C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi e sabato. - 3 ottobre 1925. Posamezna stevilkß 25 stotink. Izhaja: vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. Stane za celo leto 15 L, « pol leta 8 L. « četrt leta 4 L. Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- po slane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Št 79 V Gorici, v soboto 3. oktobra 1925. Letovm. Nelrankirana pisma se ne sprejcniajo. Oglasi se računajo po dogo- voru in se plačajo v nš- prej. List izdaja kon- sorctj »GORIŠKI: STRAŽE< Tisk Zadružne tiskarne v Gorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — fprel Scuole). — Ko trgamo grozdje.... »Zopet se« ..., tciho smo začeli zadnji uvodni članek o vzgoji naše dece in smo bili zaplenjeni. Danes bočemo začeti iudi z »zopei se« . . ., a upamo, da nam bo politično obla; stvo milostljivo, kajti pisati hočemo o našem sočnem goriškem grozdju in o veseli trgatvi. Pravijo sicer, dn je sveže grozdje zclo dobro za čiš? čenje, dvomimo na onravičeno, če je porabno pri »čiščenju« političnih »grešnikov«. Ako bi bilo, bi gotovi krogi gotovo ne štedili pvi nabavi svežega grozdja. Pa preidimo k predmetu! Zopei so se prihližali za naše vU norodne gorice vescli dnevi trgatve. S preudarjajočo kretnjo in zamU šljen je stopal v zadnjem času naš kmel po svojem vinogradu in otipm val jagode, če so že dovolj mehke. Čc je prišel do obložene trte, mu je hušnil radosten smehljaj čez obraz kot našemu prosvetnemu delavcu, ko sfopi v dvovano, kjer g« nestr? pno ^ričakuje po izobruzbi hrepe? neča množica. Če je pa videl poU gnilo in razredčeno «rozdovje, se je njegov obraz zresnil, kakor mno? gim našim oblastnikom ko čitajo v »Siraži« kuko pikro pripombo. Ra? čunal je. koliko solnca rabi še nje? gova ljubljena trla, da bo godna in gledal v praiiko, kdaj bo pruva luna za trgatev. Na ta način je določil kot skušen vojskovodja clan, ko bo pričel z veselim dclom. Prej jc se-- vcda že očistil in požveplal sode, pregledal, če je preša dovolj osna: žena in čebri zadostno namočeni. Pogovoril se je seveda tudi s sosedi, da glede deluvcev nc nastanejo na? vskrižja. In tako napoči težko prfc čakovani dan. »Bendemači«, fantje in dekleta, oboji razigranih lie, so že pvipravljeni z brentumi, favči in pipci, da odkorakujo mad plante Knialu odmeva od tam bvezskrben smeh. Dekleta hitijo z branjem, fantje si pa zalagajo brenie na ra- mena ter jih z nekakim tihim pono; som odnašajo in odvažajo v kleti. Tam se največ kreče gospodar. Nadzoruje sieer iudi delo v vino- gradn toda glavno njegovo delo je v hramu. V kuhinji se pa neumorno suče gospodinja, ki pripravlja obU len in okusen založek za oraznični dan. Tako polekajo live v /Avahnem delu in kmalu zadone raz brda po- skočne narodne popevke. Proii ve* čevu že teče prvi most in vsi se gneiejo okrop, pveše, radovedni, če bo kapljica dovolj sladka. Popjedat pride tudi sosed, ki mlaskajoč, z nagubanim čelom pokušava novi ^ridelek. Zopei in zovet pa zaore r večevni mrak naše narodne pesmi, /Ave in ^oreče price, da smo na zemlji naših slovenskih pradedov, katero kot njihovi zvesti sinovi liubimo s svojo sreno krvjo in ka? Zero hočemo zapustiii neomadeže* vano svojim slovenskim dedičem. Tu sem, med preprosto ljudstvo, i ko se razigrava v svej svoji nepri? siljenosti, naj bi prišli razni Vospo? '¦ dnih palač, pa bi se preprh čali koliko so vredni očitki, da je ljudstvo zaneljano od voditeljev. In to ljudstvo je tudi dobro in va-- dodarno, zlv.sti ob zornih dnevih tr? gatve. Še njim, o kojih nnkionjeno? sti ne čitfi velikot bi poklonilo naj? lepMh in najbolj sočnatih p.rozdov. Nc bili bi sicer tako težki kakor so bili znani svetopisemskr, toda zato sladki, zdravi in point omamljive kapljice, kakor je zdrava in prepo? jena z omamljivo lepoto zemlja, ki jih je rodila. Kaj se gocli po svefu? Že zadnjič smo si oglcdali dclo- vanje tajnih sil, predvscm frama* sonskih lož, proti fašizmu in nje* ^ovi samooblasti nad državo. Čc* prav na zunaj bleščcča in sijajna stavba fašizma, ne stoji na trdnih temcljih, dokler dvigajo njegovi zaklcti sovražniki glavc in ostrijo mečc. Zadnje case se je poleß že ome* njenih do^odkov izvršila Še ena Velika sprcmemba v političnem živ* ljenju. Ustavni nasprotnik! faši? ^ma so sklenili, da bodo spremenili svoj bojni načrt. Med tern pa tudi komunisti prav vztrajno in na