uprava „Slov. narod. gledali«ča“. Ureja dr. Pavel Strmšek v Mariboru. ZRNJE to* 8- Mariborshi kulturni vestnih. ii.xn.i9zo. Dcmcntii. i Rendez-vous. Ni je in ni... Votlo potok šumi mod jelšami mimo mene —. in že kot tančice meglene na travniku mrak leži in že je vse tifio krog mene le polok mimo šumi... Moj stari, moj ljubi kraj! Kovački so tu mi peli med jelšami nekdaj in brez konca so srečo mi Šteli: koliko lepih je dni po ozki strugi ti odteklo mi skrivaj! Votlo potok šumi in že se med jelšami mrači a se je m in vem. ne bo je. Ni je, mladosti moje le še v valovju slišim jo šumeti, le Sc v listju vidim zeleneti... Dr. Ivan Lah. Že ko je lansko leto prebival dr. Lah v Mariboru, posvečal je kaj rad svoje moči našemu gledališču, saj se je zavedal, da bo postalo ravno gledališč* najvažnejši kulturni faktor v Mariboru. Že'lani je.spesnil celo vrsto, prigodnic, aranžiral več proslav ob priliki ra/.iiili spominskih dni. Mariborskemu gledališču je že lani poklonil, m. dr. svojega »Pepelulia-. Rojen I. 1881. v Trnovem pri Ilirski Bistrici je preživel svojo imladost v .Šmariji na Dolenjskem, kjer je imel priliko slišati milobo, storili spominov, ki so se ohranili med ljudstvom. Študiral je v Ljubljani, kjer je začel kot petošolec pisati za . Dom in Svetu pod imenom Bogdan, pozneje pa I. E. Rubin in h, S. *Stepni kralj", ..Lo\ec Roman;-, ,Podpbar", „Kpmedyantiu, Tepežnika“ in druge,, slike kažejo dolenjske tipe. V osmi šoli je bil gotov „Gospo d Ra v bar ", ki je izšel pozneje (1906) v. „ Dom. in Svetu". Po maturi je odšel v Prago, tam je napisal zgodovinsko povest „Uporniki\ ki jo je izdala Mohorjeva družba (Večernice 1906). Pisatelj nam opiše predmarčne razmere, boj dolenjskih kmetov proti zemljiški gosposki. Nato so sledile ,, Dolenjske povesti", Ki so posamezno izhajale v ..Dom in Svetu" (Čarovnica, Zavožen voi, Kovači i. ur ); razne krajše stvari so izhajale v -Ljub. Zvonu" in v Slovanu”. (Signora Bianca, Prijateljica Lelja, Romantiki i. dr.) Pisal je tudi razne študije iz slovanskih literatur in kulturne zgodovine. L 1907. je izšla „Vaška kronika11, zgodovinske slike iz dobe reformacije. Zanimala ga je posebno francoska doba, ki je o nji*Cul mnogo ljudskih spominov. Iz časa francoske okupacije je dvodelni zgodovinski roman „Brani-bovci“ (izšel v Knezovi knjižnici „Slov. Matice” 1910 1911). L. 1909. je preživel v Rivi ob Gardskem jezeru,-kjer je nastala njegova prva drama „ V i I a Emanuela'1, L. 1910. je bil na potovanju v Rusiji. Vrnivši se domov je živel v Ljubljani. L. 1912. je napisal trodejanko iz francoskih časov na Kranjskem „No.č na Hmel]nikuu, ki se je (kakor Pepel uh) prvič uprizorila na mariborskem odru. na letošnji narodni praznik, 1. decembra. V začetku vojne jf* bil aretiran iu zaprt v Ljubljani, v Novem mestu, po raznih taboriščih in nazaduje potrjen: sjutil je kot prostak in je bil I 1917. ranjen na rumunski fronti.