DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Maribor«*, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisana se ne »prejemajo. Uprava: Maribor, Riuška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 25.	Sobota 22. marca 1930.	Leto V.
Razoroiitvena konferenca v Londonu.
Odločen nastop Macdonalda.
Londonska pomorska razorožit-vena konferenca gre h koncu. Pet velesil se je zedinilo, da naj dogovor velja za pet let. Vrše se sedaj pogajanja povsem tajno, vendar pa prihaja v javnost, da je večji ali manjši uspeh konference odvisen od zadržanja Francije in Italije.
Anglija bo že v bodočem proračunu znatno omejila oboroževanje na morju.
Italija zahteva vsekakor pariteto s Francijo, dočim se je stavil predlog, da naj se ustanovi razmerje med Italijo in Francijo z 2 : 3.
Z ozirom na nepopustljivost italijanskega delegata je predsednik angleške delavske vlade Macdonald naročil angleškemu poslaniku v Rimu, Reginaldu Grahamu, da predloži predsedniku italijanske vlade Mussoliniju posebno demaršo z zahtevo, da Italija popusti in s tem omogoči uspeh konference.
V londonskih krogih krožijo vesti, da je Macdonaldova intervencija imela uspeh ter da bo Italija opustila svoje trdovratno stališče.
Macdonald je imel posebno konferenco tudi s Tardieujem, predsednikom francoske vlade, in Briandom.
Angleška delavska vlada je s tem dokazala, da zna biti tudi odločna.
V Indiji vre.
Ghandi se je podal na mučeniško pot.
Indijski apostol brez nasilja in vodja osvobodilnega gibanja izpod angleškega jarma, Ghandi, je pred par dnevi zapustil s svojimi prijatelji svoj seminar in se napotil po Indiji, kjer bo v raznih krajih obdržaval shode in pozival ljudi, da odpovedo pokorščino angleškim oblastem. Ker ve, da tega angleška oblast ne bo mirno gledala, je za slučaj svoje aretacije že določil svojega naslednika za vodstvo gibanja. Ob njegovem odhodu ga je pozdravljala velika množica ljudstva iz bližnjega Ahmeda-bada, ki je ostal medtem skoraj čisto zapuščen. Ghandi si je svest, da ga čaka na tej poti veliko trpljenja in ponižanja, a je odločen vztrajati do konca, da bi dosegel svojemu narodu pravico in svobodo.
Ghandi v boljševiški službi?
Angleške kolonijalne oblasti hočejo Ghandijev pokret po stari, že tolikokrat vporabljeni metodi, diskreditirati. Dolže ga namreč, da je v zvezi s komunisti in da ga podpira Rusija. Na ta način hočejo najti povod, da ga zaprejo z njegovimi spremljevalci vred in da gibanje indijskega nacijonalizma zatrejo. Tudi proti socijalnim gibanjem vseh vrst, je ta način boja zelo priljubljen. Ampak spravljati Ghandija v zvezo z boljševiki je več ko smešno. Mož, ki je najodločnejši nasprotnik vsakega nasilja, držeč se načela, »če te udari kdo po levem licu, nastavi mu še desno,« mož, ki hodi po deželi peš s popotno palico v roki in uči ljudstvo, naj ne služi angleškemu nasilju in naj se raje da zapreti v ječe, ker smatra ai*gleško gospodarstvo nad nezaščitenim indijskim narodom kot nemoralno, mož, ki je za Tolstojem najčistejših etičnih načel, mož, ki bi se ža edino moglo še primerjati s Kristusom, naj bi bil v službi nasilnega
Delegat amsterdamske strokovne Inter-nacijonale v Jugoslaviji.
Tajnik Sassenbach prispel v Beograd
Johann Sassenbach, tajnik amsterdamske strokovne internacionale, je v torek prispel v Beograd,
kjer bo kot gost jugoslovanskih delavskih sindikatov predaval o mednarodnem položaju delavstva.
Borba za bolgarsko vlado.
Za pomirjenje Balkana ali proti. — Ljapčev preganja makedonstvuju če.
O rekonstrukciji bolgarske vlade se že dolgo pošepetava. Zadnji dogodki, ko zahtevajo velesile in tudi Jugoslavija, da bolgarska vlada odločno nastopi proti notranjim in obmejnim pobojem in razburjanju Balkana, pa utegnejo omajati položaj predsednika vlade Ljapčeva. Ukrepi proti makedonstvujuščim (ustavljanje njih listov, aretacije, preiskave) so povzročili v velikem delu naroda nezadovoljnost, ki jo pospešuje opo-zicijonalni pokret.
Temeljito izpremembo vlade zahteva Demokratičeski zgovor in Cankov. Profesor Danilov pravi v svojem članku, da so radikalne iz-premembe v vladi potrebne, ker so nujni narodni interesi. Na čelo nove vlade naj bi bil pozvan Mihajlo Madžarov, ki bi ga podpirala tudi opozicijonalna skupina Cankova.
Bolgarska vlada pa je mnenja, da izprememba v vladi ni potrebna, še manj pa nujna. Iz celotne politične situacije je razvidno le eno, to je, da Bolgarija še vedno ni gotova niti sama pri sebi, kakšen pravec politike naj zavzame spričo dogodkov in di-plomatične intervencije.
Vlada prepovedala izdajanje komitskih listov.
Bolgarska vlada je ustavila ma-cedonska lista »Vardar« in »Vrije-me«. Razentega je vlada dala aretirati mnogo oseb, večinoma takih, ki so prišle v Sofijo iz inozemstva ali obmejnih pokrajin.
Utrditev nemške republike šele sedal.
Govor notranjega ministra Severinga.
Nemški notranji minister, soci-jalni demokrat Severing, je govoril na republikanski prireditvi ob priliki desetletnice padca Kappovega puča. Svaril je, da naj nihče ne smatra, da hočejo republikanci praznovati praznik dobre žetve. »Spominjati se le hočemo«, je rekel, »dneva in žrtev Kappovega puča, ki naj bo svetel zgled republikanske solidarnosti. Boj za republiko se šele sedaj pričenja. V minulih letih nismo mogli storiti ničesar drugega, kakor pospravljati umazanost, ki nam jo je zapustila bivša monarhija, ter polagati temelje novi hiši. Sedaj velja boriti se z vztrajnim napornim podrobnim delom za dograditev republike.«
Zakon v varstvo nemške republike sprejet
Proti pučistom na desni in levi.