skritcm spodkopujejo fašistovsko stavbo. Niti iz Moskve. V drugi polovici septembra je v vsem fašistovskcm tisku močno za* vršalo. »Rudeči strah« je strašil v üvodnih člankih, v dopisih, v pole* ^ikah, povsod je le bilo govora o komunistih. Kolovodje komunizma da so pravi razdirači in škodljivci ^talije, ker morajo biti pokorni mo? žem v izvršilnem odboru komuni* stične internacionale tam ßori v Ljeninovi prestolnici, v Moskvi. Od tam so baje napcljane skrivne struge koder prihaja denar za šir= K'nje komunizma v Italiii. Iz bolj? ^eviškc Rusije prihajajo menda s Ponarejenimi bradami .odposlanci ^ičcrina, Zinovjeva, Rykova in druL$ih boljševiških velikanov sejat revolucionarne nauke mcd italijan* sko ljudstvo. Zato je treba strogo paziti na vse komuniste, posebej še na komunistične poslance. Resna nevarnost. Star slovenski rek pravi, da ni nikdar vrag tako črn, kot ga slika? jo. To bo držalo tudi zdai. Vendar se fašizem opravičeno boii svoje^a zaklete^a sovražnika komunizma. Pa saj tudi ni nič čudneua. Malo prej predno je Mussolini nastopil bi že skoraj imeli komunisti v Ita* liji vse v svojih rokah. Fašistovske naskakovalne čete so tedai iztrgalc komunistom severno Italiio, sredi* šče vse italijanske industrije, iz rok. Od takrat komunizem ne stoji križemrok, zlasti ne italiianski, ki je vsaj tako vročckrven kot fa«i= zem. Skrivnostni ponočni sestanki, lepaki in brošure, komunistični »apostoli«, vse to preplavlja tudi naše krajc. Prav pred kratkim je krožilo po vsej državi na tisoče okrožnic, ki so pozivljale na borbo proti vladajočim slojem. Fašisti so takoj začeli z lovom na komuniste. Prav posebno jih bodeio trije, ki tvorijo baje nekak ^eneralni stab komunizma v Italiii. To so po? slanci Srebrnič iz Solkana. ki je stražar ob severni rncji države in zato tcm ncvarnejši, ker spaja s komunizmom »slovansko mržnjo do Italijanov«; drujji je mladi po? slanec Picelli, ki se pojavi zdaj v tej vasi, potem spct v kaki tovarni, vzburka delavstvo in se nagloma spet skrivaj umakne; trctii pa je izobražcni Gramsci. Ti so baje .davni stebri revoluciionarne^a gi* banja. Imeli so baje velik skriven posvet nekje v Palermu na Siciliji in sklenili boj na življenie in smrt proti fašizmu. Takim splošnim u.^ibanjam nc moremo sicer docela pritrditi. Vendar jc že danes vsem iasno, da preplcta vso državo komunistična mreža. Resna nevarnost za sedanje oblastnike je skrita tudi v podtal* nem rovarjenju komunistov. Kje je rešitev? Ali morda v prc^anjanju in za* piranju voditeljev? Kdo bo rešil Italijo prcd komunistieno revoluci* jo? Bo*li pomat|ala slavnoznana Farinaccijeva nepopustljivost? Pri- tisk rodi še huj.ši odpor. To načelo je bilo vodilno že starim Rimlja* nom. Poi^lejmo lc na naše domače kra? je. Se ne pripeti morda, da se skoti komunizem kje v kaki ßorski vasi* ci, kjer še sploh pojma nimajo o Marxu in nje^ovih naukih. Če išče? mo vzroka temu »maihnemu« ko- munizmu, La bomo našli le v ljud? ski nezadovoljnosti. To je ono kar peha v komunizem italijansko de* lavstvo. Ne sindikati, pa naj bodo žc fašistovski ali v zvezi s tvorni* čarji, nc bodo zaprli vrat komuni* stičnim a^itatorjcm; pravična, po* štcna in duhu časa odaovarjajoča socialna zakonodaja bo edina rcšila delovnc množice komunizma. To je sicer žc znan recept, a vedno in vedno ^a je treba predpisovati. Da* nes pa moramo reči, da se množice oklcpajo komunizma, kcr jih slepi sijaj nje^ovih naukov, ki obljub* ljajo rešitev tlačenih. »Kot bajko bomo brali...« • Tako nekako jc zapisal nadtajnik Farinacci v nekem snoparskcm gla* silu, ko se je razširila vest, da vSe stranke na Avcntinu kreuajo. Vsi listi, kar jih je zbranih pod faši* stovsko zastavo, so se že veselili, ees, zdaj nimamo nobeneßa na* sprotnika vcč prcd seboj, fašistov* skej^a pohoda ne bo več ustavila nobena sila. Aventinska opozicija pa odgo* varja, da bo ustavna borba vedno v spominu vsch, ki bodo brali z^o* dovino političnih bojev pod faši* stovsko vlado. Spremembe med opozicijo. Po znanem umoru poslanca Ja* koba Matteottija so vse stranke, ki niso priscglc na fašistovska na* čela, zapustile zbornico in se v znak ogorčenja in ugovora niso več ude* leževalc parlamcntarnc^a dela. To pa naj bi bil vec kot qol protest. Opozicija je namrcč upala, da se bo Mussolini zbal osamlienosti v zbornici in spremenil svoie nasto* panje. Toda ta želja se ni