* (V tem času )e izšel njegov •„Dore".) Na svoji bolniški postelji v I ragi je ob času deklaracije dokončal ..Pepelu ha", ki ga je lansko leto uprizorilo mariborsko gledališče. V Mariboiu je lani dokončal tudi „ An geli na Midarja“, starokoroianski roman, ki čaka na tisk Slov Malica' izda njegovo „Ceško antologijo", prevode čeških.pesnikov XIX. vik.i, iz katerih je doslej izšel v libku K. II Mache? .. Maj". Letos ie v Rog. Slatini nastala ..Slatinska primes« Obeta se ..Knjiga sponi i no v u, ki bo obsegala slike iz avstrijskih ječ, taborov, iz kasaren, Iront in bolnic, ki jih je moral pisatelj sam med vojno le preveč dobro spoznati. Dramatsko pesništvo. Enotnost drame. / . Med dramatskimi pravili je enotnost drame morebiti najvažnejši zakon. To zahtevo, ki je bolj vnanjega značaja, so sicer večkrat zanemarjali in omalovaževali, toda dramatski pesniki so se radi /opet vračali k njej, kadar so čutili, da so se oddaljili od nje. Pravila glede enotnosti drame je v glavnih točkah razložil že Grk Aristoteles jz St^gire (384 322) v svoji poetiki (n*'/. Določil je, da mora biti dramatsko delo enotno z ozirom na kraj, čas in dejanje. Bistw enotnosti je Aristoteles z lahkoto spoznal in nahajal v vseh vzornih grških dramah, ki vslcd preprostosti takratnega pozorišča vobče niso mogle kar tako izpreminjati kraja in trgati dejanja na posamezne časovno' ločene prizore. Dramatska pravila, ki jih navaja latinski pesnik Horacij (v pismu Pisonotn), so rimska razlaga Aristotelovih pojasnil o drami. Teh pravil pa pozneje niso spoštovali. Pri Shakespeareju (r. Sekspirju) in v elizabetinskih igrah vobče jih ni videti, niti v najklasičnejših. Tudi v španskih igrah kompromisne smeri so • dramatski pesniki zelo daleč od Aristotelovih zahtevi Oder je dobival razne nove, deloma popolnejše oblike— v razvoju po-/orišča in njegovih kulisnih pripomočkov je pa iskati vzrokov, da so si dramatiki raznih dob in narodov razlagali nauk o enotnosti drame po svoje. Laška renesansa ni mogla prezreti staroklasičnih vzorov. In res se je poj;(Vil najprvo v Italiji glas, da se je treba vrniti v dramatiki tja, kamor je kazala antika pot. Lahi, smatrajoči se za najbolj upravičene dediče Rimljanov, so iztaknili seveda najprej Horacijeva pravila, ki so jih pa povdarjali le bolj teoretsko, kajti pravilnih dram v narodnem jeziku še niso imeli v tisti dobi. Svetovne važnosti je postala zahteva enotnosti drame šele, ko so francoski estetiki in pesniki obnovili v praksi Aristotelov nauk. Pesniki Corneille, Racine in Moličre so bili prepričani, da so s svojimi dramami dosegli in celo prekosili antiko. Strogo so sledili zahtevam enotnosti kraja, časa in dejanja. V njihovih dramah se dovršuje vse dejanje tekom 24 ur (najdalje pa v treh dneh) brez vsake izpremembe pozorišča. V Aristotelovi poetiki, na katero so se Francozi vneto skli* i ovali, pa ne nahajamo zahteve enotnosti v tako strogi obliki. Shakespearejevc drame so v najostrejšem nasprotju s pedantnimi francoskimi posnemovalci antike. Iz borbe, ki |e nastalrf med obema ekstremoma, se je razvila drama H), stoletja. Pravi pomen Aristotelove enotnosti drame je pojasnil I essing Lessing je strastno pobijal okostenelost francoske drame in slavil Angleža Shakespeareja, ki se je po njegovem mnenju otresel ozkosrčnih vezi-dramatskih pravil; v ognjeviti polemiki je Lessing seveda prezrl velike vrline francoskih pesnikov, ki so znali mnogo živahneje podajati čisto dramatske konflikte nego Shakespeare, ki je prerad sledil svojim epskim virom, Holinshedovi kroniki ali Plutarhu ali noveli. — Kdor se je naužil francoskih dram in se je'zatekel nato k Shakespearju, je brez dvoma ■ moral opaziti nekaj prijetne izpremembe, toda krivo je bilo mnenje, da gre vse to na rovaš pravil, ki so vodila Francoze. Motil se je mladi * Goethe, ki je po vzorcu zgodovinskih