Politično življenje v Nemčiji je precej drugačno kot po drugih drža-
vah. V Nemčiji imajo desne in leve pučiste. Po sredi pa močne meščanske stranke, ki bi desničarski puč skoro pozdravljale. Iz tega razloga je sedanja vlada predložila zakon o zaščiti nemške republike, da s tem politične razmere nekoliko ustali in pridobi časa za utrditev republikanske miselnosti in stabilnosti sedanje vladavine.
Dne 18. marca 1930 je nemški državni zbor končno sklepal o zakonu o zaščiti nemške republike. Zakon je bil sprejet z 265 glasovi, proti zakonu je glasovalo 150 poslancev. Odpravljene ministrske pokojnine.
Na isti seji je bil sprejet osnutek o pravnem razmerju državnih ministrov. Ministri odslej ne bodo več uradniki ter dobe, ko odstopijo, samo nekaj odpravnine. S tem so odpravljene običajne ministrske pokojnine, ki tako občutno posegajo v državne blagajne. Le v izjemnih slučajih se lahko dovoli ministru pokojnina, ki pa ne sme nikdar presegati 12.000 mark na leto.
boljševizma? To so prozorne in ogabne metode mogočnih angleških kapitalistov, katerih se niti današnje Kristovo nasledstvo ne sramuje in jih z zadovoljstvom beleži. Dobro rejeni gospodje v brokatnih oblačilih in z dijamanti okrašenimi prsti, ki si puste od spredaj in zadaj kaditi z bla-godišečimi kadili in poljubljati svoje mehke roke in baržunaste copate, niso vredni, da bi temu indijskemu starčku, ki živi od blodne vode in peščice riža na dan, in se odeva v bombaževino, ki jo je lastnoročno stkal, in spi na trdih tleh pod milim nebom, odvezali jermene na njegovih sandalih. Le malenkostni, zahrbtni ljudje, ki niso zmožni, da bi se proti čistemu, etičnemu pojavu borili z orožjem duha, se poslužujejo denuncijacij.
Pilsudski zopet Zali poljski parlament.
Maršal Pilsudski je objavil članek, v katerem pravi, da je predsednik republike v pondeljek najprej njemu ponudil mandat za sestavo vlade. Odkloniti je pa moral ponudbo, ker sedanje vladanje presega njegove moči. V nadaljnjem izreka zaničevanje nad parlamentom v splošnem. Očita mu dalje obrekljivost, nezavest odgovornosti in pomanjkanje pojma o časti. Poslance označuje kot »visliške pse«, dočim imenuje Pilsudski samega sebe kot iznajditelja sejma (parlamenta). Vsekakor je spoznal »zamarane gospode poslance« po nizkotnosti že v prvi zbornici. Končno je Pilsudski izjavil predsedniku republike, da bi mu bil le v skrajnem slučaju na razpolago.
Ponovna intervencija pri bolgarski vladL
Jugoslavija zahteva razpust makedonskega revolucijonarnega komi-teta.
V	bolgarskem sobranju so razpravljali o ratifikaciji konvencij med Jugoslavijo in Bolgarijo. V zbornici so ostro kritizirali dogovore in zahtevali odklonitev konvencij in popravo mej, ker so krivične. V enakem srmsiu pišejo tudi listi, ki simpatizirajo z makedonstvujočimi. — Vladni listi pa izjavljajo, da mora Bolgarija dogovor odobriti kljub žrtvam, da dokaže svetu miroljubnost.
Po nekaterih poročilih je policija v Bolgariji aretirala okoli 500 oseb in jih internirala na deželi. Aretacije so povzročile veliko razburjenje, ki postaja grozeče.
Iz teh razlogov so ponovno intervenirali angleški, francoski, jugoslovanski in italijanski diplomatski zastopniki pri Burovu in mu izročili demaršo, v kateri zahtevajo, da Bolgarija ukrene vse, kar je potrebno za ohranitev miru. Predsednika vlade Ljapčeva je sprejel kralj, da mu poroča o nadaljnih ukrepih. Vsekakor je pa Ljapčevo stališče omajano, ker je makedonsko gibanje meščanskim strankam simpatično.
Avstrijska vlada pred krizo ?
Prelat Seipel dela »revolucijo« in ne pusti, da bi se Avstrija pomirila.
Opozicijonalni krogi v Avstriji so mnenja, da je dr. Seipel zli duh. ki ponovno spravlja sedanjo vlado v težak položaj. Najprej je podpiral zahtevo po reviziji ustave, sedaj je zahteval, da se imenuje v železniško upravo heimwehre in krščanske so-cijalce, da razbijejo železničarsko organizacijo. Pogajanja se še^ vrše. Vrhutega je tudi dr. Seipel oče nor vega zakona proti strokovnim organizacijam, ki se sedaj obravnava v parlamentu. To je tembolj gotovo, ker je zopet dobil vpliv v klerikalnem gibanju. Na nekem shodu je ce-
lo	izjavil, da zahteva protidelavski zakon ali pa vlado. — Seipel bi rad postal zopet kancler.
Angleška delavska vlada še ne bo odstopila.
Rudarski zakon v angleškem parlamentu bo sprejet.
Po dolgih pogajanjih je vlada predložila parlamentu načrt novega rudarskega zakona. Konservativci so hoteli s tem zakonom vreči angleško vlado. Liberalci pa smatrajo, da bi zanje ne bilo dobro, če bi delavska vlada padla ali razpisala volitve. Zato bodo glasovali za rudarski zakon, če bi vlada njihovih iz-preminjevalnih predlogov tudi ne hotela upoštevati.
Pogajanja za sestavo nove poljske vlade.
Mandat poverjen predsedniku senata dr. Szymanskemu.
Predsednik Poljske je izročil mandat za sestavo nove vlade senat-skemu maršalu profesorju dr. Szy-manskemu. Mandatar je vseučiliščni profesor v Wilni. Nekaj let je bival v Zedinjenih državah.
Razorožitev ni ideal katoliške akcije.
»Slovenec« se norčuje iz razorožitve-ne konference.
Resnica je, da se delegati kapitalističnih držav ne menijo na razorožitveni konferenci o razorožitvi, ampak le o tem, kako bi se zavarovali proti tujim imperijalistom in kako bi si ohranili možnost voditi še nadalje svojo imperialistično politiko. To je povsem naravno, ker so na konferenci zastopniki velekapitala, ne pa splošnega interesa in miru. Angleška delavska vlada z Macdo-naldom na čelu je zahtevala malo; zahtevala je zaenkrat samo omejitev oboroževanja, ker je vedela, da pri diplomatih z današnjo mentaliteto ne bi mogla več doseči, kakor to, da se zapravlja v bodoče nekaj manj denarja v neproduktivne namene ter da se države v tem principu nekoliko zbližajo.
