaigo. Vseskozi so vodili tu- di s po štirimi goli razlike. Miha Bojevič je že daljše obdobje gonilna sila cel.)ske ekipe. Foto: T. TAVČAR nato pa se je to vodstvo zmanjšalo na gol. Pri tem je Vukoje zastreljal kazenski strel, domačini pa so v zaidnjih trenutkih iz protina- pada dosegli izenačujoči gol — 21:21. Celjani imajo tako 6 točk (štirje remiji v gosteh in ena zmaga doma) in so na enajstem mestu. V prihod- njem kolu igrajo doma proti niškemu železničarju. To bo četrto srečanje doma, ki pa bi ga Celjani morali dobiti. Go-stje so sicer trdna ekipa, vendrar bi se jo z dobro igro v vseh elementih dalo prema- gati. Novi dve točki pa bi domačine na lestvici prema- knili v sredino ter vsaj za nekaj časa rešilo pred mislijo na težave, ki jih daje nizko začel je. Srečanje bo v soboto- T. VRABL ŠŠD NAPREDEK NA SREDNJIH ŠOLAH šolska športna dioištva so v novi usmeritvi telesne kulture v naši republiki v ospredju pri ustvarjanju množičnosti in nadaljnjem razvoju našega kvalitetnega športa. V celjski regiji je na srednjih šolah trenutno 14 ŠŠD, ki štejejo v svojih vrstah 4.215 aktivnih športnikov ali 51,4 odstotka vseh učencev. V primerjavi z lanskim šolskim letom predstavlja ta številka izreden napredek, saj se je število aktivnih športnikov povzpelo kar za 11,4 odstotka! Omeniti velja, da je v ŠŠD včlajenih kar 90,3 odstotka vse srednješolske mladine, vendar se aktivno zaradi določenih vzrokov (predvsem voza- či!) ne vključujejo v aktivno vadbo in tekmovalne si- siteme. Po panogah je na prvem mestu košarka s 651 aktiv- nimi igralci, sledijo pa rokomet 559, nogomet 550, na- mizni tenis 478, streljanje 452, planuastvo 417, odbojka 396, atletika 347, smučanje 290 in plavanje 236. Manj razvite panoge so še karate, judo, ples in šah. Glede na politiko razvoja slovenskega športa, kjer zavzema atletika prvo mesto v prioriteti, velja podčr tati, da je njeno osmo mesto po razvitosti v SšD v celjski regiji, dokaj zaskrbljujoče. Pogoji za njen raz- voj glede na koncentracijo vseh srednjih šol v Celju in Velenju, dveh atletskih središčih z dokaj ugodnimi možnostmi za vadbo in tekmovanja, so brez dvoma znatno boljši. Zato bo treba v letošnjem letu usmeritvi atletike tako pri rednem pouku telesne vzgoje in pri ŠŠD dati ustreznejše mesto v vseh naših šolah. Z us- meritvijo v drugih panogah in igrah smo lahko več ali manj zadovoljni. Zaskrbljuča je le še dokaj slaba razvitost smučanja in plavanja. Vsekakor pa imata glede na pomembnost za SLO vse možnosti še večjega razmaha strelstvo in planinstvo, ki sodita tudi v redne oblike dela v predmetniku pri telesni \^gaji in obrambi ter zaščiti, pa bi ix>teantakem zaslužila tudi večjo ve- ljavo pri delu SŠD. K. JUG HOKEJ NA LEDU SLAB ODNOS DO CELJANOV Celjski hokejisti na ledu so tudi tokrat počivali. Bili so j IJTOsti, kajti petčlanska liga zagotavlja tudi takšen prisil- jen odmor. Toda krivda, da v celjskem Mestnem parku ne vidimo več srečanj, leži tudi pri drugih. O tem smo nekaj več izv€^deli pri HDK Celje: »2e več kot dva meseca vabimo pod dobrimi pogoji v Celje ekipe Olimpije, Kranj- ske gore in Jesenic pa vedno dobimo negativen odgovor. Vse kaže, da vodilni hokejski klubi pri nas ne želijo gosto- vati pri nas. Enako se je zgo- dilo tudi z gostovanjem mad- žarske ekipe Ferencvaroš, ki je že potrdila svoj prihod v Celje, toda po nastopu v Ljub- Ijanl smo dobili obvestilo, da se vrača domov, metUem ko so madžarski hokejisti še igrali na Hrvaškem. Čudni so ti odnosi na relaciji Ljub- ljana—Jesenice—Celje. Le ka- ko naj potem dosežemo bolj- šo kvaliteto in kako naj za- dovoljimo našo zvesto občin- stvo, ko od velike četverke v Celju gostu.