Razne vesti. 131 Razne vesti. XLiII. redna glavna skupščina društva »Pravnika« se je vršila dne 28. januarja 1931 v ljubljanski pravosodni palači. Podpredsednik dv. sv. B e ž e k se je v otvoritvenem govoru spominjal umrlih članov, omenjal zasluge treh umrlih častnih članov, osobito predsednika dr. M a j a r o n a, čigar zasluge v prvi vrsti za slovenski pravniški jezik je dobro podčrtal. Nato je podal društveni tajnik dr. Sajovic naslednje tajniško poročilo: »Društvo »Pravnik« je bilo tudi v preteklem letu centralno društvo slovenskih pravnikov, t. j., združevalo je pod svojim praporom največje število pravnikov iz ozemlja dravske banovine ne glede na njih stan. Vendar si vzlic tej ugotovitvi ne smemo prikrivati dejstva, da veliko število naših pravnikov še vedno v našem društvu ni včlanjenih. Ako premotrivamo, da imamo dokaj članov tudi zunaj označenega ozemlja, in ako se ustavimo pri številu 413 — toliko je namreč do danes dovršilo akademikov pravniške študije ali diplomiralo na ljubljanski pravniški fakulteti, vidimo, da svoje organizacije še daleč ne moremo smatrati za 132 Razne vesti. zadovoljivo izvedene, šteli smo namreč koncem leta 1931. enega častnega člana in 692 rednih članov, torej le za 9 več od prejšnjega leta. Pristopilo je sicer društvu v letu 1931. lepo število novih članov (24), nasprotno smo zabeležili tudi nekaj (5) izstopov, dokaj članov pa nam je pobrala smrt (13). Ta je kosila zlasti med starejšim članstvom, nič manj kakor štirje društveni ustanovitelji so zapustili naše vrste: društveni načelnik in častni član dr. Danilo M a j a r o n, ki mu je kaj hitro sledil častni član Aleksander Hudovernik in bivši podpredsednik dr. Valentin K r i s p e r. Proti koncu društvene dobe pa se je poslovil od tega sveta še častni član Ivan Okretič. Zasluge teh mož so zborovalcem znane, omenilo jih je predsednikovo poročilo, več ali manj se jih je spomnilo društveno glasilo o njih smrti, zato se ob teh imenih ne bom dalje mudil. Poleg njih je umrlo lansko leto še pet odvetnikov: dr. Josip Vrečko, dr. Jože Požru, Miroslav Kvas, dr. Alojzij K o kal j in dr. Franc Jerala, dva sodnika Franc Posega in Alojzij Hočevar, ter dva notarja dr. Franc Horvat in Kazimir Bratkovič. V mamenu, da pridobi za društvo mladino in si zagotovi večje število članstva vsaj v prihodnjih letih, daje društvo brezplačno akademskim pravniškim organizacijam »Slovenski Pravnik«, vabi njih člane na svoja predavanja, naposled je prispevalo, oziroma obljubilo tudi znatne zneske za podporo tem organizacijam in za svetosavske nagrade. V preteklem letu je naše društvo odlično sodelovalo pri izvedbi programa za IV. Kongres jugoslovenskih pravnikov v Skoplju, zlasti sc se naši člani zavzeli za to, da kongres vnovič ni .bil preložen. Udeležili so se pa naši člani tudi v odličnem številu kongresa samega in> s tem pripomogli, da se je kongres dostojno izvršU. Podobna naloga nas čaka sedaj pri pripravah za naslednji jugoslovenski pravniški kongres, dokaj težja a zato nič manj častna pa tudi pri pripravah za I. shod pravnikov slovanskih držav v Bratislavi, glede katerega so pripravljalna dela že v teku in je tudi naše društvo poslalo primerne predloge. Za naše ožje članstvo smo priredili 17. maja 1931. majniški izlet iz Višnje gore preko Leskovca in Obolnega na Javorje in odtod v Šmartno pri Litiji. Vsem, ki so se tega