Ta namen je velik, tak uspeh bi pomenil novo zgodovinsko epoho razvoja. In tudi le najmanjši uspeh te konference bo najhujša Imoralna klofuta za imperijalistični kapitalizem, za tiste, ki podpirajo ošabno bankokracijo in tudi za tisto časopisje, ki skuša zmanjšati veliki pomen londonske razorožitvene konference.
»Slovenec« pravi tako-le: »Velika mirovna glasnika Macdonald in Briand sta utihnila. Macdonald kakor da je docela pozabil ali izgubil krasni razorožitveni načrt iz leta 1924. O Briandu se sploh ne sliši več. Skoraj bi verjeli, da se je nad njim izvršila kaka kutjepovščina in da so ga ukradli, ako ne bi trdno upali, da nam bo po »razorožitveni« konferenci zopet prelepo zasviral na mirovne gosli.«
Te besede je zapisal »Slovenec«, ki je zastopnik tiste ideologije, ki moli za mir in ki smatra vojno za šibo božjo. Pomorska razorožitvena konferenca traja že nekaj tednov in ni ga človeka s krščanskimi čuvstvi na svetu, ki bi te konference ne spremljal z iskreno srčno željo, da se na konferenci postavijo vsaj deloma temelji za svetovni mir.
Francija in reparacije
Youngov načrt v pariški zbornici.
Poslancem je bilo razdeljeno besedilo Youngovega načrta, sprejetega v Haagu, da ga proučijo, ker se bo v bližnjih dneh vršila razprava o njegovi ratifikaciji. Desničarske stranke še vedno nastopajo proti temu načrtu, ker bi Francija po njegovem sprejetju morala definitivno izprazniti Poruhrje, vendar vlada mnenje, da se sedaj, ko je načrt Nemčija že ratificirala, tudi Francija ne bo mogla upirati ratifikaciji.
Podaljšajte stanovanjsko zaSiito!
Kaj je s stanovanjsko zaščito?
Na Čehoslovaškem je ravno v razpravi podaljšanje zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov, ki bo nedvomno sprejet.
Pri nas se nihče ne zmeni za to vprašanje, dasi teko že zadnji dnevi, ko poteče sedanja zaščita najemnikov.
Naša zaščita stanovanjskih najemnikov za splošnost res ni mnogo vredna, ali niti te menda ne nameravajo podaljšati. Odpravljena je takorekoč vsa zaščita na eni strani, na drugi strani pa ni nobene inicija-tive za gradbo stanovanjskih hiš z javnimi fondi in kar se je pred nekaj leti pričelo, je sedaj popolnoma ustavljeno in onemogočeno, ker v
'javnih korporacijah splošnost nima več "glasu.
Dunajska občina zgradi to leto zopet 40.0U0 malih stanovanj, tudi Zagreb bo nekaj zidal. Po drugih krajih pa nikjer, ker nikjer ni socialnopolitičnega umevanja.
Že danes so stanovanjske razmere pri nas take, da je najemnike strah. »Gospodarski krogi« pa, ki bi morali videti oderuštvo. imeti nekaj smisla za zdravo gospodarsko politiko, se pa klanjajo pred oderuštvom in puščajo nešteto rodbin v nezdravih brlogih, v papricirano dragih luknjah — govore pa o higijeni, o zadostnem prehranjevanju naroda.
Ali ni to demagogija?
Socialno zavarovanje v Belgiji.
Uvedba obveznega zavarovanja.
V	Belgiji so imeli doslej privatno in društveno socijalno zavarovanje. Meseca decembra 1929 pa je izjavila država, da ima namen, vso zakonodajo o delavskem varstvu v industriji in trgovini razširiti zlasti glede socijalnega zavarovanja. V ta namen izdela vrsto zakonov v izpopolnitev sedanje zakonodaje, ki bodo urejevali določbe o rodbinskih mezdah, o starostnih rentah v rudarstvu, o bolniškem zavarovanju in zavarovanju delavcev za onemoglost; nezgodni zakon; razentega se uvede splošno zavarovanje nameščencev.
—	S tem stopi tudi Belgija v vrsto držav, ki izvajajo obvezno zavarovanje.
AngleSka vlada prepovedala protisovjetske proteste.
Protesti imajo značaj politične akcije.
Te dni prirejajo na inicijativo papeža proteste proti preganjanju kristjanov v Rusiji.
Angleška delavska vlada je prepovedala vojaškim in pomorskim kaplanom v armadi in mornarici, udeležiti se teh manifestacij, ker je prerekanje z Rusijo političnega značaja in duhovni, ki so v državni službi, se ne smejo vtikati v politične zadeve druge države.
V	angleški zbornici je nastala tudi sicer močna opozicija proti akciji anglikanskih škofov, ki bi radi zapletli vlado v spor s sovjetsko vlado.
Doma in po svetu.
Ponarejevalci 20-kronskih bonov. Ob žigosanju starih kronskih bankovcev leta 1919 so državne blagajne odtegnile 20% gotovine in izdale za ta znesek posebna potrdila ali bone. Ko je bila sedaj izdana na-redba, da se ti boni do 17. marca umaknejo iz prometa, so pričeli razni špekulanti špekulirali z njimi. Je-
li	so pa nekateri bone tudi ponarejati. Davčne oblasti so sprejemale vse bone in jih predlagale finančni direkciji v kontrolo. Poizvedbe po izvršenih goljufijah so ugotovile, da je eden ponarejevalcev bonov Viljem Hribar iz Zagreba, rojen pa v Trstu. Ta se je sam javil sodišču, ko je zvedel, da ga zasledujejo. Po poklicu je bil prekupčevalec. Druga skupina ponarejevalcev bonov se je shajala v neki kavarni. V tej družbi so bili brivec Anton Turk, Fran Bre-zec in Leopold Pirnat. Glavni sedež ponarejevalcev pa je bil, kakor kažejo sledi, v Zagrebu.
Dr. Matko Laginja umrl. V Zagrebu je umrl 18. t. m. dr. Matko Laginja, rojen 10. avgusta 1853 v Kasta-vu. Absolviral je pravne študije v Zagrebu in Gradcu ter trgovsko akademijo v Trstu. V službi je bil v Ka-stavu, pozneje v Zagrebu v državni službi. Deloval je zlasti po Istri. Leta 1891 je bil izvoljen v dunajski parlament ter je ostal poslanec do leta 1918. Leta 1900 je otvoril odvetniško pisarno v Pulju. Leta 1915 pa se je za stalno preselil v Zagreb. Sodeloval je tudi pri majski deklaraciji leta 1917. Po prevratu se je vrnil v Istro, po zasedbi Istre po Italijanih je zopet odšel v Zagreb. V Zagrebu je bil izvoljen v narodno vlado; leta 1919 pa je bil imenovan hrvaškim banom ter se je s tega mesta umaknil, ko je bil na bansko upravo imenovan namestnik. Laginja se je bavil s pripovednim pisateljevanjem in politiko. Zadnja leta pa se javno ni več udejstvoval.