urcsni* čila. Fašizem je postajal od dne do dne jačji. Komunistična skupina ie prva poslala svojc poslancc nazaj v zbornico. Ostale stranke so pa še naprej vztrajale pri svojih sklepih, da ne gredo v zbornico, kier via* dajo fašisti. Slcdnji se pa riiso zbali nasprotnikov, ki so križemrok pro* tcstirali, temveč so si osvajali po* stojanko za postojanko. Več kot enoletna odsotnost opo* zicionalnih poslancev iz zbornice ni rodila pravega uspeha. Zato je /e bilo pričakovati, da se bodo mo* rale zmen"iti takozvane aventinske stranke za dru^j načrt. rfo prašanje je postalo ijodno, ko so skrajni so? cialisti (maximalisti), ki imajo dnevnik »Avanti« za svojc t izmed njcnih najbolj delavnih dekliških krožkov, to je vrhpoljskc* mu, pa moramo v resnici častitati na njih dclu in uspehu. »Naš Čolnič« je izšel. Radi ogromnega prosvetnega dela, ki ga je vršila Matica v tcm mesecu, jc nckoliko zakasncl. Zclo aktualni in za predavanja pripravni so »Pomenki«, ki prepricevalno govo* re o pomenu in delu v društvih. Uvaževanja vreden je članek 0 na* raščaju. Vzoren zgled živahnega dcla v Dckliških krožkih nam daje članek: »Na Sveti gori«. Živahno prosvetno delo odseva iz člankov: »Na gospodinjskem tečaju«, »Telo* vadba na Slapu« in »Med idrijski* mi brati«. »Čolnič« zasluži pohvalo in toplo priporočilo! Zvezni svet Prosvetne zveze zbo* ruje dne 18. oktobra. Okrožja naj sc ravnajo po okrožnici! Listnica Kmetsko=delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. V. I., Trnovo pri Gorici: Za Vas je tajništvo posredovalo in je nrejelo sledeči odgovor: Podcželski pismonošc niso imeli v Avstriji pra> vice do državne pokojnine, kcr so plačevali pokojninske prispevke v neko posebno blagajno na Dimaju. rFa denar do danes ni Še bil razdc* Hen med nasledstvene dr/ave in tu? di tozadevna pogajanja med drža? vami niso še bila uspešna. Dokler nc bo ta denar razdeljen, Vam ne more italijanska vlada izplačati pokoj* nine. 2. T. I.: Tudi za Vas smo prcjcli podoben odgovor, ki pa jc ncumc* sten. Homo ponovno nosredovaü v Vašo korist. 3. G. I., Gorica: Posredovali smo ponovno zaradi izplačila Vaše slvž* bene pokojnine. Corte d?i Conti je že oriposlaia plačilni nalog v pristoj: ni oddclek in upati je, da Vam bodo v kratkem izplačali vso pokojnino. Če bi v teku enega meseca ne pre* jeli denarja, zglasite se v tainištvu, na kar bomo ponovno posredovali. 4. Schl. R., Vipava: Vaša pro* šnja za italijansko državljanstvo se nahaja pri državnem svetu od 14. septembra. Če bo poročilo prefe* kture za Vas ugodno, bo prošnja rcšcna v Vaš okorist. 5. Krin K., Vojsko: Posredovali smo pri Corte dei Conti, da bi sc Vam izplačala pokojnina. Vaša pro* šnja se nahaja pod štev. 6656/25. Prošnja se ravnokar rešuie. 6. Fr. Ž., Razdrto: Opišite v pi* smu natančno svoj položai in spo* ročitc tajništvu posebno slcdeče podatke: a) kdaj ste bili odpuščeni iz službc; b) koliko službenih let imate; c) družinsko stanie: število otrok, ali imate pri sebi očcta, ozi- roraa mater; d) kdaj ste roieni? 7. V. V., Št. Vid: Posredovali smo v naprošeni zadcvi. Prošnia je bila ugodno rešena. Tajništvo. Idrijske novice. Srebrna poroka. Bilo je pred petindvajsetimi leti na dan 17. septembra, ko sta stala v Podbrezjah na Gorenjskem pred oltarjem ženin Leopold Troha in njegova nevesta Ana, rojena Jcglič, da pred Bogom slovesno in javno obljubita drug drugemu zakonsko zvestobo do groba. Glasni in nev* strašeni odgovor »da« je že pričal, da iz te zveze ne bo izšel plevel, am* pak sad, na katerega sta lahko po* nosna vzgojitelja sama in tudi mi somišljeniki. V tcm slučaju pride do prave vcljave pregovor, ki pra* vi, da jabolko ne pade daleč od dre* vesa. Vsi njuni otroci — sedem po številu — so od najmlajšega pa do najstarejšega izrazito istega mišlje* nja kakor starši, Oče, vzor značaj* nega in duhovitega moža,* sodeluje pri naši Kat. del.' družbi in njenih odsekih od ustanovitve pa do da* nes in tekmujc kot 58 letni mož za dobro stvar z vsakim mladeničem. Mati pa je prava namestnica svoje zaščitnice sv. Ane. Vzgojila nam je kot prva in glavna učiteljska moč našega družabnega življenja svojo družino res kakor prava mati. Kat. del. družba z vsemi svojimi odseki žcli slavljencema svoje tihe srebrne porokc: »Ljubi Bog naj Vaju ohra* ni na čelu svoji družini njej v po* nos, nam in našim krščanskim na* čclom za vzgled še mnogo, mnogo let zdrave in čilc, Bog Vaju živi! Poroka. Dne 20. t. m. se je poročil g. Vik* tor Pivk z g.