}e samo zagreb- ški Medveščak?« Vsekakor je takšen odnos res čuden. Posebno če vemo, da so celjska vabila pravo- časna in pogojena z dobrimi finančnimi pogoji. Vsekakor bi bilo dobro, da kljub nas- protju nasvetom HZS, prič- nejo Celjani iskati nasprotni- ke izven meja, kajti le tako bodo imeli igralci dovolj srečanj, gledalci bodo prišli na svoj račim, Celjani pa bo- do kot najbolijše moštvo na štajerskem imeli primerne nasprotnike za nadaljnji raz- voj, J. KUZ-\LA PREBOLD NOVA VLEČNICA Na pobočju Žvajge v I'rel)oldii bo že letos začela obratovati no- va, 280 metrov dolga smučarska vlečnica. Teren za smuči.ščo je že prlpravl,)en, v kratkem pa bodo dobili tudi priključek na električ- no omrež.fe. Dolg je GOO metrov in zelo primeren za slalom In ve- leslalom. Sredstva /a ureditev smučL';ča in nabavo vlečnice je prlsijcvala Telesnokulturna skup- nost Žalec, dela pa so veljala okoli .50 starih milijonov. Pri tem pa ne smemo jiozabiti, da so na- leteli na razumevanje tako pri KS Preljold kot tudi v TT Pre- bold, posebej pa pri mladini, ki Je opravila veliko udarniškiii ur. l.etos bo smučišče upravljal ho- tel, ki ga te dni koncu,jejo. To pa Je le prva fa/a v l/grad- nji zimskošportneiva centra v Pre- boldu. V prihodnjih Ictili name- ravajo namreč zc^radili še san- kaško proiro in drsališče, kl bi bilo poleti uporabno za igranje tenisa. Poleg tega bodo že pri- hodnje leto postavili še eno pre- nosno vlečnico, v Izteku proge pa brunarico, kjer bo okrepče- valnica In popravljalnica smuči. Vse .}e že tudi pripravljeno za razsvetljavo, ki bo om(i!>()čila. nočno smuk«. Ker leži smučišče ra severni strani, kjer se sneg obdrži do marca, se ni treba bati. da bo smučišče samevalo. KRISTI.TAV M.ARKOVIC ŠAH: PEŠEC ZMAGOVALEC Na rednem mesciiiem br/opo- teznem turnirju /u november je nastopilo kar 14 tekmovalcev iz Celja in Šempetra, /masal .»e Franc Pi šec Iz Celja z 12,5 točke. Sledijo: Pertinač 10, Ceglar in Streiher 9. .lazbec. Skok in .lanez Pešec 8, Arh 7. Pišron .>,.') in Su- bolič 4 točke. .1. K. STRELJANJE: ŠOLARJI NA STRELIŠČU Na |)(il>uilo tcicsnokulturne skup- nosti se ,je pričela občinska liija Za osnovne šole. Prvo kolo je bilo v osnovni šoli »I-l. divizije« v Dobrni pod vodstvom strelske družine »Tone Tomšič«, ki deluje v tem kraju. Včenci so tekmo- vali z zračno puško serijske izde- la\e od W0 možnih krogov. C.c- r.ivuo vsi streli niso našli poti v tarčo, so pionirke in pionirji dokazali, da Je med njimi Se preiej skritih talentov. FKIPNt REZUl.T.ATI — pio- mrkic (v oklepajih najboljše l)osanK'znice): 1. Osnovna šola I. celjske čete (Celje) 411 kr. (Alenka .lager 1"'J). 2. ()sue 'A. Osnovna šola \ojaik 11. .Miran Skutnik ■m (Darja (laber 117). 4. Osnov- na šola .«;tore (Saša Strnad 9«), .'». Osnovna šola »Franja Kranjca« (Polule — Marica Laščak 73). 6. Osnovna šola »Ivan Kovačlč-Efen- hfl'. Celje (I.ea Bužan 83). 7. 1. Osnovna šola Celje (Marjana I.eskovšek 'J4). KKiPNi Ri:/,ii;rATi — pio- nirji-. 1. Osnovna šola >ilore Tf)! krocov (Hranko Malec 178), 2. Osnovna šola »Bratov Dobro- tinS''k« (Vojnik) 7.56 (Iztok Zi- hret 167), :i. Osnovna šola »Pra- nja Vrunči!« (Uudinja) (»7 (Aleš Hočevar l.