Nova deputacija. Pod vodstvom Karla Kovačeviča se pripravlja nova deputacija hrvatskih kmetov v Beograd.
Ladjedelnica v Kraljeviči se reorganizira. Družba Jarrow in Comp., ki je prevzela opuščeno ladjedelnico v Kraljeviči od prejšnje lastnice Ja-dransko-podunavske banke, je zaključila obnovitvena dela. Z renovi-ranim in razširjenim obratom se bo že v kratkem pričelo obratovati.
Reka začasno svobodna luka. Italijanski listi obširno razpravljajo o uvedbi svobodne luke za Reko. Pritožujejo se, da je Reka mnogo trpela zaradi trgovinske vojne z Jugoslavijo in ustanovitve sušaške luke. V pomoč Reki je bilo treba dati Reki svobodno luko za toliko časa, dokler bodo to italijanski gospodarski interesi zahtevali. Doslej je bila Reka odrezana od vsega sveta; sedanji ukrep italijanske vlade pa bo Reko zopet dvignil gospodarsko. Trst pa tolažijo Italijani s tem, da pomeni oživljenje Reke tudi oživljenje Trsta-
—	Kako, tega ne povedo.
Novi komitski atentati. V Do-brudži so izvršili komiti zopet atentat na nekega Turka, ki je napadalcem ušel in obvestil žandarmerijo o dogodku. Žandarmerija je atentatorje sicer izsledila ter se spustila z njimi v boj. Toda atentatorji so pobegnili.
Dražba kož divjadi se vrši dne 25. marca t. 1. v prostorili velesejma v Ljubljani. Vsi, ki so v posesti divjih kož in jih žele ugodno vnovčiti, naj svoje blago takoj, najdalje pa do 23. t. m., pošljejo na naslov »Divja koža« v Ljubljani, velesejem. Ta dražba bo zadnja v tekočem letu in naj lovci nikar ne zamude te ugodne priložnosti.
Za X. jubilejni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do 9. junija, je uprava velesejma izdala prospekte v slovenskem, srbo-hrvatskem, francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Ob velesejmu samem izda uprava v lastni založbi še spominski spis »Ljubljanski velesejem ob desetletnici«, ki bo v lepih besedah in slikah prikazal zgodovinski razvoj in pomen te ustanove.
11. mednarodni velesejem v Bruxellesu (Belgija) se vrši od 2. do 16. aprila t. 1. — Interesentom so legitimacije za obisk tega velesejma, ki dajejo tudi pravico na vozne olajšave, na razpolago v uradu Ljubljanskega velesejma.
*
Nemško-poljsko likvidacijsko pogodbo je slednjič, po ponovnem zaslišanju ministrskih referatov, državni predsednik Hindenburg vendarle podpisal, na veliko ogorčenje nemških nacijonalcev, ki so mu že podpis Youngovega načrta strašno zamerili. V svojem tozadevnem pismu priporoča kanclerju, da naj se vlada in parlament zlasti pobrigata za po-vzdigo kmetijstva. Pomoč kmetijstvu naj se dodeljuje deloma iz carinskih in industrijskih davščin. Hugenber-govo časopisje napoveduje zato Hindenburgu odločen boj, ker se je baje izneveril njihovim načelom, dasirav-no so ga oni na svojih ščitih dvignili na predsedniško mesto. Tembolj je pa Hindenburgov pristanek na haa-
Aleksander Neverov:	t
Taškent — kruhu bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	38
— Gre! — je kriknil Pjotra. — Sem gre!
Pri pogledu na daljni vlak so se zopet na novo razburjeni mužiki pripravljali nanj na majhnem hribčku. Sklenili so okleniti se stopnjišč vagonov, obesiti se na zadnje odbijače ... samo da ne ostanejo čez noč v strašni stepni tišini.
Žalostno je potipal vojak svojo leseno nogo.
— Ne morem skočiti, sodrugi!
Baba se je razveselila, ker vojak ne bo skočil, in je rekla s pohlevnim glasom:
— Ne skačite, mužiki, ubijete se.
Niso ji odgovorili.
Baba pa, ki je z grozo mislila, da bi morala ostati v stepi, je v obupu prosila boga, da bi vojak ne skočil na vlak in da bi mužiki ostali skupaj.
Vlak je izza ostrega ovinka prihajal vse bližje. Naglo se je bližala lokomotiva s svojimi jeklenimi komolci, dimnik je sopihal skozi črna, široko razprta usta. Nežno se je talil beli dim pare.
Pjotra se je sklonil k starcu.
— Ded, stroj prihaja! Vstaneš?
— Nekako bo že šlo, mislim.
K ostalim je rekel Sidor glasno:
— Skačite na razna mestal Ne stojte skupaj.
Trofim je učil Miška:
— Ko se zagrabiš, se obrni z glavo k lokomotivi, da te veter ne vrže.
— Skočiš z mano?
— Skočim, kjer se mi posreči. Sem gibkejši od tebe.
Bil je poštni vlak. Na hribčku je nekoliko zmanjšal hitrost. Zahrzala je lokomotiva .. ., železni konj je pogledal s svetlimi stekli prednjih svetilk na zbrane. Vroča para, ki jo je spustil strojevodja, je zasikala, sunila babi z dekletcem stran, vrgla starca z nasipa. Kakor v sanjah je zaslišal Miška glas Trofima:
— Skoči!
In zopet je, kakor v sanjah, zagledal nasproti bežeče stopnišče pri zelenem vagonu. Stegnil je roke naprej in zakričal glasno, brezzavestno:
— Ded!
Mimo je švignila Trofimova glava. V zraku so zaplesale Trofimove noge.
Ko je Miška začutil, da je Trofim skočil na vlak, se je kmečka samozavest in sila, globoko skrita v majhnem telesu, dvignila kakor ogromno pero in ga vrgla naprej. Stopnišče je zbežalo mimo. Zbežalo še drugo. Iz oken vagonov so gledali ljudje na dečka, ki je bežal ob vlaku v širokih laptjah, in so nekaj kričali. Miška pa je, težko di-haje, široko razširil vroče nozdrvi in se je hotel zagrabiti za zadnje stopnišče. Ali neka nevidna sila ga je odtrgala od jemlje, zdrobila in vrgla v črno, globoko jamo. ..