izleta udeležili, bo v spominu, kako lepo je uspel v vsakem pogledu. V našem glasilu je bilo že javljeno, da je bila sprememba pravil, kakor jo je sklenila lanska glavna skupščina, potrjena. Prehajajoč na društveno znanstveno delovanje, mi je omeniti predvsem, da je bilo v času od zadnje glavne skupščine do danes šest predavanj, vseh šest iz novega kazenskega prava, še v lanski zimski sezoni je predaval dvakrat namestnik višjega državnega tožilca dr. A. Munda pod naslovom: »Nekaj pripomb k sodni praksi glede na novo kazensko pravo« (dne 26. februarja in 5. marca 1931). Letošnjo zimo je dr. Munda ti predavanji še izpopolnil s tremi predavanji, pri katerih se je bavil podrobneje z določbami o zaščiti časti (»Zaščita časti po novem kazenskem zakonu in sodna praksa« — 15. decem.bra 1931., »Dokaz resničnosti in opravičljive zmote ter sodna praksa« — 22. decembra 1931., končno »Procesualna vprašanja v stvareh žaljenja časti« — 12. januarja 1932.). Dne 5. januarja 1932. pa je predaval prorektor dr. M. Dolenc o »Kazenskopravnih vprašanjih iz našega imunitetnega prava«. Društvu je zagotovljenih v tej sezoni še par predavanj. Kakor sem omenil v lanskem tajniškem poročilu, vravnati je bilo naše delo v dveh smereh: opazovati predvsem spremembe v naši zakono- Razne vesti. 133 daji ter to razlagati, razen tega pa tudi druge probleme pravne vede ne zamarjati. Ako se ozremo poleg naših predavanj še na »Slovenski Pravnik«, smemo ugotoviti, da smo se začrtane poti tudi držali. Lanski letnik, XLV. po številu, je prinesel poleg številnih književnih poročil 21 razprav iz vseh področij pravne vede. Upam, da ne bo ugovora, če trdim, da je tudi znanstveni nivo teh razprav na isti višini kakor prejšnja leta in da dela čast našemu pravoznanstvu. Pozabiti pa pri vsem tem ne smemo, da se je navzlic nespremenjeni članarini povečal tudi obseg lista, ki prekaša z odločbami vred za 100 strani normalno določeni obseg. Ako bi si morda želeli, da bi izhajal »Slovenski Pravnik« v krajših razdobjih, potem je storjen s tem povečanjem lista prvi korak. Vse nadaljnje pa je odvisno od denarne zagotovitve, kajti prepričan sem, da ne bo preveč težko, pridobiti si potrebnega gradiva, ako bodo le na razpolago zadostna denarna sredstva. Ko poročam o »Slovenskem Pravniku«, se moram dotakniti še druge točke, ki je postala aktualna v zadnjem času. V poročilu ljubljanske advokatske komore o njeni redni glavni skupščini z dne 24. oktobra 1931. smo čitali, da je komora sklenila, da si ustanovi lastno strokovno glasilo. V zvezi s tem so nastale razne govorice, ki so komentirale ta sklep advokatske komore in ga spremljale v zvezo z našim glasilom. Nejasnost je bila precejšnja in zato smatram za potrebno, da se stvar razčisti. Uvodoma sem poudarjal, da so v našem društvu zbrani pravniki vseh poklicev, že iz tega sledi, da tudi društveno glasilo »Slovenski Pravnik« ne more biti nikdar organ samo ene interesne skupine, ki je v društvu zastopana, marveč mora biti glasilo vseh. Da pa to pri nrvnogoštevilnosti in različnosti skupin ne gre drugače, kakor je to izraženo v § 1. naših pravil, t. j. da je smoter društvu gojiti pravne in državne vede, to je bilo jasno ustanoviteljem našega društva in tega se zavedamo tudi mi. Kar je bilo v skladu s tem programom, to je skušal »Slovenski Pravnik« vedno uresničiti in kar je služilo tej svrhi, vse je