^S), na naslednja me- sta pa so se uvrstile: Osnovna šola Vojnik TI. (Miran Skutnik 118). Osnovna šola «;tore ii. (Sandi Narad 130), Osnovna šola 14, divizije Dobrna (lomi Deč- man 136), I. osnovna šola Cel,(e (Boštjan Vaš 11.5), Osnovna šola I. celjske č^'te (Bojan l.eskov.šek l'>3). Osnovna šola Poluie (Milan Kos 118) in osnovna šola Ivana Kovačiča-Kfenka (Zdenko (ioren- šek 93 krogov). Drugo kolo lige bo v \ ojniku v soboto, 11. decembra. Tretje oziroma zadnje kolo pa v Što- rah 18. decembra. TO\K .lAt^KR NASTOP MLADINCEV Ker je članska ekipti Celja počivala, so zato nastopili to- krat le mladinci Celja. V prijateljski trening tekmi so igrali proti sovi-stnikom Stav- barja iz Maribora. Po mnogo boljši igri so zmagali Celjani z rezultatom 13 : 2. Zelo dob- ro igro so prikazali pri celj- ski ekipi Marčec, Veizenbac- her, Zupane in Drobinc. J. K- KOŠARKA PORAZ, ZMAGA GROBA IGRA ILIRIJE V LJUBLJANI v zadnjih dveh kolih II. ZKLrzahod so Celjani nasto- pili najprej v derbiju proti Iliriji v Ljubljani, nato pa j doma proti zagrebškemu Medveščaku. V Ljubljani so doživeli težak poraz s 26-timi kaši razlike. I>omačini so v tem srečanju zaigrali izredno grobo, agresivno in s takšno igro povsem onemogočili Ce- ljane, že v I. polčasu je bil težje poškodovan Subotič, ki so ga prepeljali v bolnico. Poškodbam se nista ognila niti Gole in Pipan, ključna igralca Celja, nato je bil iz- ključen še Kralj. Tako je bi- la razbita skupina Celja, ki je še v II. polčasu znižala razliko vsega na 8 košev, po- tem pa so domačini v samem i finišu dosegli visoko zmago. Trener Zmago Sagadin je o tem srečanju med drugim de- jal: Ilirija je trenutno bolj- še moštvo. Njihova zmaga je bila povsem zaslužena. Za- merim pa trenerju in igral- cem, da so proti nam izbra- h tako grobo in nevarno igro, ki sta jo podpirala oba sodnika, poškodovali so nam j kar 4 igrale« in to ključne, ki jih najbolj potrebujemo za nadaljnja srečanja.« In res smo bili v naslednjem X. kolu doma proti Medveščaku iz Zagreba priča eni najslab- ših iger celjskih košarkarjev v tej ligi. Le na trenutke so pokazali svojo pravo vre- I dnost. Ključnim igralcem so se poznale posledice poškodb, pa tudi v svoji formi so pov- sem padli. Ta kriza, ki bi naj ne imela vidnejših posledic, i nI dobrodošla prav v času. ko so na programu še tri srečanja, od tega dve s slab- šimi misprotniki in bi Celja- ne lahko ob tako slabi igri drago stali. Medveščak, ki ima v svojih vrstah nekaj prekaljenih starejših igralcev ob bivše Lokomotive in Indu- stromontaže, je ob slabi igri, ko so Celjani vodili še 3 minute pred koncem z 12- timi koši prednosti, skoraj prelisičil domačine. Le za las so Celjani s 79:77 dosegli pičlo zmago. . . Celotno mo- štvo je zaigralo slabo. Bili smo priča številnim napakam, neorganiziranim napadom m povsem razbiti obrambi Od vseh igralcev bi po boljši igri lahko izdvojili le Sabolč- kega in Golca. Trener Zmago Sagadin pa je po srečanju de- jal: »Gostje so napravili vtis slabega nasprotnika. Vendar imajo v svojih vrstah dobre posameznike. Naši igralci pre- življajo krizo. Izredno so padli v formi. Upam, da je to prehodno stanje. Vsekakor si v prihodnje ne moremo dovo- liti toliko nihanja v sami igri. Točki sta sicer ostali doma. Vprašam se — ali je kdo pričako^^al, da bomo v deve- tih kolih v močni ligi imeli 12 dragocenih točk? To je vsekakor izreden uspeh, ki nam mora vhvati pogum za dober razplet tekmovanja tu- di v prihodnje.