Shakespearjevih dram izdelal dramo „Gotz von BerUchingen" .in od'pravil v njej enotnost krajo, časa, dejanja in deloma celo enotnost jezika, ako Je menil, da je tako bolje ustregel umetniškemu ukusu in se približal genialnosti. Izkustvo kaže, da prečeši« izpremembe pozorišča in-, časovne zareze med poedinimi prizori drami niso v korist^ ker se občinstvo pri takih dramah ne more povspeti do.napetega zanimanja iu si ohranili pravega sočuvstvovanja. V nemškem slovstvu so se. uprli smeri francoskega klasicizma v drugi polovici 18. stoletja. To gibanje se je razširilo nato v skandinavski dramatiki in drugod, nakar so francoski romantiki sami po ostrem literarnem boju ustvarili one kompromisne tipe dram, ki so prevladovali v 19. stoletju. Daši ,so se f.ancoski dramatiki otresli tesnih spon klasicizma-žele dobrih 50 let za nemškimi, so si ohranili vendarle prvenstvo tudi v moderni, drami, kakor v romanu. Moderna drama ne zametuje popolnoma pravila glede enotnosti kraja, kajti nalaga dramatskemu pesniku dolžnost, da sc ima izogibati neutemeljenim, nepotrebnim in prečestim izpre-membam pozorišča. . • Enotnost časa je istotako do gotove mere potrebna: čim bolj je koncentrirana drama z ozirom na čas, tem bolje je. Modernemu dramatiku sicer ni treba skrbeti, da bi podal občinstvu v igri, ki traja na odru 2 -3 ure, tak kos življenja, ki bi st* v resnici lahko doigral od začetka do konca tekom enega dneva, vendar se pa ;nora izogibati preobčutnim časovnim presledkom med posameznimi deli dejanja. \ Roman je v primeri z dramo mnogo svobodnejši. Dramatski pesnik piše predvsem gledajočemu občinstvu in ima nepretrgoma oder v mislih, zavedajoč se, da doseže uspeh le s pomočjo Umetnosti glediščncga igralca, s pomočjo govora, glasu in izraza. Oziraje se na potrebo, da se ima dejanje dovršiti v nekoliko urah na tesnem odru, hiti pesnik, da razvije čimprej dejanje do vrhunca in ga razvozla do zvršetka. N.f nobenem mestu se ne mudi brez potrebe, občinstvu pa ponuja šele v odmorih nekoliko prilike, da si oddahne in počijo. Kadar nas vodi v nove kraje, naznačujc Pbzorišče večinoma le vobče, rahlo in preprosto, brez natančnih, Premnogih zahtev glede dekoracije. Stročja nego enotnost kraja in časa je enotnost dejanja, katere noben resen dramatik ui mogel prezirati. Enotnost dejanja H* pa v najožji /vezi z obliko drame, (ilcde dramatske oblike se * * • •' A . je izcimila vrsta predpisov, ki jim pesniki teni raje slede,, ker vedo, da je enotnost, dejanja najbolje sredstvo, da se ne ijga zanimanje gledalcev. Pesnik deli snovna več razdelkov, aktov, ki jih smatramo za potrebne stopnje v razvoju drame. Mejo med akti naznačujemo na modernih odrih s spuščanjem zastora. *Klasične“ drame obsegajo obično petero aktov, včasih tudi troje ali četvero, malokedaj šestero. Za drobne snovi, zlasti za manjše motive šaljive vsebine zadostuje eden akt. Akti se- skladajo iz prizorov. OrŠka beseda ixv)vr( (scena ^ prizor) je značila izpremembo pozorišča. Vsak prizor je zase zaokrožena drobna enotna celota z lastnim vrhom, vsi so pa v skladu med seboj, da ne motijo s prehodi enotnosti akta. Delitev dramatske snovi na akte in prizore ni bistvena potreba za dramo, vendar je pa tako važen pripomoček pri razvrščanju snovi, da je prešla v običaj in takorekoč v dramatski zakon. Da si obvaruje enotnost dejanja, izbira spreten pesnik važne dogodke, v katerih mora videti občinstvo zanimive življenske slike. Postranski malenkostni dogodki, ki jih vpleta tupatam v dejanje, so vselej toliko v zvezi z glavnim tokom dejanja, da občinstva ne motijo. Živahen tok dejanja se ne ustavlja nikjer, saj ie v njem slika življenja, ki teče in hiti brez prestanka. Vedno dalje in vedno hitreje hiti dejanje k odločilnemu 'vrhu in odtod fie hitreje h koncu.