oSlovenski Pravnik« podpiral in priobčeval, najsi je bilo izraženo od te ali one strani. Zato moram najodločneje zavrniti tisto govorico, ki je raznašala, da »Slovenski Pravnik« zavrača prispevke iz odvetniiških vrst. Prav isto je tudi s kritiko sodnih odločb. Nikdar se nismo branili kritike, in bi bilo to res čudno, ko goji na drugi strani naše glasilo knjižno kritiko v tolikšni meri kakor noben drug jugoslovenski pravniški list. Zahtevali smo vedno le, da bodi ta kritika po vsebini in obliki takšna, da spada v tako resen list, kakor je »Slovenski Pravnik«. Napačno pa bi bilo misliti, da odklanjamo vsakršno pomoč. Nasprotno, mi se tudi sodelovanja z advokatsko komoro ne branimo in smo rade volje pripravljeni, iti ji pri uresničenju njenih načrtov na roko. Na zadevno vprašanje smo ji odgovorili, da z veseljem priključimo »Slovenskemu Pravniku« vsako polo, ki nam jo izroči, kakor svoječasno »Notarski vestnik«. Mislim, da bi bil ta način najboljši, kajti ne cepil bi preveč moči, ki so obema korporacijama na razpolago in katerih tudi ni v tolikšnem izobilju, da bi jih mogli trositi brez premisleka, obenem pa bi bila zagotovljena tudi odvetniškim težnjam tista publiciteta, ki si jo odvetniki sami žele in ki jim edino more zajamičiti tudi uspeh. Glede tega je društvu pravkar došlo obvestilo advokatske komore, da 134 Razne vesti. sprejema ta predlog. Sodelovanje je torej doseženo na najširši podlagi. Naj nam prihodnje leto pokaže, da smo si zbrali pri tem pravilno pot!« Za tem poročilom, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, je podal blagajnik dr. Rut ar blagajniško poročilo. Izdatki v računskem letu 1931. so znašali......Din 69.982.50 dohodki, vštevši podporo ministrstva pravde.....» 69.547.31 tako da se pokaže primanjkljaj v znesku......Din 435.19, ki je pokrit s prebitki Iz prejšnjih let. Proračun za leto 1932. predvideva izdatkov Din 55.000, rednih dohodkov Din 42.000. Primanjkljaj bo krit s pričakovaro podporo ministrstva pravde in s prebitki Iz prejšnjih let. Preglednik dr. ž i r o v n i k je poročal, da je blagajniško stanje v redu, predlagal, da se podeli odboru absolutorij, blagajniku dr. Rutarju pa zahvala za njegovo požrtvovalno delo. Oba predloga sta bila sprejeta soglasno. Na vprašanje je bilo pojasnjeno, da so bile Spomenice o skopljan-skem kongresu poslane vsem kongresistom brezplačno. DrugI jih morejo dobiti pri dr. Lučovniku za ceno Din 25.—. Prihodnja točka dnevnega reda so bile volitve društvenega načelnika. Dr. Grasselli je poudarjal, da si voli društvo tekom 43 let, odkar obstoji, šele četrtega predsednika. To dokazuje društveno resnobo in delavnost. Predlaga zato prorektorja dr. Metoda Dolenca, ki je že od nekdaj nadvse delaven društvenik, dolgoleten odbornik in najmarljivejši sotrudnik »Slovenskega Pravnika«. Z velikim odobravanjem je skupščina sprejela ta predlog. Novi načelnik dr. D o 1 e n c se je z daljšim programatičnim govorom zahvalil za izkazano zaupanje in počaščenje. Prav posebno počaščenega se čuti, ker ga je postavila skupščina za naslednika dr. Majaronu, ki je bil zvest voditelj in bo tudi v bodoče društveni vzor. Zaveda se, da prevzema nase veliko odgovornost, kajti »Pravnik« ni navadno društvo. Nepolitično je, ima častno štiridesetletno zgodovino za seboj, posebna čast pa je zanj, da je v njem zbrana še tista stara garda, ki je pred desetletji bila boj za slovenske pravice in pripravljala teren, da smo stopili kot polnovredni člani z drugimi brati v novo svobodno državo. Kot prvo društveno nalogo smatra, da podpira društvo vse, kar pomore k dobremu zakonodavstvu. Pri tem se zaveda, da so Slovenci le drobec v državi in da so zavezani na najožje sodelovanje s Srbi in Hrvati. Zato morajo gojiti kongresno idejo v najodllčnejšl meri, zlasti skrbeti, da se dvignejo naši kongresi na visoko stopnjo zakonodajnih posvetovalnih parlamentov. Glede našega pravniškega glasila bo raša naloga, da bo (»Slovenski Pravnik« še pestrejši in večji, da bo stal vedno na braniku prava in pravice in izpopolnjeval še naprej strokovno terminologijo. S posebnim zadoščentjem je čul, da dobi glasilo prilogo »Odvetniški vestnik«, pričakuje pa, da bo zopet pričel izhajati tudi »Notarski vestnik«. Društvena predavanja bo gojiti še v večji meri, skrbeti pa tudi, da bodo predavanja združena z rednimi diskusijami, želi najintimnejšo zvezo med pravniško fakulteto in praktičnimi pravniki: teorija brez prakse ne pomeni nič, prav tako pa tudi narobe. Končno opozarja še na češkoslovaško zamisel shoda pravnikov slovanskih držav in pravi, da Razne vesti. 135 bo v Majaronovem duhu. ako podpiramo to idejo in jo pomagamo spraviti na pozitivna realna tla. Z največjo pazljivostjo je sledila skupščina govoru in ga sprejela z vsesplošnim odobravanjem. Zatem je bil izvoljen ves dosedanji stari odbor, na izpraznjena mesta pa na novo dr. Boris F u r 1 a n, privatni docent in odvetnik, ter notar dr. Josip K revi. S tem je bil dnevni red izčrpan. Kronika društva »Pravnilta«. Novi društveni odbor se je konstituiral takole: načelnilk: dr. Metod Dolenc, podpredsednik: dr. Rudolf Sajo-vic, tajnik: dr. Hinko Luč o v ni k, blagajnik: dr. Ignac Rut ar, njegov namestnik: dr. Anton Urbane, knjižničar: dr. Boris Furlan. — V preteiklih dveh mesecih so v društiii p.redavali: univ. prof. Aleksander Maklecov »Okvir in kriteriji očuvalnih odredb« (11. februarja), pro-i-ektor dr. Metod Dolenc »O medsebojnem križanju različnih zakonov v našem kazenskem pravu« (25. februarja), univ. prof. dr. Ludovik Bohm »Liujo Brentano« (3. marca), sodnik dr. Stojan Bajič »O kolektivni pogodbi po obrtnem zatkoiiu« (9. marca), isti »Delovno piravo po novem obrtnem zakonu« (23. marca). Kongres jugoslovanskih pravnikov se bo vršil še tekom leta 1932. in sicer po vsej priliki v Dubrovniku. Ker je preteklo med tretjim in zadnjim kongresom več let, je smatral stalni odbor, da bi zopetna daljša prekinitev kongresa utegnila škodovati kongresni ideji, zaradi česar je sklenil, da na(j bo prihodnji kongres že Jetošnje leto. Telkom prihodnjih mesecev bo določil stalni odbor temata za kongres. Pravniki se poziv-Ijejo, da stavijo v tem pogledu svoje predloge ali odboru ali posameznim pravn:iškim društvom. Shod pravnikov slovanskih držav. Na svoji seji dne 31. januarja 1932 v Zagrebu je obravnaval stalni odbor kongresa jugoslovenskih pravnikov vprašanje shoda pravnikov slovanskih držav. Temu posvetovanju je prisostvoval tudi generalni tajnik dr. Ciril B a f i n k a iz Bratislave, ki je podal informacije o doslejšnem delu za shod. Zanimanje za kongres je veliko, pripravljalnemu odboru je došilo nad 200 predlogov o vprašanjih, ki bi jih bilo postaviti na dnevni red. V tem pogledu je bil podan soglasen predlog, naj ne obseza