29.
Počasi stopajo naprej, drug za drugim, ki niso skočili na vlak: Jermolaj, Pjotra, vojak z leseno
nogo, babi, dekletce. Zaostajajo, sedaj ta, sedaj drugi. Razdvojeni vsled temne, strah vzbujajoče noči, kličejo drug drugega in gredo uporno dalje. Tipajo po travi, jo trgajo in drgnejo z njo zobe. Počivajo nekoliko in zopet gredo naprej, trdovratno, neuklonljivo. Vojak zopet pripoveduje o hladni, čisti vodi in zelenih vrtovih; a starec, ki ga je pot utrudila, spi pokorno v visoki, suhi travi pod nasipom. S svojimi mislimi objema poslednjič ugasla domača polja, čuti vonj domače zemlje in v poslednjem pozivu ljubezni poljublja s svojimi starimi, umirajočimi ustnicami stepnato kirgiško zemljo, kakor svojo, domačo, ljubljeno:
— Rodi, mati zemljica, za stare, za mlade — kmetom v radost.
Strašno ljudsko gorje je prišlo in dahnilo človeku v obraz. A razcvetelo se je v dosedaj nevidni radosti: z vseh strani, z vseh cest prihaja delavno ljudstvo, iz vseh vasi, iz velikih in majhnih. Vsak nese zrnce, postilja mir v domači, lačni zemlji. Lačna zemlja rodi zlato klasje in se raduje vsa izmučena z radostjo izmučenih. Široko se razprostirajo mladi pomladanski posevi, okrasi se zemlja z zeleno obleko. Smehlja se starec zelenemu polju... smehljaj umira na raztegnjenih in pomodrelih ustnicah.
— Prinašaj sad, ti hranilka naša!
Vlaki vozijo mimo, pešci, ki so jih vrgli z vlakov, hodijo mimo, A nikdo ne vidi človeške radosti na mrtvih starčevih ustnicah, ki je padel na svojem dolgem potu.
— Slava tebi, brezimeni!
KUN
100% CISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV
ške pogodbe izzval zadovoljstvo v nemških demokratičnih krogih in pomirjenje v Franciji.
Nemška socijalna demokracija je imela koncem leta 1929	1,021.777
članov. V prvih treh mesecih leta 1930 je vstopilo v stranko 84.000 novih volilcev. Uspeh je značilen, ker so stranko prav v zadnjih šestih mesecih razne politične stranke in skupine strahovito napadale. V stranki je organiziranih tudi 218.335 žen. Krajevnih organizacij ima stranka 9544. Dohodkov je imela stranka 11 milijonov. Zborovanj je bilo 75.500, ljudskih shodov pa 27.500. — Lepo veliko delo, lepi veliki uspehi.
Predsednik čehoslovaške republike T. G. Masaryk je šel na enomesečni dopust v Cap Martin v Franciji.
Bivši angleški minister lord Bal-iour je umrl v 82. letu starosti. Politično je pripadal konservativni stranki. Angliji je največ poslužil med vojno, ko je bil nekaj časa minister mornarice. Sicer je bil Bal-four znanstvenik in državnik. Predsednik vlade je bil v letih 1902—1904.
56 cerkva so zaprli. V moskovskem okrožju so sovjeti kljub Stalinovim izjavam, iznova zaprli 56 cerkva. Cerkvene občine se smejo pritožiti pri centralni vladi. — To je nov, skoraj jasen dokaz, da zapirajo Rusi cerkve iz političnih vzrokov.
Pospeševanje poljedelstva v Rusiji. Sovjetski komisarijat za poljedelstvo je odredil, da se pošlje na deželo 10 % vseh razpoložljivih ka-mijonov in 12% vseh avtomobilov, da se pospeši setev. Površina posejane zemlje mora znašati letos 2,850.000 ha. več ko lani.
Trocki! bolan. Trocki j boleha na pljučnem katarju in bi se rad zdravil na Španskem ali v Franciji. Prijatelji mu hočejo omogočiti naselitev.
Med Stalinom in komunistično omladino je nastal spor, ker je ustavil njih radikalno delo. Poročilo seveda ni avtentično, vsekakor pa je gotovo, da se vrše v Rusiji taktični boji za ta ali oni pravec.
Koalicija proti vladi v Nankingu na Kitajskem. Proti Čangkajšeku v Nankingu sta se zavezala Jensbišan in Fengjusčang. Fengu sta dala v podporo en milijon amerikanskih dolarjev, da bo uspeh sigurnejši. — Meščansko vojno na Kitajskem torej očividno podpira veliki kapital.
S
Pogreb Alojzija Jiraska v Pragi
se je vršil v nedeljo ob velikanski udeležbi občinstva. Zgodovinski pisatelj je bil med najvplivnejšimi bo-ritelji za svobodo Češke.
Tovarna avtomobilov Fiat v Turinu. Italijanska tovarna avtomobilov je med največjimi podjetji. Zaposluje okoli 35.000 delavcev in ima obratne glavnice 400 milijonov lir. Delnice družbe po 200 lir nominalne vrednosti se prodajajo po 375 lir, kar znači, da dela tovarna z velikim dobičkom. V letu 1929 je napravila tovarna 62 milijonov lir dobička; ra-zentega je plačala za davke 21 milijonov in za reklamo (inserate) 8 milijonov lir. Od čistega dobička se je razdelilo delničarjem 50 milijonov, rezervnemu skladu 3 milijone in 7-7 milijonov lir se prenese na račun leta 1930. Poleg tega je prejelo 12 upravnih odbornikov skupaj lVs milijona, to je, vsak nekaj nad 100.000 lir nagrade. Delavcem, uradništvu in zastopstvom se je izplačalo v letu 1929 blizu 300 milijonov lir. Bilanca avtomobilske družbe kaže, da tudi v Italiji žive najboljše — kapitalisti.
Amerikanec Ford, tovarnar avtomobilov, se pogaja z italijansko in poljsko vlado glede ustanovitve svojih tovarn v obeh državah.
Največji denarni zavod se ustanavlja v Newyorku. Vrše se pogajanja za spojitev med bankami Banka narodne blagajne, Equitable Trust in Interstate Trust. Glavnica tega zavoda bo znašala 2.8 milijard dolarjev, to je 158.500,000.000 dinarjev.
Nesreča ali malomarnost. V vasi Semniku pri Carovem sta roditelja °dšla od doma ter pustila osemnajst-^nesečno dete brez varstva. Otrok je šel na dvorišče in tam so ga svinje napadle in požrle. Zakonca Jovanovič sta doživela ob povratku domov žalostno razočaranje.