« — V X. ko- lu bodo Celjani igrali s šibe- nikom v šibeniku. Trenutno so Celja.ni z 12-timi točkami še na odličnem 4. mestu v II. ZKL — zahod. K- JUG DELAVSKE ŠPORTNE IGRE I. FERRALIT! JUTRI ZAKLJUČEK IGER V ŽALCU v žalski občini so se konča- le letošnje delavske .športne igre, ki jih vsako leto prireja- ta komisija za šport in rekre- acijo ter Telesnokulturna skupnost Žalec. Letos je nas- topilo preko 2000 delavcev in 28 organiziic.ij združenega de- la, ki so se pri moških pome- rili v 13 in pri ženskah v 8 športnih panogah. Največ uspeha so imeli športniki Ferralita Žalec, ki so zmagali kar v štirih starostnih sku- pinah. Končni rezultati-člani- ce: 1. Ferralit Žalec 140 točk, 2. Tovarna nogavic Polzela 12, 3. Tekstilna tovarna Pre- bold 70 točk; starejši člani: 1. Ferralit Žalec 403 točk; 2. Juteks Žalec 300, 3. Tekstil- na tovarna Prebold 70 U)čk; mlajši člani skupina A: 1- Ferralit 1030 točk, 2. SIP Šempeter 970, 3. Tekstilna to- varna Prebold 790 točk; mlaj- ši člani skupina B:l. LIK Sa- vinja Šempeter 160 točk, 2. KLI Liboje 150, 3. Gradnja Žalec 110 točk. Množičnost mlajši člani skupina A: 1. Ferralit 301 točko. 2. Tovarna nogavic Polzela 170, 3. SIP Šempeter 170 točk; mlajši člani skupina B; 1. Inštitut Žalec 56 točk, 2. Hmezad Ža- lec 56,3. KLI Liboje 32 točk itd. Zaključna prireditev bo sredi decembra v Žalcu pod pokroviteljstvom Ferralita Ža- lec, kjer bodo najboljšim po- delili pokale priznanja in na- grade- T. TAVČAR BLOUDKOVA PRIZNANJA Ob letošnjem Dnevu re- publike so v Sloveniji po- delili najboljšim športni- kom, športnim delavcem in šp>ortnim organizacijam priznanja imenovana po velikem slovenskem šport- nem delavcu in strokov- njaku Stanku Bloudku. Letos so iz celjske obči- ne ta priznanja za svoje delo prejeli: svetovni prvakinji v kegljanju MAGDA URH in JANJA MARINC (članici KK Celje), BRANKO LE- SKOVSEK (član LT EMO Celje za dosežke na mo- delarskem področju), CI- RIL DEBELJAK (član Planinskega društva Celje za dosežke v alpinizmu in vsem, kar sodi zra- ven) ter ŽELEZARNA ŠTORE za dosežke na re- kreacijskem področju. Vsem dobitnikom viso- kih priznanj tudi naše iskrene čestitke! _ tv RAZDLEDOVANJE PO BENEČIJI (1) DOBERDOBA DVE PLATI Bdlo j« po prveiu no- vembni. Pojemajoča sonč- na svetloba je dajala po- krajini tožen videz in zad- nje jesensko cvetje je ža- relo pred hišami. Od Go- rice je po stari deželni cesti pot prijetnejša kot po moderni avtocesti. Po- potnik se počuti, da je še med ljudmi, ne med plo- čevino. Soča zdaj zavija po rav- nici in se upočasni mi- mo Sovodnje, Gradišča, Zagrada, dokler med Og- lejem in Tržičem v raz- predeni delti ne odda svo- jih vod Jadranskemu mor- ju. Proti zapadu je ra- ven, votel svet, kjer v podzemlje izginjajo Nadi- ža in Idrija, da bi se nek- je pri Medeji spet prika- zali na svetlo in se pri- družili Soči. Južno, tja proti Trstu se nad 9v. Martinom boči dobevdob- sko gričevje, že od daleč se oko ustavi na nenavad- nem pojavu, ki je najbrž tako izrazit le v jeseni. Kraško doberdobsko gri- čevje je poraslo z nizkim grmovjem, ki je bito v Z besedo Jure Krašovec in sliko Drago Medved tem času rjavkastordeče, kot krvavi madeži. Igra narave? Naključje? Morda vrtnarski poseg? Vseka- kor je v tej pokrajinski posebnosti veliko s-imbo- lizma, kajti ta zemlja je zares prepojena s krvjo, kajti na tem bojišču so v letih od 1914 do 1918 na skoraj negibni frontni čr- ti padali polk za polkom, brigada za brigado, na tej in na oni strani. Redipulja. Naši vodiči radi izkori- stijo izlete čez našo za- hodno mejo, da svoje pot- nike presenetijo z ogle- dom enega največjih vo- jaških pokopališč. Najbrž je redipu.ljsko vojaško na- vje za Verdtmsko druga Monumentalno pokopališče italijanskih vojakov. Med njimi ni na.ših Imen največja kostnica prve vojne. Mogočen, toda zato hla- den, nekako žrtveniško nadut je ta pomnik ne- kajletnega luniranja voja- kov tretje italijanske ar- made, ki je zdesetkana obležala po bojiščih v Jti- lijski krajini, ob Soči in na Doberdobu. Velike ba- krene plošče pokrivajo kostnice iz različnih voj- nili grobišč prenesene posmrtne ostanlie voja- kov. Na teh ploščah so imena krajev kjer so pad- li. Zvečine so kraji slo- venski. Kraji vasi, hribov, in pa številke vojaških kot. V hrib se pnejo granit- ne terase k trem križem na vrhu. V ospredju gro- bnica generala, ki je umrl leta 1926, najbrž doma v postelji in od starosti, za njim v bojti padli visoki častniki, nato pa vrsta za vrsto, nepregledni spiski vojakov. V prvi vrsti pod črko A, v drugi pod B in tako do konca italijanske abecede. Nad temi grozlji- vimi seznami je vklesano stokrat, tisočkrat: PRE- SENTE, kar bi v voja- škem jeziku pomenilo TU- KAJ, kakor se pač vojaki Naša, slovenska imena, ob njiii pa češka, turška, bo- sanska in druga. na zbornem mestu c^la- šajo na »prezivko«. Oko li 20.000 imen. In to pom- pozno grobnico je kot pe- čat s krvjo plačane Fur- lanije, Benečije in Posoč- ja dal postaviti Benito Mussolini, ki se je imel za Cezarjem za navečjega La- tina. Človek ima vtis, kot. bi s tem množičnim gro- biščem hotel povedati, češ, takole znamo umira- ti Italijani... Doberdobski slovenskih fantov grob ni tam, je streljaj proč na tako ime- novanem avstrijskem vo- jaškem pokopališču. Tu vlada asketska vojaška strogost in preproščina. Nekaj tisoč znanih grobov in dve veliki grobnici s po več tisoč padlimi v eni jami, to je kraj, kjer pre- birate slovenske, hrvaške, bosanske, madžarske, č-e- ške in slovaške priimke. Nemških je sorazmerno malo. Tu so se za črno- žolto cesarstvo, za ječo narodov, tolkli polki in re- gimenti nemških soldatov. In slovenskih imen je tod po preprostih kamnih ve- liko, veliko preveč ... Re- snici na ljubo, tudi to po- kopališče je vzorno ure- jeno. Vsaj v teh dneh po prvem novembru je bilo. Bilo bi prav, če bi naši turistični vodniki pokaza- li tudi to pokopališče. Morda bo kdo položil ro- žico h kamnu s sloven- skim imenom. Kajti žrt^ ve naših slovenskih fan- tov in mož so tu toliko bolj tragične, ker so tako neizmerno brezmiselne. Bili so se, ker so mo- rali, bili, da bi preživeli in se kdaj vrnili na svoje ; domove. ] Ob monumentalni kost- < niči zrasli iz dučejevega, napuha je grobišče voja- kov avstrijske monarhije ^ vseeno pretreslivejše. Smrti ne privzdiguje kot vrednoto nad vrednotami življenja, je samo pom- nik žrtvovanemu človekti in onnmin človeštvu Na avstroogrskem grobišču ni občutiti 'Mussolinijovesa »velikega formata«, je pa zato med drev,jem in skromnimi kamni grozljiv mir ROČK V CELJU BOLJŠI ČASI? NEKAJ DOBRIH KONCERTOV Dolgo let ,smo v Jugoslii.