Pesmi
1014
Tone Kuntner
TA KRUH
Nikoli mi ni bil tako dober
ta kruh,
niti med brazdami sredi ogonov,
niti med travnimi redi na travnikih,
niti za mizo v domači hiši,
pa sem ga vselej užival lačen
in skoraj vselej ne brez zaseke.
Bil je vse slajši kruh tuje peke.
Nikoli mi ni bil tako dober ta kruh,
pa ga je tudi vmesila mati, pa ga je tudi spekla mati, pa ga je tudi prinesla mati.
Nikoli mi ni bil tako dober ta kruh,
kakor zdaj suh in v tujem mestu, ker ima duh po travah in zemlji in po nerazdejanem domu.
TA JABOLKA    Po nekih davnih nedeljah dišijo ta jabolka,
ko smo doma vsi skupaj prišli in smo jih skupaj obirali in skupaj veselo zapeli. Po davnih večerih v preši dišijo ko smo jih mleli in stiskali in sladko pijačo v sode točili pozno v noč.
Po neki bogati jeseni dišijo, po nekem bogatem življenju ...
Dišijo, dišijo ta jabolka, da vsa hiša po njih diši.
TO ŽGANJE    Po kapljicah se je nateklo to žganje.
Po kapljicah se nateče v nočeh, ko pokrajina spi svoje spanje in se prebujajo sanje v ljudeh; ko je vse tiho in ni tišine, ko navkljub miru ni miru in se kakšno boleče spoznanje
rodi čuječemu. ---------
In si izmeri moči za nov dan.
Joj, kako sem sovražil očeta, kadar ni bil dovolj močan; kakor bi bil od njega zavržen, kakor bi bil od njega izdan.
Pa sem ga šele takrat razumel, ko mi je dal to žganje na pot. Za bolečine, moj sine, je rekel in za izpiranje ran.
TA PIJAČA    Ne odžeja me več ta pijača, ne odžeja me
Pesmi
1015
1016
Tone Kuntner
kakor včasih sredi razžarjenih njiv, ko sem jo pil do omame.
Legel sem zemlji v naročje in sanjal z njo in se spočil.
Spoznal sem mnogo pozneje: svoje bregače sem pil.
TA MED    Ta med
so s cvetlic nabrale čebele,
ko so cvetlice najlepše cvetele
in ko je sonce najblažje grelo
v prisojnih bregeh.
In je bilo svetlo in veselo
vsenaokoli
in v ljudeh.
Živele so z vsem in mimo vsega čebele, ko so nabirale med.
Morda še živijo
kje stran od sveta
ali pa pravkar zapuščajo svet,
ko si s tem medom
bolezen dušimo
v mrzlih krajih
in nelepih dneh.
TA POTICA    In res so prazniki bolj praznični, ker je na mizi z nami ta potica. Kot bi uživali ljubezen z njo in radost, ki ožarja lica. Kot bi bila ta sladka jed
1017
izvor vse praznične svetlobe, ki razsvetljuje dom in vrt ter notranjost vsake sobe.
Uživamo jo, to potico, lakotno in sveto hkrati, saj jo je za praznike poslala mati.
TA KROMPIR    V zemlji je rasel, v zemlji dozorel in kakor zemlja je ta krompir.
Nima lepote ta zemeljski sadež. Vendar je užiten in nepogrešljiv med pridelki vrtov in njiv.
A so prelepi vrtovi in njive, kadar na njih krompir cveti.
TA FIŽOL,    Ta fižol TE ROŽE    je zrasel na očetovi njivi, te rože
je vzgojila mati.
Le kaj bi mi še mogla zraven dati? S tem fižolom se hranim, s temi rožami si hišo olepšam. In nekaj jih za seme pustim.
Ta fižol, te rože
na svojem malem vrtu nasadim.
Pesmi