Reorganizacija borz dela.
Imenovanje novih uprav.
Na predlog središnjega odbora za posredovanje dela je minister za socijalno politiko in narodno zdravje podpisal odlok, po kater.em se mora sestava upravnega odbora in ravnateljstva javnih borz dela skladati z zakonom o nazivu in upravi kraljevine. Namesto dosedanjih predstavnikov oblastnih samouprav določa po dva člana uprave in dva namestnika ban iz vrst trgovske, industrijske in obrtne zbornice. Namesto predsednika samoupravnih okrožnih uradov, ki imajo komisarja, prideta v upravni odbor ravnatelj in šef računovodstva ter njuna namestnika. V ravnateljstvo se imenuje po en predstavnik delavske, trgovske, industrijske in obrtne zbornice. Ta odlok se mora izvršiti tekom 15 dni.
Preveč pšenice-
Ne vedo kam z žitom — kruh pa
Že nekaj časa sem poročajo razili dnevniki o preteči žitni krizi v Zedinjenih državah, kjer imajo še silne zaloge pšenice, ki je pa ne morejo spraviti na trg in to kljub nizki ceni, ker je baje cel svet dobro preskrbljen z žitnimi pridelki. Pravijo, da bi bili amerikanski žitni judje samo na ta način rešeni preteče »katastrofe«, ako bi bog dal letos slabo žetev. Torej v Ameriki bodo morali začeti s procesijami za slabo žetev! Sicer pa čitamo dnevno tudi o slabi žitni kupčiji pri nas in na Madžarskem, kjer cena pšenici neprenehoma pada. Vse to se konzumentu zdi kot bajka, kajti človek z zdravimi možgani ne more razumeti, kako se morejo cene kruhu višati v času, ko cene pšenici padajo? Torej tukaj nekaj ne more biti v redu! Konzu-ment kot producent bi si lahko pomagala, če bi le hotela, oba bi se naj organizirala vsak v svojo zadružno organizacijo, s čemur bi se z vmesno trgovsko špekulacijo, ki pije kri producentu kot konzumentu, temeljito pometlo. Seveda bo kratkovid-než na to takoj našel odgovor: »Saj
Znameniti moije in prohibicija.
Pisatelj Upt. Sinclair in prohibicija.
»Res je: menim, da je prohibicija največji napredni čin Amerike po odpravi suženjstva. Nedvomno!
Sem1 tudi edini socialist v Ameriki, ki se zavzema za prohibicijo: zato me napadajo pristaši iz lastnega tabora in me imenujejo — še pogosteje, nego prej — puritanca. Vse, kar navajajo proti prohibiciji, mi je znano: vsakdanje primere zastruplje-nja, kolosalno korupcijo, da si more vsak bogat Amerikanec nabaviti kar galone vsakovrstnega žganja, da .ie narasla neka nova vrsta ogromnega zločinstva: stotisoči boteglerjev (tajnih prodajalnic alkoholnih tekočin). I11 mogoče nimajo neprav. ko pripovedujejo o »postanku alkoholne spolnosti«, o tem pohotnem šepetanju in hihitanju pustolovščin — namreč pustolovščin, ki se porajajo iz dobrega viskija, ki se je kjerkoli pil.... Vse to pa velja po večini le za velemesta; v majhnih mestih se alkohol ne dobi in tista ogromna množina zakotnih točilnic, ki so se nekdaj kakor perle ovratnice vrstile druga ob drugi, ogromna množina alkoholnih trupel — vse to je danes samo še izjema. Vso mojo mladost je pijanstvo mojega očeta uničilo — baš zdaj pišemi* nekakšen lasten življenjepis, zopet preživljam strahote tiste dobe in — se glede na to vprašanje ne morem postaviti na nobeno drugačno stališče.«
Tq. izjava velikega ameriškega in svetovnega pisatelja je izšla v 2. številki letošnjega letnika časopisa »Der Abstinent, Organ des Ar-beiter-Abstinentenbundes in Oester-reich«, ki ga vsem prav toplo priporočamo. Stane v Jugoslaviji na leto 1.50 Mk. Naroča se pri administraciji v Wien VII/1, Seidengasse 17.
■premalo kruha
je vedno dražji. — Boj špekulaciji!
imamo konzumne zadruge in delavske pekarne, pa je moka in kruh pri istih ravno tako draga, kot pri trgovcih.« To je na žalost skoraj res, toda temu so krivi neumni ljudje, ki ne razumejo, da bi zadruge le tedaj mogle učinkovito pobijati draginjo, če bi bili vsi konzumenti pri njih včlanjeni in bi zadruge kupovale iz prve in ne iz devete roke. Konzumne zadruge bi morale priti v posest mlinov in pekam, kot je to že danes slučaj v mnogih severno-zapadnih državah. Ker pa to ni slučaj, gre ves blagoslov dobre letine v žepe prekupčevalcev, ki blago sicer poceni pokupijo, pa ga potem drago naprej prodajajo ali pa ga zadržujejo, da se cena blagu zviša, oz. ga. ako ga je preveč, končno naravnost uničijo, kot je bil to že slučaj, ko so v Ameriki s pšenico kurili parne stroje, med tem pa so ljudje n. pr. v Rusiji, ki je največja žitnica sveta, od gladu umirali! Napram današnjim žitnim cenam bi imel kruh pri nas stati največ Din 3.— beli in črni Din 2.— za kilogram. Koliko pa plačujejo moko naši pekovski mojstri sedaj? —11.
Kaj pravi Filip Snowden,
finančni minister, poslanec angleške delavske stranke o delavskem protialkoholnem pokretu?
»Že mnoga leta se živahno udejstvujem v protialkoholnem pokretu. Štejem za skrajno važno, da se delavci vseh dežel združijo v boju proti neizmernim socialnim- škodam, ki jih povzroča alkohol. Zelo me veseli, da Vaim morem sporočiti naslednje: V poslednji dobi je delavski ab-stinentski pokret v Veliki Britaniji izredno močno napredoval in le poredkoma se pojavlja med delavstvom pijanstvo.« — (Iz pisma uredništva avstrijskega abstinentskega delavstva »Der Abstinent«.)
#	I
»Če bi delavci sledili mojemu primeru, bi se gostilničarjem slabo godilo!« — Avgust Bebel.
Ljubljana.
Dramo vojne groze »Grob neznanega vojaka« uprizori samo enkrat, in to danes zvečer. Delavski oder »Svobode« v Ljubljani. Kdor še nima vstopnice, naj se podviza. Začetek točno ob 20. uri. Danes vsi na predstavo v dvorano Del. zbornice!