- viji tarnali zaradi neoirgani- ziranosti nastopov pop in ročk glasberukov. Celotna or- ganizacija se je milo reče- no zreduoirala na nekaj sa^ mozvanih menagerjev, ki so vsak po svoje prirejali ple- se pa končale, ko so bih tako pripravljetii ad hoc in so prinašali le slabosti v glasbo mladih. Lo\' za denar- jem in parola — za malo de- narja malo glasbe — sta kra- ljevali na naši pop sceni. Tu- di v Celju ni bilo nič di-u- gače. še slabše. Vse od ti- stega slavnega koncerta Ka- meleonov (se jih še spomni- te?) ki ,so z dimnimi efek- ti poškodovali dvorano Na- rodnega doma, mladi v Ce- lju niso imeli pravega plesi- šča pa tudi organizatorjev plesov in mnogo boljših ob- lik — koncertov ni bilo. Obe- tajo pa se boljši časi. Mor- da je prav uspeh skupiLie Bi- jelo dugme napravil prelom- nico. Vrata so danes pop in ročk glasbenikom že skoraj povsod široko odprta. Tudi ročk prinaša denar. Vendar občinstvo danes ni priprav- ljeno sprejeti več vsalcršne glasbe. Mladi smo za ročk glasbo, vendar imamo raje .diskoteke kot slabo organizi- rane nastope in nekakovost- no gla.sbo. Zagrebška koncertna direk- cija skuša tudi po tej plati napraviti prelomiiico. V že- lji, da izboljša delo domačih ročk avtorjev in skupin ter da približa ročk glasbo do- mačih ustvarjalcev vsem mla- dim, pripravlja vrsto prire- ditev pod naslovom »Jugo- slovanska ročk selekcija«. Selekcijo sestavljajo res naj- boljše jugoslovanske ročk skupine, kar 20 po številu, med nimi pa naj onienimo le »gumbe«, Teško industri- jo. Oko, Drugi način, YU grupo, Smak, Buldožer, Sep- tember, Parni valjak, Ave iu Time. Vse nastope selekci.je, ki pa ne bo vselej ista bodo jk). sneli na niagnetof on.sfci trak in filmali za televizijo. Na' vsakem nastopu bomo vide- li najmanj tri sktipine iz se lekcije v krajih, kjer bodo koncerti še posebej dobro uspeli pa bomo videli tudi reprize. Ne gre vsake stvari hvali- ti že vnaprej. Največ je od- visno od gla-sbenikov samih in od njihove glasbe. Povsem pa lahko, da gre za prvi res organiziran in dobro zamiš- ljen način koncertiranja. Ve- seli smo lahko, da selekcija^ v kateri bodo Parni valjak, Izvir, Yu grupa in Oko n« bo obšla Celja, saj bo to po nedavnem koncertu »gumbov« druga priložnost, da v Celju pozdravimo smetano jttgoslo- vanske ročk glasbe. In či- sto potihfcm lahko povemo tudi, da je ta koncert le pre- izkus interesa za to zvrst glasbe v Celju, saj bomo, po neuradnih obljubah, v pri-, meru uspeha teh koncertovl lahko v Celju pozdravljali mnogo bolj pogosto znana imena jugoslovanske ročk glasbe, pa tudi zveneča ime- na iz tujine. Bo torej jutriš- nji koncert začetek novega obdobja ročk glasbe v Celju? BRANKO STAMEJČlC RAZPRODANO! To je bilo geslo Tedna domačega filma. Vsak večer je prodajalka vstopnic Stanka Umekova obesila tablico s tem napisom nad prodajno okence in nikoli ni manjkalo razočaranih obrazov, ki so ostali pred kinodvora- no. Kljub temu, da so prenekateri večer bila razprodana tudi vsa stojišča. Zanimivo je tudi to, da niso bile razpro- dane le predstave svečanih premier, ampak tudi tiste popoldanske. Foto: D. MEDVED \'OVI TEDNIK - Glifsiif' ;)i)cmskih 'organizacij Soc;,, vncga ljudstva Celje Laško Slov Konji- sentjui Šmarje pn Jelšah m 2alec - Uredništvo; Ceije. .jrr-uicu;t .< ,) poštm predaj 161; Naročmna m oglasi; Iil. V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija; Milan Bo žii, Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Seničar Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič Zdenka Stopar MiJenko Stra- šek. Tone Vrabi - Izhoja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke :< din - Celoletna naročnina 120 din. poltema «5 din, četrtletna ;J5 din Za inozemstvo ]e cena dvojna ieKoči račun 50102-601-20012 CGP »Deioo Ljubljana - Telefon; 22-H69. 2H-n\h oglasi m naročnina