čno Josipino Sorman. Oba sta naša značajna in vestna delavca na polju krščanske prosvc* tc. Obilo srečc! Darovi. Mons. Ivan Lavrenčič, vipavski rojak, dekan v Kamniku je poda* ril 50 lir za Alojzijcviščc, 50 lir za Prosvetno zvezo v priznanje. Pri* srčna hvala! Izjava.* Podpisani izjavljam tem potom, da niscm plačnik za dolgove, ki jih je ali bo naredila moja žena Jožefa \ridic. V Gorici, dne 30. sept. 1925. Anton Vidic Via Cappellaris St. 1. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. BDHISHB ZflDHUZHfl PEHflHHil Centrslni sedež in Instna pcluirna u GORICI, Via Marelli štev. V3. Lastne prodajalne: Gorica: Via Morelli 43, Via S. Pietro C1, Via Dreossi 4, Via del Corno 12, Via N. Sauro 8. Doienja Vrtojba. Razprodaje: Gorica: Trgovina ZupančiC, Via S. Chiara. Št. Peter: Trgovine: Martelanc Marija, Vižintin Josipina, Žižmond Marija, Černic Ana, Vrtojba: Trgovine: Batistič Ivan, Černe Ivan, Gorkič Franc. Sovodnje: Del. konsumne zadruge. Otvoritev nove prodajalne. S 1. oktobrom t. 1. otvori na Solkanski cesti štev. 10 (prej pekarna Janežič) -------------------------------- novo prodajalno kruha. -------------------------------- Zadruga proizvaja kruh iz najboljših mok in po najhigijeničnem načlnu. Postrežba na dorn. -^J Vodstvo. Davna priča. Zgodaj v zgodovini že so odme* vali ob jadranskih bregovih sio* venski glasovi. Se predno je bilo kaj čuti od drugih plcmcnih so Sloven* ci prihajali v Stivun Devinski nižje Tržiča na božjo pot. Vsakoletni sejmi ob »/cgnanju« so bili pravi tabori, kjer so se zbiiali po večini le Slovcnci. Ko so opravili svoje češčenjc in sklenili na sejmišču svo* jc trgovanje, so se vpisali v spomin* sko knjigo, na rob evangelija sv. Markeža. Odpri in poglej! Ob robu so sama slovcnska imena. Davna priča, da so tod živcli in umirali na* ši očetje. Danes, če te pelje pot iz Tržiča ])ioti Devinu, boš opazil na uesno roko kraj ceste razvaline štivanskc bo/jc poti. Vse je žc predano vc* tru in deževju, Ic ona stara priča jc ohran.iena in bo pričevala še poz* nim rodovom. Pa poslušaimo, kaj pravi sloven? ski' zgodoviriar Gruden. Med najstr.rejše rcdovnc nasclbi- nc na slovenski zemlji je prištcvati samostan sv. Ivana pri Pevinu na Primorskem. Stal je ob čudoviti re* ki Timavu, katero imenuje rimski pesnik Vergil «mater morja«, ker močna kakor vcletok prodcre izpod zcmljc in se po zelo kratkem teku xe izliva v morje. Začctki samosta* na segajo še nazaj v rimsko dobo. L. 611. je bil od Obrov razdejan, pa sc je zopet dvignil iz razvalin. Ak* vile j ski patriarh Ulrik I. iz rodu ko* roških Epcnštajncev je leta 1112. samostan obnovil in ga bogato ob? daril. Daroval mu je vso zemljo od Soče do Timava in še mnogo drugc posesti. Štivanski samostan je bil slovcča božja pot» kamor so Slo* venci romali v velikem števihi. Do najnovcjšca časa so tja hodile proccsijc iz kraških župnij, toda nekdaj so tja prihajali obiskovalci iz daljnih krajev. In ta romanja ni* so služila le verskim, ampak tudi ki:pčijskim namenom. Kcr ie bilo pri sv. Ivanu pristanišče za ladjc, jc prišlo tja mnogo trgoveev s pomor* skc strani. s katcrimi je ljudstvo iz Primorja in Kranjske tržilo za svo* je izdelke. Clavni sejem o prazniku sv. Ivana je trajal šest dni. Tedaj so pripeljali tja mnogo tujih vin, žita, konj, prediva in platna. Kakor je sedaj Trst, tako jc bil tedaj sv. Ivan važno trgovsko srcdišče za na* še dcžele. Posebno znamenit spomi* nek, ki je menda v zvezi s tem slo* večim samostanom, pa je »štivanski ali čedadski evangelij«. To je prepis evangelija sv. Marka na pergamen ali tanko kožico, ki ga je izvršil nek neznanec v petem ali šestem stoletju. V srednjem vcku. so pa mi* slili, da je to lastnoročni rokopis sv. Marka in so ga zelo visoko ce* nili. Nek patriarh je dal vezati ves evangelij, ki je obsegal sedem knji* žic, v zlate platnice. Sedaj je ohra* njenih le šc pet knjižic. Tri se naha* jajo y Čedadu, dve pa v Pragi. Za nas Slovence je ta evangelij zato velike važnosti, ker je na njegovem robu napisanih veliko število oseb* nih slovanskih imen. To so imena romai jcv, ki so prišli v samostan (po vsej priliki jc misliti na sv. Ivan pri Devinu) na božjo pot, kaj daro* vali za cerkev in zato smeli svoj a imena napisati na rob svete knjige. Videti ic, da jih