P. Rayana!ovo žalolgro iz svetovne vojne »Grob neznanega vojaka« uprizori danes zvečer ob 20. uri (točno) Delavski oder »Svobode« v dvorani Delavske zbornice. Originalnost uprizoritve bo v tein. da je režiser Kreft predelal dramo v štiri dejanja in skrčil na dve osebi: na vojaka, ki pride naravnost iz fronte za štiri ure pred smrtjo domov in na njegovo nevesto, ki ji je njegova dolga odsotnost in vojna ubila skoraj vso ljubezen do njega. Strašni so trenutki v tej drami. Vojna grozota kriči iz njih, zlasti v I. dejanju, ko pokaže nevesta brzojavko, ki kliče vojaka v štirih urah v smrt, po-
tem napitnica padlim tovarišem in obupno slovo. Posebnost uprizoritve bodo muzikalne improvizacije, ki jih bo izvajal na klavirju g. profesor Rančigaj. Predstava se ne bo ponovila. Zato je nikar danes ne zamudite !
Maribor.
Nov sanatorij za jetične železničarje bo v bližini Maribora. Kakor se nam zagotavlja, se bo bržčas gradil nov sanatorij v mariborski okolici, za katerega je humanitarni fond ministrstva železnic že določil 4—5 milijonov dinarjev. Minuli teden si je posebna komisija ogledala razne kraje na Gorenjskem, v pondeljek pa Slov. gorice in mariborsko okolico. Ta komisija, katero je spremljal tudi docent dr. Matko, se je končno odločila za mariborsko okolico, ker je lega za tak sanatorij zelo ugodna ter je bila docentu dr. Matku poverjena naloga, da končno imenuje oziroma najde primeren kraj. Kako velika potreba je baš med železničarji, da dobijo svoj sanatorij za jetične, smo dokazali s statističnimi podatki v eni zadnjih številk »Delavske Politike«. Zato je treba ta načrt toplo pozdraviti. Treba pa je tudi ugotoviti, da tudi najbolj moderno opremljen zavod za jetične ne bo zadostoval za pobijanje jetike med železničarji, temveč je treba poleg takega zavoda ustvariti tudi vse ostale predpogoje, da se širjenje te bolezni omeji, za kar pa so predvsem potrebna higijenična in solnčna stanovanja in dobra hrana, ker je pač dobro znano, da je opasnost jetike tesno zvezana s so-cijalnimi prilikami, v katerih človek živi.
Občni zbor »Glasbenega društva železniških delavcev in nastavljencev«. Občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 16. marca 1930, v Gambrinovi dvorani, ki je bii razmeroma dobro obiskan. Predsednik Fischer je otvoril občni zbor ob 15.15 uri, hakar je tajnik A. Korošec prečital zapisnik zadnjega občnega zbora. Blagajniško poročilo je podal Gradišnik. V debati k poročilom se je oglasil k besedi Baliun ter je grajal površnost zapisnika, v katerem ni ničesar zabeleženega o sklepu lanskega občnega zbora, ki je bil storjen na njegov predlog, da morajo biti vsi godbeniki, ki so železničarji, strokovno organizirani. Pozneje je Ba-hun govoril ponovno o isti stvari, in sicer pri glasovanju o razrešnici staremu odboru. Brauhard je stavil predlog, da se naj da razrešnica starepiu odboru. Pri glasovanju je vsled nesporazumljenja glasovalo za razrešnico samo par navzočih, kar je navzočega policijskega organa pripravilo do tega, da je zahteval ponovno glasovanje, ker bi sicer bil primoran občni zbor razpustiti, kakor se je izrazil. Po pojasnilu Bahuna je bila razrešnica staremu odboru soglasno sprejeta. Po volitvi novega odbora se je končno začela debata o lanskem predlogu, da so godbeniki vsi strokovno organizirani. Bahun je pojasnjeval pomen in namen godbe, katero se nikakor :ne sme smatrati za godbo pogrebnega društva, kot so jo nekateri hoteli označiti, temveč je to godba organiziranih železničarjev. Godba ni in ne sme biti sama sebi namen, ampak se mora naslanjati na strokovno in kulturno organizirane železničarje in delavce: zato morajo biti vsi godbeniki strokovno organizirani, v kolikor so železničarji, ako pa so tudi taki, ki ne pripadajo piti železničarjem niti kaki drugi delavski stroki, tedaj se naj vpišejo v »Svobodo«. Godba je napravila že več izletov, ne samo v Beograd in drugam, ampak tudi v Graz — torej v inozemstvo. Kako bi mogli godbo, katere godbeniki niso strokovno organizirani, predstavljati svetu kot godbo zavednih delavcev in železničarjev. Nato je Bahun pred-
ČITOJTED E LflVS KOPO LITI KO
'nRROCP SE mfiRIBO R
PDŠTm PREDAL«
lagal ponovno:	Tekom	enega	meseca se
morajo vsi godbeniki, ki so železničarji, strokovno organizirati pri Ujedinjenem sa-vezu železničarjev Jugoslavije, neželezni-čarjl pa vsaj pri kulturnem društvu »Svoboda«. Razen tega mora biti vsak godbenik naročnik enega delavskih listov, in sicer »Delavske Politike« ali pa »Volks-stimme«, da bo iniormiran o vsem delavskem gibanju. Razume se, da mora biti godbenik tudi član godbenega društva. Ta predlog je dobil pri glasovanju večino. — Občni zbor je bil nato zaključen. Ako se bo sklep občnega zbora dosledno izvajal, bo to le v korist godbe same; ne samo danes, ampak tudi za bodoče.
Prijatelj prirode.
V nedeljo, 23. marca 1930, partija v Hrastnik in na Mrzlico. Odhod z vlakom ob 5.20. Polovična vožnja stane Din 34.50 tja in nazaj. Prijave v administraciji. Ruška cesta.
Pobrežje pri Mariboru
Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 23. marca 1930, s pričetkom ob 2. uri popoldne v vrtni dvorani gospe Simonič Marije na Cesti na Brezje št. 15. Ker je povišanje pogrebnine na dnevnem
redu, se članstvo vljudno vabi, da se v polnem številu udeleži tega občnega zbora.
Celje.
Za predsednika celjskega okrožnega sodišča je bil imenovan Fran Vidovič, sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
»Svoboda« priredi izjemoma v soboto, dne 22. marca, predavanje »Švica« s skioptičnimi slikami ob 8. uri zvečer v Delavski zbornici. Udeležite se polnoštevilno.