* V arhitektonski gradbi drame, >v zasnovi, razvrstitvi in izdelovanju poedinih delov se kaže dramatik kot umetnik. Umetna oblika dram je naravna posledica navedenih lastnosti dramatskih snovi (važnosti, naravnosti in tragičnosti). O. n: Anton Foerster. Anton Foerster, roj. 20. decembra 1837 v Osenicah na Češkem, je potomec stare češke učiteljske generacije. Oče ga je poučeval v petju, klavirju, orglanju; orglal je že v 10. letu. Kot srednješolec v Boleslavi in v Budjevlcah se |e prebil s poučevanjem na klavirju, Kot izboren pevec, sopranist, pozneje tenorist in organist do univerze v Pragi, kjer je dokončal pravdnitke študiji*, i 11 mesečnim presledkom kot novicijat v cistercijanskem samostanu v Viš Brodu. Iu sc je posvetil glasbenim študijam, e ali oko pov/rotujc vse vninejir dogodke lilnvim oteba. pa sprejel ponudbo čitalnice v Ljubljani kot pevovodja in še isto leto je ppstal glasbeni vodja v stolnici, ustanovil je orglarsko Solo, deloval je kot učitelj petja na različnih zavodih. Več kot pol stoletja je Foerster podajal našemu narodu produkte svojega duha v posnemanja vredni snažnosti harmoničnega stavka, v strogo pravilni polifoniji, jasni obliki, in lepem, slogu. On je bil prvi, ki je spoznal, da hrani naša zemlja nedvignjene zaklade v narodni pesmi iu glasbi #in zato je elemente slovenske narodne pesmi in glasbe prenesel v samonikle skladbe. L.. 1872. je poklonil Slovencem svoje največje delo, opero ^Gorenjski slavček1-, podaril nam je svojo izborno Klavirsko šolo*, „Nauk o harmoniji", ..Pevsko šolo1', in je kot glasbeni pedagog vstvaril dobro slovensko glasbeno terminologijo. Kar vse je storil Foerster za glasbeno literaturo, nam razkriva pregled vseh njegovih del. ki štejejo stotine in stotine posvetnih in cerkvenih. Foersterju se je očitalo, da se je iz.dgibal vsaki borbi za nove ideje, za nove oblike, ki bi merile v bodočnost in silile k novemu razvoju. Vendar pa ne smemo zaničevati starega, dobro vedoč, ^ da ima novo svoj izvor v starem, da pride čas, ko dobi marsikaj, kar se nam danes dozdeva staro, po zakonu večnega povratka novo življensko moč in silo. In tako se bodo prikazovale značilne konture Foersterjeve tvorbe kot zgodovinske osebnosti v svoji ncutaljivi veljavnosti trajno iu častno iu nas bodo silile le k priznanju hvale, ki gre Foersterjevi pošteno pridobljeni zaslugi. Harmoničen, kakor je bil naš slavljenec, je tudi harmonično in blagoglasno bilo vsikdar njegovo rodbinsko življenje. Ob strani svoje ljubeznive soproge, praznuje naš Foerster še vedno naslajujoč se na novih tvorbah svojega čilega duha dne 20. decembra t. I. v Novem mestu na prijaznem domu svojega sina sodnega svetnika dr. Vladimirja Foersterja, 83. leto svoje starosti. Tega odličnega pevca proslavlja in pozdravlja Glasbena Matica v Mariboru s svojim koncertom dne 11. t. m. in ž njo valjda ves slovenski svet kot svojega najodličnejšega boritelja in klicarja k lepoti, svobodnosti, pobratimiji in ujedinjcnju. *■ Henrik Ibsen. (K uprizoritvi „llcdc Oablei“ na našem odru.) V Ibsenu proslavljamo najizrazitejšega mojstra realistične drame. Mož, ki je pretehtal moderni svet in novi čas, je podal svetovni literaturi dolgo vrsto z lahkotno tehniko zgrajenih dram, ki živo slikajo sedanjo meščansko družbo in njeno stalno vez: obitelj (zakon). Ibsen je drzno razgalil njuno z uljudno konvencionalnostjo prekrito lažnivost in trhlobo. Teh dvoje problemov, ki ju s kritično ostro-vidnostjo razpleta v večini svojih dram (»Strahovi1*, „Gospa z morjau, *Nora“, * Divja racau i.dr.) vodi do trpkopesimističnih rezultatov. „Heda Gabler" je tragedija razigrane, ohole kulturne dame, ki postane žrtev nepremišljenega, „modernegau zakona. Meda, hčerka generalova, je živela po rani očetovi smrti bedno življenje; brez materinske vzgoje je ta kljubovalni otrok natave dozorel v hladno, ponosno Žensko, ki se v skrbi za bodoči socijalni položaj poroči z neljubljenim, toda dobrodušnim in ambicijoznim povprečnežem Tesmanom. A že po prvih mesecih-zine med zakoncema prepad duševne disharmonije, Meda zamrzi soproga tu pričenja drama. Bolj in bolj ji postaja zakonsko življenje neznosno in ko se ji povrne njen pravi ljubljenec Lovborg, požene njega in naposled sebe v samomor. « Henrik Ibsen, rojen 1828. v Skicnu (Norveško) je študiral najprvo medicino, konečno pa se je posvetil poeziji. 18p4. se je poslovil od domovine, potoval preko Nemčije v Rim, odtam nazaj v Dresden In Miir.chen. Po 27 letih' životarjenja in vstvarjanja v tujini, se je 1891 s svetovno slavo povrnil v domovino. V poslednjih, samotno preži vi jenih letih je 1900 dovršil simbolični, ^dramatični epilog: „Kadar se mrtvi prebudimo- — potem je utihnil in ugasnil 23. maja 1906. „Noč na Hmeljniku“ < Zgodovinska igra v Ircli dejanjih. Spisal dr. Ivnn Lah Režiser: Hinko Nučič Gospod 11meljniški. . M. Skrbinšek Gotpa HineljniSka . , I. Sctinika i Jeronim, brat iimcijmikc#a P. Rasbcr^er Julija...............E. Kraljeva Antonijeta ; . M Voukova kvgtO, DotcMntk na Itnrovcu K. Železnik D« (iirilus, franeoakl čnatmk H. Nučič Jnles ('halltt. nlegor tnrirli H. Mikllllč Župnik...............E, Grom lj>ra se vrči v noči od 16. . 17.oktobra 18(19., In sicer: I. dejanje: „Večer", II. dejanje: „Noč“ in III, dejanje: „Jutro“ Tkalčičev čello - koncert je bil 3. t. m. v Gotzovi dvorani. Na klavirju ga je spremljal Fritz Priseli. I. umetniška razstava v Mariboru. Dne 8. t. m., ob 10. uri je otvoril g. general Maister,kol predsednik odbora razstavo z nagovorom na povabljene goste. Navzoči so bili zastopniki vseli uradov in skoraj vseh društev ter mnogi drugi ljubitelji umetnosti. I*o izdanem seznamu povzamemo, da se je razstave udeležilo 28 umetnikov in da so umetnine razdeljene na 184 številk. O razstavi, za katero je dal pobudo iu se zanjo najbolj trudil slikar prof.V.Cotfo priobčimo seveda v eni prihodnjih številk obširnejše poročilo. Iz gledališke pisarne. V četrtek, 16. t. m. bo svečana pred' stava Jetenčeve enodejanke „Kosovo“ s koncertom v čast godu Njegovega Visočanstva A^ksandra. V soboto, 18. t. m. se uprizori Ibsenova tragedija J leda Gableru. Vest upravniStva: Cena posamezni številki „Zrnjau 3 krone Naroča se pri upravi gledališča v Mariboru. Tlaki tukuntit *v. C ii tl« v Mni lhoru -Stric 1 Ivdon . . . Ii« (iraJčak Mi.. 1 tlnpec Dekla I.| II. kmet .... . . R. Jerončič ml