je navadno zapisa* val kak duhovnik. Po pisavi soditi, so bila skoraj vsa imena zapisana v devctcm in desetem stoletju (850 do 950). Med njimi nahajamo mno(Io zgodovinskih oscb, tako bolgarske* ga kralja Borisa, ki se je leta 861. dal krsiiti in se podpisal s svojim novim krstnim imenom Mihaci, mo* ravskega kneza Svetopolka in nje* gove žcne Svetožizne. Iz onih kra* jev Panonije, kjer je gospodoval vojvoda Braslav, sp se podpisali: Železna, njegova žena Hcsla in nji* hov sin Stregomil. Mnogo lepih sta* roslovenskih imen, ki so pozneje po]-)olnoma izginila, imamo še ohra* njenih na tch listih. Tu so moška imena: Budislav, Grešič, Dražič, Zlcbor, Nosimir, Unislav, Trebibor, Trudopolk, Scbidrag, Borižit, Pre* dislav, Miromisl, Žitomir, Motak, Vitoloj, Žilec, Radoslav; še izrazi* tejša so žcnska imena: Ljuta, Sobe* slava, Slavcnka, Stranka, Mala, Ze* mdraga, Mojslavka, Miroslava in druga. Ni*li to živa priča, kdo ie živel žc pred tisoč leti na naši grudi? »GORIŠKA STRATA« Stran 5. Šturje. Prosvetno društvo iz Šturij bo priredilo v soboto ob 8. uri zvečer in v nedcljo ob 3. uri popoldne v dvorani g. Bratine v Aidovščini veliko prireditev z deklamacijo, igro in petjem. To bo slavnostna prireditev ob priliki društvene 25? letnice. K obilni udeležbi vabi odbor. Temnica. Pred dobrimi tremi tedni smo bla? goslovili pri nas novozgrajeno cer? kev, župnišče in občinski dom. Žup? nišče in občinski dom je blagoslovil g. Valentin Knavs, ki bo prišel dne 5. t. m. k nam za dušnega pastirja. Obred v cerkvi je vodil pa č. g. ko? menski dekan. Veseli dan za našo vas se je zvršil z vso slovesnostjo. Obiskal nas je tudi g. goriški pod* prefekt, ki je bil deležen lepega sprejema. Podprefekt je odšel od nas zelo zadovoljen. Novemu dušnemu pastiriu pa iz? ražamo farani željo, da bi bil mno? go let med nami in deloval v dobro našega trpečega ljudstva. Grahovo ob Bači. Za pticami selivkami nam uhaja? jo na jug tudi naši železničarji. V petek, dne 24. t. m. nas je zapustil tudi Ivan Šorli, železniški čuvaj na Rolu. Po poklicu je bil železničar, urar, mesar, mizar, ranocelnik, cer? kveni pevec in gledališki igralec. Zdaj so ga poklicali v Emilijo na progo Parma * Spezia. Mi ga siccr radi odstopimo mili domovini, vendar bi ga še raise doma obdržali in ga prosimo, naj nas nikar ne pozabi, čeprav bo drugje njegov dom. Cepovan. Ker se nam je edini po vojski ostali mali zvon ubil, kupili smo, da? si nas tarejo zlasti letos hude go* spodarske in druge težave, nov ve? liki 858 kilogramov težki zvon ter ga zadnjo ncdeljo slovesno blago? slovili. Prispevali so zanj po svojih močeh z malimi izjemami vsi go* spodarji; pomagali so nam tudi naši v Gorici bivajoči rojaki in zlasti oni v Krooklinu v Ameriki. Srčna hvala vsem! Zvon je res lepo delo, ima krasen glas ter dela east tvrdki Broili v Vidmu, ki ga je vlila. Tudi naša farna eerkev in pokopališče sta se v tem letu na račun vojne od? škodnine lepo popravila. Cerkev je zopet dobila krasna slikana okna, katera nam je poprejšnja vojna raz? bila. — Letina razun sena, ki smo ga pa radi vednega deževja spravili le z velikimi težavami in stroški, je le? tos silno slaba. Krompirja na sploš? no malo in še ta, se bojimo, da bo gnil; repe, zelja in druge piče tudi malo. Ajdo, ki je letos kazala tako lepo, pa nam je vzela toea in slana. O, ko bi nam slana hotela vzeti ali vsaj zmanjšati neznosne davke, ki nas vedno bolj tarejo! Letovišearji, ki jih prihaja vsako leto vedno vee na naš dobri gorski zrak, so nas po veeini zapustil; tudi vojaštvo, ki je imelo tu in v okoliei 24 dni strelne vaje s kanoni, se je pred tednom po* slovilo od nas. Vojaška oblastva so obljubila odškodnino za morebitno škodo. — G. inž. Ribi, ki je kupil vilo in posestvo pok. g. profesorja Berbuea namerava drugo leto zidati na tem mestu velik hotel za leto? viščarje. Tako bo postala naša lepa vas s svojim zdravim podnebjem in izborno pitno vodo vedno bolj mo? derna in privlaena za bolehne in od? diha potrebne tujcc. Kozana. (Poštne razmere.) lmeli smo skozi dolgo let pismo? nošo, in nikdar ni bilo slišati naj? manjše pritožbe. Scdaj pa slišiš cnc? ga, potem pa drugega, ki toži radi neredneua dostavljanja pisem in razglednic. Bil je že veekrat opomi? njan, eelo potom g. brigadirja, toda vse zaman. Slednjie prosimo g. po* star ja, da dobi drugega pismonošo, ki bo bolj vestno opravljal svojo službo. Sieer napravimo druge ko* rake. Ukve na Koroškem. Dolgo je našo občino vladal komi? sar. Prav zadovoljni smo bili, ko je vidcmski prefekt razpisal v naši ob? eini volitve. V nedeljo dne 27. sep? tembra smo si izvolili novo občin? sko zastopstvo. Zmagala je kmet? sko * delavska zvcza, tako da ima? mo zdaj v občinskem svetu same zavedne domačine. Z mirnim srcem eakamo, da sc bodo naši vrli možje lotili obeinskega gospodarstva. De? la bo mnogo, ker dolgo ni bilo red? nega nadzorstva v obeini. Novemu občinskemu zastopu želimo mnogo srcče in uspehov! Zaupamo, da bo? do višje oblasti, ki že poznajo naše mirno in ^ošteno ljudstvo, prijazno pomagale novemu obeinskemu sve? tu pri delu. Ukljnn. Spodnja Idrija. Katoliška prosveta v Spod. Idriji bo priredila v soboto dne 3. t. m. ob 8. uri in pol zveeer in v nedeljo dne 4. t. m. ob 3. uri in pol popoldne igro »Križ pri potoku«. Okolieani, pri? dite v Sp. Idrijo! Batuje. Prosvetno društvo v Batujah sc iskreno zahvaljuje bratskim odse? kom in krožkom iz Mirna, Dornber? ga, Vipave, Št. Vida, Sturij in Sv. Križa za prijazno sodelovanje pri nedeljski prireditvi. Bog živi! Odbor. Sveto pri Komnu. Pri Jakomčevih se je dogodila ve? lika nesreea. Dveletni otrok se je vtopil v škafu vode medtem, ko je mati šla v kuhinjo. Ko se ie vrnila je bil otrok že mrtev. Nikoli ni za? dosti previdnosti! Plave. Dne 30. septcmbra je po dolgi in mueni bolczni na susici umrl 221etni Anton Križnie iz ugledne Križniče? vc rodibne. Pokojni je bil delaven mladenie, veselega, dovtipnega zna? eaja in vnet za vse dobro. Lani je bil mesec dni pri vojakih. Od takrat je zaeel vidno hirati. In zdai je pod? legel.. . Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo dosti ljudstva, ecprav je bil delavnik. Lahka mu bodi zem? ljiea. Preostalim naše sožalje! Zdravstvo Alkohol in... Če govorimo danes o zastruplje? valcih eloveškega rodu, mislimo pred vsem na alkohol in spolne bo? lezni. To dvoje že s "precejšnjim uspchom tudi pobijamo. Malokdaj pa nam pride na pamet, da je še eden hud sovražnik elovekov: kas jenje oziroma nikotin. Dandanes sc prigodi celo, da vidiš abstinenta, ki ne pije, toda puha iz sebe dime velike kot listne koše in meni, da je resnieen abstinent. Da ie kajenjc nedolžna in družhi nencvarna stvar? ca, to mnenje je ukoreninjeno celo med razumništvom. O tem prašanju govori zadnja številka prekrasnega lista »Prerod? Zdravje«. &kodljivost kajenja že laiik lahko dokaže na vrlo enostaven naein. Vkljub temu so se medicinci šele zadnje ease zaeeli intenzivnejsc ba? viti z zastrupljenjem s tobaenimi strupi, predvsem z nikotinom. Vzrok tcmu je bilo zastrupljanje v masah. Saj se je nikotinizem sele po vojni zelo razvil. Raziskavanje je bilo olajšano tudi vsled tega, ker se je na abstinentih?kadilcih lahko s sigurnostjo eliminiralo zastruplje? nje z alkoholom. Prej je bil vsem mogočim boleznim kriv alkohol. Z ojaeanjem antialkoholnega gibanja so imcii učcnjaki priliko, da so imeli posla z abstinent]. Tu so sedaj pla? nili po tobaku! Glavno je, da je absolut no sigur? no dokazano, da vsebuic tobak celo vrsto strupov. Tobakar iih sam ob? euti. Opozoriti je treba le na dej* stvo, da kajenje ne škoduie samo onemu, ki kadi temvee celi oko? lici. Kajenje je torej družabno ali socijalno zlo v posebni meri! Opozoril bi na sledeea opažanja, katera mi bo vsakdo pritrdil. N. pr. natakarice oz. blagajniearke po ka? varnah, ki so eel dan v kavarniškem dimu in same niti ne kade. so zelo blede. Otroci, čijih starši imajo stalno »eik« v ustih, so tudi bledi! Mogoec jih nosijo k zdravniku radi glavobola, slabokrvnosti, erevesnih in želodenih katarjev itd. Zdravnik preiskuje ter si beli glavo, a ne naj? de nieesar. Zapisuje najrazlienejša zdravila, ki nie ne pomagaio. Najf enostavnejši lek za otroka ie sveži zrak. Ljubeeega zastrupljevalca žal zdravnik ne odkrije. Žal, da je lju? beei oee veasih tak egoist, da tudi opozorjen, ne vrže svoje pipe v kot. Najinteresantnejša je boiazen teh tobakarjev pred svežim zrakom. Treba se samo voziti po železnici. Kadar so vam dovoli zasmradili zrak, potem vam še okna zapro. Na konto tobakarjev bi lahko mno? gokatero povcdal. Toda pustimo to. Nam gre za našo deco, za našo na? rodno bodocnostü Ali naj na.še materc še dolgo rodijo našo ljublje? no deco zato, da nam bo umirala? To so stare barbarske metode! iMo? derne metode kulturnih narodov zahtevajo, da.se nam deca rodi za življenje, da nam pomaga razvijati našo kulturo. Zato omejujmo in zatirajmo oba škodljivca: alkohol in nikotin, ker pitje in kajenje krajša ti življenie. Pozdravi fantou - vojahou Pismo fantov?vojakov letnika 1904. Javljamo, da sc vrnemo v krat? kern domov. Dolgi so nam bili tu? kaj ti meseci. Vendar nas ie vedno drzala pokoncu misel, da se še po? vrnemo domov. In zdaj bo kmalu odbila ura povratka. Zato pošilja? mo danes zadnje pozdrave iz Ge-- nove vsem, ki ste doma in ljubi' »Goriški Straži«. Gašper Nuncija iz Bača, Zalar Iv. iz Hrastja, Vereon Josip iz Dobra? velj, Palik Rafael iz V. Žabelj, Bau? ear Z., Mermolja Fr. iz Sela, Ce? hovin Franc iz G. Branice, Kompa? Yj. Friderik iz Lokavca, Gorjan Iv. iz Rene, Zuber Josip iz Kobarida, Brovč Martin iz N. Ruta, Muravec Oskar iz Podmelca, Debeniak Ivan iz Kozane, Paulin Karlo iz Gorice, Delpin Marjo iz Podgore, Vatovcc Anton iz Kazelj, Gril Josip iz Pre* lož, Zadnik Stefan iz Pregarja, Prime Franc iz Bukovice, Majdie Anton iz Topolca, Kregar Ivan iz Verbovega, Kufersin Alojzij iz Bre? zovice. Valuta. Dne 1. oktobra si dobil 100 franc, frankov 116 75 do 117.50 Lir za 100 belg. frankov 109.— do 112.- Lir za 100 ävic. frankov 475.— do 480.— Lir za 100 češ.-slov. kron 73__ do 73.50 Lir za 1 zlato marko 5.78 do 5.&S Lir za 100 dinarjev 4365 do 44.15 Lir za 1 Sterling 119. - do 119.40 Lir za 1 dolar 24.60 do 24.70 Lir Novci po 20 frankov 93.- do 96.- Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0355 Lir Gospod. zadruga na Reki naznanja zalostno vest, da je Clan njenega nadzorstva FRANC MAURI, posestnik v Jesenici, dne 23. t. m. preminul po kratki, mučni bolezni. Cast njegovemu spominu. Reka, dne 24. septembra 1925. Odbor. Okrajna posojilnica v Kanalu bo imela svoj redni obeni zbor dne 18. oktobra ob 2\[> uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: Po* ročilo naeelstva. Poroeilo nadzor? stva. Revizijsko poreilo. Odobritev računa za poslovno 1. 1924. Spre? memba pravil. Volitev naeelstva in nadzorstva. Slueajnosti. Odbor. Naeelstvo »Kmečke posojilnice« v Devinu« vabi svoje elane k rednemu občnemu zboru ki se bo vršil v Štivanu dne 4. ok? tobra t. 1. ob 4. uri pop. s sledeeim dnevnim redom: 1-. Poroeilo o reviziji posoiilnice. 2. Poroeilo naeelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računov za 1. 1924. 4. Volitev naeelstva in nadzorstva. 5. Slueajnosti. V Devinu, dne 25. sept. 1925. Naeelnik: Colja Josip. Občni zbor »Kmečke posojilnice« ___________v Volčah._______ Namesto 8. sept, bo redni obeni zbor dne 4. okt. ob 3. uri popoldne s sporedom, kakor je bil že objavljen in pri vsaki vdeležbi. Načelstvo. Najcenejše in solidno blago, KATOL1ŠKA KNJIÜARNA v Qo- rici (Montova hiša) ima veliko zalogo šolskih zvezkov, knjisj, šestil, risar- skih hlokov, črtal in sploli vseli šol- skih ix)trebscin v zelo veliki jzberi. — Prodnja na drobno in na debelo. Lepo mobilirano, zracno in solnčs no sobo oddam dvema dijakorna, uradniku ali uradnici, Via Trigemi? na št. 2./II. ? Oddajam tudi preno? eišča. Pozor! — Edina slovenska trgovi? na v Gorici v Raštelu pod oboki At. 37. z mrtvaškimi predmeti. Velika zaloga vsakovrstnih rakev. vencev, vošecnih sveč, cvetlic za cerkve, no? vomašnike, sv. obhajilo, birmance, neveste itd. Skladišec v prvem nad= stropju. — Cene brez konkurence, postrežba toena. — Poskusite in preprieajte se! — Priporoea se slav? nemu obeinstvu Terezija Pavsič. Vajenca 14—161etnega, krepkega, sprejmem takoj! — I. Marmolja, tr? govec z meš. blagom, Miren. Posojilnice! Na prodaj dobite dobro in goto? vo blagajno M. Adlersflügel pri slu? gi Ljubljanskc kreditne banke, po? družn. v Gorici. Krasno zaokroženo posestvo v bližini Maribora, povsem iužno le* žeče, z 22Mj oralov zemlje, obstoje? če iz: ]/:t vinogradov z izbranimi \U ni, ]/i sadonosnikov, ostalo njive, gozd in travniki z gosposko hišico, vselitev mogoea takoj in z viniear? skimi stanovanji, hlevi itd. se pro? da pod ugodnimi pogoji event, tudi z letošnjim vinskim pridelkom vred. — Vprašati Oglasni zavod. Kovaeie, Maribor, Slomškov trg 16. Na prodaj je v Tolminu' hiša i št. 137 z obeinskimi pravicami, ob? | stoječa iz kuhinje, izbe, shrambe,. | kleti in spalnice z majhnim dvori? stem in hie vom. Kupna cena. je 12 tisoč lir. Oglasiti se je pri cerkov? niku v Tolminu. Stran 6. »GORIŠKA STRA2A« Dame pozor! Naznanjam, da sem - uredil in otvonil - MODEREN DAMSKI SALON IZVRŠUJEM moderno striženje las „ a la gar^on " (Bubikopf), marscel on- dulacije, pranje las na shampoing, bar- vanje in manicure. Postrežba točna in čedna. == Poseben vhod. Za obilen obisk se priporoča LUDOVIK ZOTTER BRIVEC IN VLASUL]AR Piazza della Vittoria štev. 17 - (Travnik) - GORICA Sirite „ Gorisko StrazoT" Prav gotovo je, da najboljše originaine ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemSkih tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki : FRANC SAUNIG - GORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) | Pred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa zahtevajte cenik. Ljuhljanska posojilnica --------- r T T n y o I IMRI IflNI -----— Mestni tro štev. 6. Hranilne vloge na knjižnice in tekoči račun ----- otorestuje najugodneje = Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe in dobremu poroštvu. A „Mundlos" šivalni stroji „Göricke" dvokoIesQ, motorini „Fiam" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehanična delavnica, Piazza Cavour Stev. S. Kdor hoče biti postre- žen z dobrim blagom, naj obišče novo trgovino, - na TRAVNIKU St. 17. Došlo je ravnokar jesensko 'in zimsko blago za moške obleke iz najboljših čeških in domačih tovarn, po najnižjih cenah.------ Trgovina združena s prvovrstno krojačnico in konfekcijskim blagom. BBATA ZOTTER v Gorici Travnik - Piazza della Vittoria 17 - Travnik tik kavarne „Evropa" PODRUŽNICA Ljuhljanshe hreditne hanhe y Gorici Corso Verdi „Trgovsltl Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJÜBLJflNfl Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek placa banka sama). Na tekoči račun ter proti odp©vedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. TeodL Hribar (msi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) VellhB zaloga CBShcga platna iz znane tovapne Repnchart I Raymann, vsakc- vpstno bingo zs poročence hahor tudi veüha izbiro moškega ir. zEnskeya sukns.- Blago solidno! Cene zmerne! Manutakturna trgovina FELBERBAUM & ROLICH GORICA CORSO VERDI 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga in sukna za moške in damske obleke - veliko izbero moškega in ženskega perila ter vse potrebščine za neveste - zmeti - blazine - odeje ter vsake vrste plat- nenega blaga. PRI UPRAVI »Goriške Straže« je na prodaj časopisni papir. ZOBOZDRAYNIK Dr. L MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5 II. od 9. do 12. in od 3, dO 5. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primapijQ Dü. 9. DE FIDRI 0 GORICI, CORSO VITT. EM. III. It II SPRE3EMH OD 9 - IZ IN Z-l D' Rosato - Idrija zdravnik - kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 11-12 — od 2-3 vsako sredo od 9 - 11 ure v Spodnji — lunji. ~ ~~ Iz 2ivl]ensk5 zgodooine lohupims Burglta. Qsa ncsrcčno je bila njegova teta, ker W kljub svojim 40 lctom morala hoditi ob palicali, ker so ji kurja očesa in otrdela ko- ža na podplatili pri vsakern fcoraku delala silnc bolcčinc. Zato jc bila iia cesti mladinl v posmch in bi bila .še sedaj, da ji ni poma- Kal »Rabi Burgit«. Ker jc bil dobrega srca, ni moKcl Rlcdati, da morajo ljudjc tako ne- srečno šepati po svetu ter ji je ponudil svoj obli/. proti kurjiin očesom. Foložila Ka je, Kakor predpisano na knrje oko in že čez ne- kaj ur so bolecine popustile in po 4 dnoh je /.e prvo kurje oko s korenino vred izluščila. Brzo si je kupila v bližnji lekarni nekaj na- daljnili zavojčkov, s katcrimi je zdravila še dniRa kurja očesa. Ker je tudi pridno vpo- rabljala kopeli z Burjritom. je kmalu zopet lahkili nokr liodila po cestali in je že po 14 dneli postavila palice v kot, kjer stojita še sedaj. — Lečite tudi vi noge z izdelki BUR- (HT, pa Vam bodo noge zopet mlade in zdrave, Vi sami pa življenja veseli. Ako BURGIT- izdelkov v svoii bližini nc bi moffli dobivati, dajte si poslati popolno BUROIT- oprcmo za negovanje nog, sesto- ječo z dvojnega zavoja BUROIT- sredstva zoper kurja očesa in BURG1T- obliža za stopala, in iz treh dvojnih zavojev BURQIT- kopelji za noge (zadostiijočih za 6 kopelji) za prednostno ceno 50 Din. naravnost od iiašega glavncga zastopnika tvrdke IVAN SVl:Tl:C — NOVOMESTO liURGIT- kemičtio-Utrmacevtični proizvodi, z omejeno zuvezo, preilassing. Bavarsko. Važno! Shranite! Nadaljevanje sledi!