Izlet na Mrzlico priredi »Svoboda« v nedeljo, dne 23. marca. Odhod z vlakom ob % 8. zjutraj na Žalec. Zbirališče pred kolodvorom. Vsi prijatelji narave vabljeni.
Pri Javni borzi dela je od 1. januarja do 15. marca 1930: 1. Iskalo dela: 800 moških, 346 žensk, vseh 1146. — 2. Ponujeno je bilo delo za: 279 moških, 255 žensk, vseh 534. — 3. Izvršenih je bilo posredovanj: 139 moških, 90 žensk, vseh 229. — 4. Ostalo je v evidenci: 495 moških, 233 žensk, vseh 728. — Ponujeno delo moškim: 8 poljskim delavcem, 1 sadjarju, 2 majerjerma-žrebčarjema, 1 hišnemu hlapcu, 3 gozdnim delavcem, 10 konjskim hlapcem, 5 hlapcem za govejo živino, 2 majerjema-kravarjema,
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
r
MEINEL
HEHtOLD
Oramofoni.......................*	Din	do	298	—	dalje
Mandoline .......................... „	136*—	,
Violine............................. „	95-—	.
Gitare .............................  „	207—	»
Trombe ..................	„	„	505*—	.
Ročne harmonike  ...................  .	85*—	„
Prodolalna:Tr* lobode
» » WMii|WliiM » (NovJ Scherbaumova ZRradba).
Pridobivajte naroinike
za »Delavsko Politiko!“
NOBEN
rokodelec, delavec, kmet ali meščan
NE ZAMUDI
ogledati si dospele
>TIVAR<
OBLEKE
za semMn za svoje otroke!
Kakovost izvrstna! Cene neverjetno nizke!
Samo v manufak-turni in konfekcijski trgovini
J. MASTNAK
Celje, Kralja Petra c. 15
20 rudarjem, 1 vrtnarju, 1 stavb, ključavničarju, 1 kleparju, 2 kovačema, 2 kotlarjema, 1 pečarju, 1 opekarskemu mojstru, 1 gateristu, 1 žagarju, 1 mizarju, 1 cirkula-ristu, 2 lesostrugarjema, 3 tkalcem, 1 kro-jaču-šablonerju, 2 čevljarjema, 1 peku, 1 mesarju, 1 mlinarju, 2 raznašalcema peciva, 1 strojniku, 22 vajencem. — Ženskam: 3 kmečkim gospodinjam, 3 kmečkim varuškam, 59 kmečkim deklam, 2 plač. natakaricama, 10 tkalkam, 1 šivilji perila, 1 lika-rici, 13 služkinjam, 7 kuharicam, 2 sobaricama, 2 varuškama, 4 tov. delavkam, 1 vajenki.
Črna.
Redni letni občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije se
vrši v torek, na praznik, dne 25. marca t. 1. točno ob 10. uri dopoldne v zgornjih prostorili Konzumnega društva v Črni. Udeležba za člane dolžnost!
Književni pregled.
i
Nova Lakatoševa narodnogospodarska knjiga. Gospodarski strokovnjak A. Lakatoš je izdal nedavno novo knjigo o gospodarskih razmerah: Predvsem obravnava zaostalost kmetijstva in kmetijske produkcije. Istočasno je bil objavljen zakon, da bodo dobili medalje oni kmečki gospodarji in strokovnjaki, ki bodo vzgled-no in dobro vodili svoja gospodarstva. — Tudi mi smo mnenja, da je potrebno, da se v Jugoslaviji uveljavijo pravi gospodarski strokovnjaki v tej vedi, praktični gospodarji pa v praksi.
Radio.
Nova nemška velika oddajna postaja.
Za jugozapaidno Nemčijo grade sedaj prvo veliko oddajno postajo. Po preizkušnjah bo najprimernejše mesto zanijo Miihlacker, ki leži nekako v sredini trikota Karlsruhe, Stuttgart in Heilbronn. Nemška radiofonija se sedaj že bavi z vprašanjem, koliikšnie važnosti bo ta nova oddajna postaja ne-le v kulturnem oziru, ampak tudi z ozirom na radio-industrijo. V detektorsko območje padeta tako Stuttgart in Karlsruhe. V območju Stuttgarta pričakujejo poleg dosedanjih ravno z ozirom na možnost sprejemanja z detektorjem nad 35.500 novih poslušalcev. 100 ki-lometersko okrožje otkrog Muhlackerja pa bo dalo po dosedanjih računih vsaj še
103.000 novih naročnikov. Nemci že sedaj opozarjajo radio-trgovce, naj se pripravljajo z zadostnimi zalogami; pripravlja pa se tudi že obširna propaganda za novo postajo, kai med Nemci, ki kažejo izreden smisel za radio in njegovo organizacijo, ne bo težavno. Prav bo, če se bomo od njih čimveč naučili.
Od severnega do južnega tečaja. 12.
januarja t. 1. je opisala polarna ruska oddajna postaja na Franc-Jožefovi zemlji po radiu polarno luč, njene posebnosti in značilnosti. Kmalu nato je admiral Byrd z južnega tečaja oddal odgovor, opis polarne noči. Razdalja med obeijta postajama znaša
16.000 km. Tudi nov rekord.
PRISTOPAJTE K
ŠTAJERSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI V MARIBORU
Delež stane Din 100•— in se obrestuje po 6°/0. Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica 20.
Ali ste že krilil
svoje potrebe v tiskovinah ■
EKSPORTNA HIŠA
„LUNA“
lastnik Albin Prlstarnlk MARIBOR Aleksandrova c. 19
#
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
Za pomladansko sezono kakor tudi za bližajoče se vellkonotne praznike
imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavice za otroke, par od Din &•— naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, možke nogavice od Din 5'— naprej, damske nogavice od Din T— naprej, flor-nogavice od Din 12,— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75'— naprej, ilpke meter od Din k— naprej, svilene trake meter od Din T— naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne-vezenine, Šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnlh cenah. — Lastna pletllnlca In predtlskarlja. — SraJIe, spodnje HlaCe, kravate, palice, dežniki v bogati izbiri po znižanih cenah! 2evlJI Iz usnja za otroka in sandale od Din 24-— naprej.	—.
m
SAMO NA ALEKSANDROVI CESTI 19
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti 'v •	1	|	v»
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
LEDJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
Naroiajte in Sirite »Delavsko Politiko4'.
Tako izgleda
prava
GRAF
srebrna kocka!
Pazite na srebrni omot.
Tiska: Lludska tlskavta d. d. v Mariboru, predstavitell Joalp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru.