LElO VIII. j ST. 4 KRANJ, 22. JANUARJA 1955 GLAS GORENJSKE S 27. skupne seje OLO Kranj Kam se bo odločil Smlednik? O tem bo odločilo predsedstvo Pripravljalnega odbora za formiranje komun na Gorenjskem - Dotacija Tiskovnemu skladu Gorenjske Kranj, četrtek 20. januarja. za finančno samostojna zavoda Nadalje »o tudi odobrili obrat- ter potrdili tudi ustrezne pra- ni kredit kmetijskemu posestvu Potem, ko je Okrajni zbor pretresal izostanke odbornikov vilnike Nadalje ^ tudi spre- »Sava« iz Šenčurja ter razlastili a sej tega zbora (zbor proizvajalcev je o tem vprašanju raz- ^ gklep Q znižanju investi- za potrebe Prostovoljnega ga- Pravljal po skupni seji), so se odborniki sestali na skupni seji. cljskega kredita kmetijskemu silskega društva Zapoge ustrez- da bi razpravljali o dokaj obsežnem dnevnem redu. Današnje- ^jetju ,Sor5ko poije« Zabnica ne zemljiške parcele, mu zasedanju sta prisostvovala tudi član Izvršnega sveta LRS SmlednJk^ ter jeli Gorenjskem po li- b republiški poslanec Fra n c P o pl t ter poslanec zveznega q ^ Wga dela inve. Jer so ^Goren.skem^ h_ Zbora proizvajalcev DanilaGrilova. sticijskega posojila kmetijske- stala ^snovna sredsfva še ne_ Predno so odborniki prešli na vprašanje temeljito prouči Pri- mu Posestvu v Skofji Loki. razporejena, so zaradi pospeše-razpravo o dnevnem redu, je pravi jalni odbor, ter da ustre- Odborniki so prav tako so- nega postopka ob koncu raz- Poslanec Franc Popit predlagal zen predlog. glasno sprejeli tudi odlok o zni- prave sprejeli odlok o poobla- dodatno točko dnevnemu redu — — — zanju investicijskega kredita stilu Sveta za gospodarstvo *n sicer razpravo o Smlednikul Odborniki so sprejeli nadalje Okrajne^ ljudskega odbora v OLO, ki bo lahko dodeljeval Delegacija volivcev te občine tudi odloka o razglasitvi Indu- znesku 10 milijonov dinarjev in oziroma razpisal prodajo še ■s je namreč obrnila nanj s strijske kovinarske šole »Iskra« dodelitvi tega zneska Tiskov- nerazporejenih osnovnih sred- Prošnjo, naj na prvi seji Okraj- in njenega »Doma učencev« — nemu skladu Gorenjske. stev. A. nega ljudskega odbora sproži Ponovno razpravo o upravno-teritorialni razmejitvi bodoče SOrenjske in ljubljanske skupnosti komun. Poslanec Popit je na današnji seji predlagal, naj *so to problematiko prouči Predsedstvo Pripravljalnega odbora za formiranje komun na Gorenjskem in naj odloči, ali te potrebno izvesti v smledni-iki občini tajno anketo ali ne! Več žena v krajevne odbore Ustanovitev kranjske komune bo pripravil 25-članski odbor Sreda, 19. januarja. Odbornik OLO tovariš Jenko Smlednika pa je dal nasprotujoči predlog. Poudaril je, da anketa v Smledniku ni potrebna, ker so se volivci že na svo-jih zborih odločili za medvo- v zvezi s temi razpravljati na 2_ i . i zborih volivcev, ki bodo na po- Danes so se sestali v zgornji dvorani Sindikalnega doma v đrocju kranjske komune ođ 5 Kranju odborniki ljudskega odbora mestne občine Kranj in vst do 15. febr., na področju LOMO odborniki tistih občinskih ljudskih odborov, ki bodo tvorili Kranj pa od 8. do 12. febru- bodočo kranjske komuno, da bi izbrali iz svoje srede Iniciativ- arja- ni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev kranjske Ob koncu pa so navzoči še komune. izvolili 25-članski Iniciativni odbor, kateremu bo predsedo- Predsednik LOMO Kranj tov. statuta odločala o gospodarski va\ predsednik Vinko Hafner. Vinko Hafner je v svojem po- in socialni politiki svojega pod- v so razen 10 od^mi. Sevar^priSu^ rOČilu 0risal dosedan* deloPri" J**a'.« ^avstvu, problemih kov lomo ^ qlO Kranj še i^^Si^^rijuS^V Pralnega <*»™ » '°nnira- de^ ^ fc _ Predstavniki občinskih ljudskih občini medtem ko so ostali za nje komun na Gorenjskem In Posebno pomembni bodo bo- odborov Besnice, Goric, Jezer-fJftdvode *To ni glas večine« Poročal o dosedanji razpravi o doči krajevni odbori, predstav- skega, Mavčič, Nakla, Preddvo-Je deial ' upravno teritorialni razdelitvi niki vaške uprave, ki bodo skr- ra, Predoselj, Smlednika, Zab- J ' bodočih komun. Nadalje je se- beli za vaške poti, razsvetljavo, niče in Šenčurja. V nadaljnji razpravi o tem znanil vse navzoče z osnutkom vodovod, za pašo in druge spe-^Prašanju sta sodelovala še od- statuta komune, ki bo nekakšna cifične probleme svoje vasi. Gornika ing. Kump ter Zvonka začasna krajevna ustava bodo- Seznanjali pa bodo odbor ko-kesjakova, ki sta dejala, da je če kranjske komune. Začasna mune o svojih problemih. Ti ravno nasprotno trditvam od- zategadelj, ker ne moremo ru- krajevni odbori bodo organi Brnika Jenka slišati mnogo siti splošno državno pravno u- krajevnega zbora volivcev. Za Slasov za priključitev h kranj- reditev, ki bo ostala vse dotlej, svoje delo bodo imeli ti odbori •ki in ne k medvoški komuni, dokler ne bodo dozoreli pogoji v okviru komun tudi zagotov-Qb koncu pa so sprejeli sklep za ustanovitev komun v vsej ljena osnovna denarna sred-Poslanca Popita, naj celotno državi. Komuna do po osnutku stva. Po uspelem državniškem obisku v azijskih državah, se predsednik Republike vrača v domovino. Na povratku bo obiskal še štiri južnoindijske države. — Na sliki: Maršal Tito se podpisuje v spominsko knjigo po ogledu zlate pagode v Rangun« Za eno ali več delavskih menz? Nekaj šlevHU, ki kažejo, da je treba *?« s° da da kuha- ti tudi pestra, vendar cenena Za večje uveljavljanje SZDL v Loki V razpravi je razen predsednika Sveta za prosveto OLO tovarišice Smilje Gostiševe, ki je seznanila odbornike o važnosti volitev šolskih odborov, sodelovala tudi odbornica ljudskega odbora Kranj tovarišica prehrani delavcev posvetiti vso pozornost hrana). Osnovna dolžnost podjetja Je, da skrbi za proizvodnjo, zato menimo, da bi ustanavljanje Osrednji 6vet Zveze sindikatov Jugoslavije je dal pobudo, menz po podjetjih samo cepilo spričo ponekod nezadovoljive prehrane delavstva, za ponovno denarna sredstva, ki bi jih v ustanavljanje delavskih menz in restavracij. O tem družbe- ta namen dajala podjetja. Ni-nem problemu razpravljajo danes večinoma samo šele sindikal- kakor ne mislimo pri tem, da se ni sveti ter sindikalne organizacije v posameznih podjetjin. delavski svet ne sme in ne more zanimati za svoje delavce. V Kranju je OkraiM sindi- V Samskem domu v Kranju Nasprotno! Za menzo, ki bi bila Za osrednjo delavsko menzo pa govore še druge ugotovitve: Ob pripravah na občne zbore tečajev v zimskih mesecih. Z Starčeva, ki je ugotavljala, da te prav in koristno, da vsako izjemo lastne iniciative komisi- Je me<* navzočimi ljudskimi odsustvo in vsaka organizacija je žena, ki je uspela privabiti borniki presenetljivo majhno kalni svet za Gorenjsko napra- kjer stanuje večina mladih de- pod^ okriljem ljudskega odbora temeljito pretrese dosedanje de- v šiviljski tečaj okoli 160 obi- število žena-odbornic. Poudari- vil zanimivo anketo, ki žal ni lavk in delavcev, si le-ti veči- bi prispevalo vsako zainteresi-'°» ei samokritično in brez stra- skovalcev ter že kar trad^eio- la je, da je treba temu pro- popolnoma uspela, vendar pa je noma sami kuhajo in to v po- rano podjetje določen znesek, hu predoči uspehe in neuspehe nalnega gospodinjsko - kuhar- hlemu posvetiti mnogo več po- pokazala v pravi luči pereč znih popoldanskih urah. Zgodi kj bi bil vsekakor manjši kot to nato na tej osnovi z vso re- skega tečaja na Lubniku, ki ga zornosti kot doslej, prav ipo- problem prehrane delavstva, o se, da že pri kuhi pojedo po- bi znašali stroški za lastno 'nostjo in odgovornostjo pred prireja vsako leto Planinsko sebno pa bodo v marsičem ko- čemer bodo morali delavski lovico še neskuhane hrane. Ne- menzo, volivci pripravi načrte za bo- društvo, — ni uspelo v tečaje ristili predlogi in delo žena v sveti resneje razmišljati. kateri pa po prihodu iz tovai« floče delo. pritegniti večjega števila krneč- bodočih krajevnih odborih. V sedmih tovarnah v Kranju ne pojedo le mrzlo hrano. Za- Da člani loške SZDL razu- ke mladine. Nadal1e so odborniki sklenili (»^ra«, »Inteks«, »IBI« »Ti- to ni nič čudnega, če so obo- J" rgakanini« £le "delavka« niejo svoje delo, je dokazal v Novoustanovljeno Društvo pri- kar najbolj vestno pregledati skanina«, »Planika*. »Standard« len j a na želodcu in prebavilih me!skih teh problemov in v vztrajnem mator ne bo stal samostojno Ka- merjalmo te zneske in ufoto- rre^ričpni. do bi delavci žrtvo- ra Do res trezno preminiti, ka- r^borih ob koncu pretklega leta delu pa je edina garancija, da kor je bilo prvotno mišljeno, vili bomo. da povprečni delav- vaM tudi nekaj minut b^e za teri predlogi so najboljši in naj- jj1- kvart; Binkel). Premalo Je si bo SZDL tudi v Loki pribo- ampak bo tvoril vogal tovarni- ki ostane le majhna vsota za d^hro in ceneno hrano. (Ni re- snreiemMivejši. da se ne bi pp ''a SZDL aktivna tudi pri or- rila tisto mesto, ki JI "^izaciji kmečkih strokovnln gre. škega objekta, ki ga bodo do- ostale potrebe, če plača stano- Čeno. da so la^ko le »emoloč- nepotrebnem zaletavali. C. zidali ie letos. vanje in hrano. niče« poceni. Dosti menz Je, L Aaaeo TEDEN DNI PO SVETU BOJI V KOSTARIKI PRED ZAKLJUČKOM Po zatišju, ki je trajalo 36 ur, so se v torek ponovno sačeli boji okrog Liberije in Santa Rose. Boji se zdaj razvijajo po točno določenem načrtu in poraz agresorjev ]e neizogiben. V komunikeju generalnega štaba je rečeno, da so po bojih na področju Santa Rose »osvajalce dokončno vrgli nazaj«. Uporniki se drže še v Santa Cruzu. Vlada razpolaga zdaj s 1800 dobro oboroženimi Hudmi, medtem ko upornikov ni več kot 700. PROTI AMERIŠKIM VOHUNOM NA KITAJSKEM ZE DRUGI PROCES »Nanfang Džikpao« poroča, da je vrhovno ljudsko sodišče v Kvantungu obsodilo na smrt 11 ameriških vohunov, večjo skupino vohunov pa na različne zaporne kazni. Vohuni so se vtihotapili z ameriškimi letali. Nekateri izmed njih so bili v Cang Kaj Sekovi službi. OTOK JIK JANG SAN SO ZAVZELI KITAJCI Kuomintanško obrambno ministrstvo je objavilo, da se se kitajske oborožene csile izkrcale na otoku Jik Jang Sanu. Kuomintanška vojska se jim je postavila v bran, vendar je bila obramba zelo šibka. Že navsezgodaj so kitajska letala hudo bombardirala o-tok Jik Jang San kakor tudi sosednji Ta Cen. Popoldne se je garnizija na otoku Jik Jang San udala kitajski vojski. LIBANON SE NE BO PRIDRUŽIL TURSKO- IRASKEMU PAKTU Pomočnik generalnega sekretarja Arabske lige Liba-nonec Rajif Belama je izjavil, da se Libanon ne bo pridružil turško-lraškemu paktu. Belama je dal to izjavo egiptovskim novinarjem na tiskovni konferenci. NACISTE SCITI NEMŠKA IPOLICIJA V Hamburgu vse od 1. 1933 ne pomnijo hujšega pouličnega boja, kot je bil pred nekaj dnevi. Okrog 6000 članov delavskih sindikatov se je borilo s 400 policaji, da bi prodrli v mestno središče, kjer so desničarske skupine proslavljale obletnico nemškega cesarstva. Delavske kolone so na več mestih predrle policijske kordone, toda v središče mesta se jim ni posrečilo prodreti. Red je bil vzpostavljen šele, ko je bila policija pomnožena. • »V • Glas naših bralcev Se o prometu v Selško dolino Na „fabriki" bo zrasel nov blok Kritično stanje v avtobusnem prumeln Preteklo nedeljo dopoldne e bila v Kranju konferenca stvu itd. Tudi tem organom predstavnikov vaških in mestnega odbora SZDL s področja bo- upravljanja bo morala SZDL v zadnjih dveh številkah va- la novo priključene kraje Prt- doče kranjske komune. Na» konferenci so izvolili nov 27-član- nuditi večjo pomoč. šega lista je bilo govora o lo- morske s središčem Slovenije, ski odbor in 9-članski sekretariat . Tudi o razvoju Kmetijstva in škem podjetju za promet oseo, S tem bi bila samo potrjena kmečkih zadrug so razprav- tovora in za turistične usluge zgodovinska vloga Loke ko* Po krajšem referatu doseda- proces vzgoje nepretrgan in je ijali, ter ugotovili, da je Okraj- »Transturist« (o voznih redih, o važnega cestnoprometnega vo- njega sekretarja tov. Pagona so izvenšolsko življenje marsikdaj na zadružna zveza dosegla ze- cenah itd.). Prav je, da je ta- zjišča (o tem smo že pisali)- v razpravi sodelovali številni drugačno kot v šoli. Tudi aka- lo lepe uspehe pri svojem delu. ko razpravljanje našlo pot v Podjetje bi bilo brez ozira na delegati. Iz njihovega razprav- demska mladina bo morala naj- (Q tem poročamo na drugem časopis in da se javnost zanl- rentabilnost pripravljeno vpe-ljanja povzemamo naslednje: ti torišče svojega dela. Morala mestu). ma za ta vprašanja. Pravilno ljati še eno vožnjo v Selško do-Doslej so organizacije SZDL bo več sodelovati z delavsko in Konferenci Socialistične zve- je tudi, da potnik zahteva po- lino, če ga ne bi pri tem ovi' skupno z oblastjo skrbele v pr- kmečko mladino. ze za kranjsko komuno so pri- jasnila o morebitnih nejasno- rali mnogi objektivni razlogi, vi vrsti za probleme mesta in Na konferenci so razpravljali sostvovali tudi zvezni ljudski stih in so predlogi v prvem od katerih je najvažnejši, da so njegove bližnje okolice. V ko- tudi o sodelovanju sindikatov s poslanec Boris Ziherl, član Iz- članku nadvse pomembni: da je možnosti nabave novih vozil po muni pa, ko bo mestu priklju- Socialistično zvezo. Delegati so vršnega sveta in poslanec Franc preko Loke najprikladnejša sedanjih cenah minimalne in js čeno izredno veliko kmečko ugotovili, da je bilo dovolj paž- Popit, ljudska poslanca Mira zveza s Tolminom in najkrajša zato osnovna naloga — čuvati zaledje, bo treba to skrb pre- nje posvečene družb, upravlja- Svetina in Ivo Svetina ter pred- z Bohinjem je jasno in Ločani obstoječa vozila, če hočemo ob-nesti tudi na vasi, kjer bo prva nju v gospodarstvu, premalo pa sednik LOMO in ljudski posla- si prav tako resnično želimo le- držati vsaj sedanje proge. C« naloga Socialistične zveze, da upravljanju v prosveti, zdrav- nec Vinko Hafner. pe, nove ceste, ki bi povezova- se moramo za nekaj odločiti, je važnejše napraviti vozni red tako, da najbolj ustreza podeželju, ki pretežno potuj« v mesta po opravkih in ne obratno. Izrabljenost vozil je Seje Sveta za gospodarstvo ljali elektriko tudi v naselje kredit za gradnjo stanovanjskih dosegla že tako stopnjo, da je v komuni pa se bodo ti odnosi LOMO Tržič so zelo razgibane, »Reber« v Podljubelju, tako da hišic. pred kratkim izšel odlok notra- bistveno spremenili. Prav goto- saj obravnavajo na njih razna je na Silvestrov večer tudi v --- nje uprave o obremenjevanju vo ne bo najlažja naloga SZDL, gospodarska vprašanja Tržiča in tem naselju zagorela luč. Tržič je že dobil mestnega vozil; odlok dopušča v 32 sedež- da bo našla novo vsebino dela, njegove okolice. Najvestnejši na Elektrificirati pa žele tudi vrtnarja, ki bo skrbel za olep- nem avtobusu največ 46 ljudi yendar s skupnimi močmi se teh sejah so tisti člani sveta, ki zadnjo hišo v občini. Montirajo sanje mesta. V tem oziru smo (sedeži plus stojišča plus 4e'»>- nam bo to posrečilo. stanujejo izven Tržiča, največ- že novo trafo postajo v Bistri- bili Tržičani menda na zadnjem Tudi ta odlok je povzročil že O delu in problemih naše mla- krat pa manjkajo na sejah rav- ci, ki bo v kratkem dobila o- mestu na Gorenjskem. Zato bo- mnogo hude krvi. Toda če bt dine je razpravljalo več dele- no Tržičani. krepljen tok. Takoj nato pa bo- mo imeli precej dela, da bodo ljudje upoštevali, da gre tu le gatov. Tudi v komuni bo skrb Na zadnji seji je Svet za go- do začeli montirati tudi novi nadoknadili zamujeno. samo za preprečevanje nesreč, za mladino našla svoje mesto, spodarstvo osvojil besedilo no- transformator v Lešah. ___ bi marsikdo z večjim razume- Seveda bomo v prvi vrsti še vega »tržnega reda«, o katerem --- vanjem obravnaval delo pre- vedno največ misli posvetili bo sklepal še ljud. odbor. Spre- LOMO že pripravlja družbeni Letošnja zimska sezona kul- vozniških podjetij. Ce navede- otrokom padlih borcev in žrt- jel je tudi besedilo odloka o plan za letošnje leto. Kljub te- turnih prireditev v Tržiču je mo še dejstvo, da se spričo ra- vam fašističnega terorja ter najkrajšem in najdaljšem obra- mu, da še niso točno določena več kot skromna. Medtem ko so stoče Industrializacije promet jim poskušali napraviti življenje tovalnem času trgovin, gostiln sredstva, ki bodo ljudskemu od- se lansko leto vrstile številnt* Vsak dan veča, je jasno, da so kar najbolj prijetno. Tudi sol- in obrtov. Sklenili so tudi pre- boru na razpolago, pa mislijo zanimive prireditve, jih letos Vsi trije avtobusi »Transturista« ski mladini bomo morali po- gledati Dom onemoglih in nato še letos začeti z gradnjo novega žal močno pogrešamo. Tržičani zdaleč preobremenjeni (pred svetiti več pažnje. Odnos med poskrbeti, da se prostori in pri- poslopja za ljudsko šolo pri Sv. in tudi prebivalci najbližje oko- učečo mladino ter učitelji in tikline popravijo. Ani, dograditi že začete vodo- lice si želijo iger, koncertov in profesorji je še vedno preveč Pot iz Leš na Visoče, katero vode po vaseh in dati vsaj ne- tudi drugih prireditev, neživljenjski. Tudi po šolskem uporabljajo delavci, je v zelo kaj sredstev zasebnikom kot J. V. delu bodo morali prosvetni de- slabem stanju in so jo zato za bo vložila čimveč naporov za politični in kulturni dvig našega podeželja. Doslej smo bili dostikrat krivični pri reševanju problemov na vasi in smo prvenstveno skrb posvetili mestu, lavci najti stik z mladino. Go- čeli popravljati. Občina bo pre-tovo je, da je samo šolsko delo skrbela vse potrebne betonske z mladino veliko premalo, ker je cevi za kanale. Na »zgornji fabriki« v Tržiču bo zgradila mestna občina poleg predilniške elektrarne še letos novo stanovanjsko hišo. V nje- Z občnega zbora ZB na Jesenicah Minuli četrtek je bila redna nem Pritličju bo trgovina. Tako letna konferenca organizacije bo to največje tržiško delavsko Zveze borcev mesta Jesenice, naselje, kjer prebiva okoli 1300 ki se je je udeležilo članstvo delavcev, dobilo toliko časa pri- v zelo lepem številu. Poleg pro- zakovano trgovino, gleda dosedanjega dela, ki je Lani je to naselje dobilo tudi bilo v minulem letu dobro, so okrepljen električni tok iz nove sprejeli na konferenci vrsto trafo postaje, ki jo je s pre- sklepov, ki bodo delovanje or- cejšnjimi stroški zgradil ljudski ganizacije ZB na Jesenicah še odbor. Lansko leto pa so nape- izboljšali. Razveseljiv je sklep, - da bodo člani ZB morali sode- flotJO iVQOVilta lovati v družbenih in drustve- nih organizacijah in skrbeti za V ponedeljek je bila v pre- dotok mladine v društva. Otro- novi j enih prostorih bivše Sajo- vojno je opravljalo prevozniško službo v obe dolini kar 1> avtobusov!). Danes je na teb progah (Selška—Poljanska dolina. Skofja Loka in zveza s ko-lodvorom, Kranjem in Ljubljano) povprečen dnevni promet 4 dneh najmanjšega prometa (v turistični sezoni še mnogo več), 180 potnikov iz Poljanske doline. 120 iz Selške in 300 na kolodvor. Danes stane avtobus okoli 29 milijonov dinarjev. Povprečen denarni promet na progah loškega »Transturista« je 350 do 1. 400.000 mesečno ali 4 milijone Gospodarske in družbene organizacije, uradi in zavodi ter 800.000 letno. Ce odštejemo zasebni delodajalci na območju okraja Kranj morajo pri po- vzdrževanje (tekoča popravila. ODREDBI Na podlagi 13. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19—89/52) in v zvezi z odlokom o rokih za zamenjavo oziroma izdajo delovnih knjižic (Ur. 1. LRS, št. 48—184/54) je Okrajni ljudski odbor Kranj na skupni seji obeh zborov dne 20. januarja 1955 sprejel ODREDBO o rokih Za zamenjavo oziroma izdajo delovnih knjižic. kom padlih borcev pa bodo posvečali vso skrb tudi v bodoče. Kot najvažnejši sklep za Jesenice pa je osvojitev sklepa o gradnji spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Ljudje in dogodki vičeve trgovine na Prešernovi cesti v Kranju odprta nova trgovina trgovskega podjetja »Go-renj'c«. Okusno opremljena in mikavna trgovina bo pripomogla k lepšemu izgledu našega mesta. sredovalnici za delo OLO Kranj oziroma pri Komisiji za priznavanje delovne dobe vložiti prijave za izdajo oziroma zamenjavo delovnih knjižic v času od 24. I. do 29. I. 1955. X Komisija za priznanje delovne dobe mora odločbe o priznanju delovne dobe za tisti čas zaposlitve, za katerega so predložena dokazila, izdati do 15. III. 1955. O priznanju ostale delovne dobe bo komisija odločila, ko bodo predložena dokazila. 3. Ta odredba velja tudi za območja mestnih občin Kranj, Tržič in Skofja Loka. So spet vmes banane? Kostarika in njen boj za svobodo in demokracijo TRI TEDNE BO TEGA, kar Je predsednik Kostarike Josć Figures opozoril svet, da pripravljajo pristaši bivšega predsednika Calderona Guardije s pomočjo sosednje Nikarague napad na Kostariko. Dober teden je tega, kar se je to res zgodilo. Cez mejo Nikarague — severnega soseda Kostarike — so vpadli oboroženi uporniki in zavzeli nekaj manjših pokrajinskih mest in vasi. Vlada Ko- starike se je znašla v toliko težjem položaju zato, ker je Figueres po zmagoviti revoluciji 1948. leta razpustil vojsko, za katero je trdil, da je glavna •pora diktature. Tako so si stali nasproti slabo oboroženi in ne-izvežbani oddelki kostariške policije in civilne garde in dobro pripravljeni in moderno opremljeni prevratnik!, ki jih je vodil sin Calderona Guardije, ki pa je po zadnjih poročilih v kojih padel. Z aktivno pomočjo vsega prebivalstva, ki podpira vlado, je vladinim silam uspelo napadalca že skoraj popolnoma potolči. Položaj trenutno sicer še ni ja- sen in so na nekaterih krajih uporniki še vedno aktivni, vendar je legalna kostariška vlada moralno že zmagala. Organizacija ameriških držav je poslala takoj po začetku sovražnosti v Kostariko .jsvoj o misijo, ki je ugotovila, da ljudstvo podpira Figueresovo vlado in da so torej izmišljene govorice, da gre za notranji upor, s katerim Ni-karagua nima nobene zveze. Na osnovi te ugotovitve so nekatere države obeh Amerik in pa sindikalne organizacije ostro obsodile napadalce in izrazilo svojo solidarnost s Figueresovo vlado. Kostariški primer torej ne bo repriza guatemalske tragedije — kot so si to nekateri želeli — čeprav so motivi, ki so privedli do kostariške »državljanske« vojne precej podobni tistim v Guatemali. KOSTARIKA pomeni na Španščini bogato obalo. Je majhna državica, saj meri le 50.900 km2 in ima le nekaj nad 700.000 prebivalcev. Ko jo je 1502. leta na svojem zadnjem potovanju odkril Kolumb, nato pa med leti 1561—1565 osvojil španski osvajalec Juan Vasquez de Corona-do, so jo imenovali najprej zlato obalo ali pa zlato Kastilijo, kajti tu so našli zlato. Pravo zlato in zlato v rodovitni zemlji, ki so jo začeli obdelovati šnanski priseljenci. — Za časa Spancev je bila Kostarika sestavni del Mehike. Ko se je pod vplivom idej velike francoske revolucije začel tudi v državah Latinske A- merike širiti osvobodilni boj proti tujcem, je ta val zajel tudi Kostariko. 15. septembra 1821. leta si je priborila Kostarika neodvisnost. Nastopila je dolga doba utrjevanja in oblikovanja državnosti, ki ni tekla gladko in mirno. Najprej je Kostarika živela nekaj let v skupnosti z ostalimi državami srednje Amerike. Ta skupnost pa se Ta odredba velja takoj. resne sfere v državah Latinske Amerike. Ze 1927. Leta so znašale investicije angleškega kapitala v teh državah 1.154,l)00.00u funt šterlingov (skoraj 1 bilijon 154 milijard in 800 milijonov dinarjev!). Toda že od prve polovice 19. stoletja so se začele potegovati za svoj vpliv v teh deželah tudi Združene države A-merike. Z Monroovo doktrino »Ameriko Amerikancem« so poskušale izriniti iz Latinske A-merike takrat gospodarsko mnogo močnejšega partnerja — Angleže. To jim sicer ni uspelo takrat — z gospodarskim vzponom Združenih držav Amerike pa se je to počasi začelo ures- Podpredsednik OLO: Dušan Horjak gorivo, režija in obveznosti do skupnosti) ostane okoli 500.000 din. Ce bi vse to uporabili za odplačevanje novega avtobuss.^ biga odplačali v 50 letih. Ziv-J ljenjska doba avtobusa pa je največ 10 let. Ce k temu še pripomnimo, da sta dva avtobusa ' predelana iz tovornih avtomo- | bilov. je vsaka nadaljnja razlaga odveč. Vse to kaže, s kakšnimi velikimi težvami se mora podjetje dnevno boriti in da zato svoje težavno delo opravlja zadovoljivo. Bralec iz Loke ameriškega kapitala podvojila. Združene države oziroma njene kompanije in koncerni so gospodarsko »obvladali« Latinsko Ameriko! Ali mi je spodrsnilo na banani? je kmalu razbila, zaradi notranjih sporov, največ pa zaradi interesov velikih sil, ki jim nI bilo po godu, da ta strateško važen predel zajema ena sama država. MED VELIKIMI SILAMI se je bil neprenehen boj za inte- ničevati. 2e 1940. leta Je bilo vloženih v gospodarstvo latln-sko-ameriških držav nič manj kot 3.700,000.000 dolarjev ameriškega kapitala (1 bilijon 110 milijard dinarjev!). Po drugi svetovni vojni pa se je vsota angleških investicij skrčila na polovico, medtem ko se je vsota Jose Figueres NA OSNOVI USTAVE iz 1859. leta, ki je bila večkrat dopolnjena (posebno temeljito 22. decembra 1871. leta), je rasla v Kostariki notranja demokracija in blagostanje. Zanimivo je n. pr., da se danes porabi v Kostariki 30 odstotkov proračunskih sredstev za šolstvo. To je dežela, kjer se da več sredstev za šole kot za vojsko. V tem se Kostarika bistveno razlikuje od ostalih srednjeameriških državic, kjer še danes vladajo diktatorski režimi. Kostarika je republika in ima Kongres, v katerega volijo vsake 4 leta 45 predstavnikov (na 15.000 prebivalcev po enega). Predsednika republike pa izvolijo posebej, prav tako na vsake 4 leta. Vse do 1948. leta so bili predsedniki republike liberalci (1936. leta Cortes Castro, 1940. Calderon Guardija, 1944 Pi-cado Michalski). Leta 1948. pa so liberalci na predsedniških volitvah propadli, ker so njihovemu kandidatu Calderonu Guardiji očitali, da se je za časa predsednikovanja med 1940. in 1944. letom preveč naslonil na sosednje diktatorske režim* in da je podpiral korupcijo-Zmagala je združena opozicija, ki je kandidirala konservativcu Otilia Ulate Blanca. Kongres pa je pod vplivom liberalcev in komunistov razveljavil volitve, kar je privedlo do vojne, ki je trajala 6 tednov. Vodstvo revolucionarjev je prevzel napredni radikalec Jose Figueres — in zmagal. Guardija je zbežal v sosednjo Nikaraguo. TAKOJ PO ZMAGOVITI državljanski vojni je postal predsednik konservativec Blanca. k' je bil legalno izvoljen. V začetku 1953. leta pa je postal predsednik Figueres. Takoj po prevzemu predsedniškega položaj" je Figueres izdal nekaj važnih ukrepov. Predvsem je razpustil vojsko, o čemer smo že govorili-nato pa je obremenil tuje kom' panije z večjim davkom, kot 90 ga imele dotlej. Pri tem je najbolj prizadel Unitet Frult kompanijo, ki že od konca prejs-nlega stoletja drži v svollh rokah okrog 30.200 ha nasadov banan. Ameriški kapital se je čutil prizadetega, vendar ni tako) odkrito nastopil proti tem ukrepom. Stisnil je zobe in čakal. PRED DOBRIM TEDNOM *° smatrali Guardini pristaši f magnati United Fruita, da .K napočil čas za obračun. Tod« zmotili so se. Volk si je polomil zobe. Demokracija Je zm»' gala nad poizkusom, da bi sf vzpostavila tudi v Kostariki đM ti)tura po vzorcu sosednjih df žav. To je vzpodbuda za demo' kratične sile, ki so lani v Gu3' temall ostale poražene. S. Beznik GLAS GO«K!*.ISKT 46 Stanovanjska anarhija Začelo se je že davno, ko se je nek krojač po lastni volji sobi. Razvil se je prepir, ki so odboru in morda bo sčasoma le in Iz lastnih potreb priselil \ Bohinjsko Bistrico in samovoljno zasedel stanovanje. Nekako ob istem času so tudi izginili poslednji ostanki stanovanjske komisije, ki je bila ves čas svo- ga slišali tudi nekaj sto metrov uspel spraviti na noge stano-oddaljeni sosedje, govori se, da vanjski svet, ki bo napravil so interesenti skočili celo drug vsaj nekaj reda. Slišal pa sem jega življenja komaj kos težavnim nalogam. Vendar, dokler je proti drugemu, invalidnost pa že mnenje: »Ja, kdo bo pa iei obstajala, se je vsaj trudila, da bi spravila pod streho vso So si pridobili tudi nekateri deli v stanovanjski svet Kup za- tiste, ki so bili strehe potrebni. Ali je s svojim delom ustvar- pohištva. mere na vse strani, če se lotiš.« Jala več nejevolje ali več koristi, o tem se je marsikdo v Čeprav je stara karavla zelo Po tej poti bo stanovanjska voj - Bohinjski Bistrici še sedaj pripravljen sporeči. No, umrla Je usmiljena in je dala streho že ska še cvetela in se razvijala. In pokopali so jo brez časti. Večina prebivalcev Bohinjske Bi- marsikomu, vendar ni mogla Toda upajmo, da bo nekoč ]e strice pa je že pozabila, da je sploh kdaj živela. sprejeti naenkrat dveh — naj- zavladal zakon in red, ki bosua Od tistih časov se razvija v razdeljevanju stanovanj popol- brž enako upravičenih zemlja- vsaj nekoliko v skladu s stra- nov. Ena stran je morala odnehati. In ker sta imeli delavki slučajno listek občinskega tajnika, s katerim ju je povabil na samovolja. Za ilustracijo, kako daleč gre ta samovolja, nekaj primerov: stanovanjskimi potre- SELITEV PONOČI na Crni prsti, je imela več po- hajte, je moral odnehati železničar. Uslužbenec občine — marljiv slopij. Eno je kmalu po osvo- naj prideta iz svoje p0iraZpadle kulturni delavec — se je iz sta- boditvi zgorelo, eno uporablja novanja na farovškem hlevu na P°l mrtva opekarna, v tre- Preselil v lepo stanovanje, o ka- Pa prebivajo ljudje. Ker terem nekateri trdijo, da je zanj ie zidano iz kamna in grajeno celo preveliko. V njegovo sta- za vojaške potrebe, je seveda novanje pa naj bi se priselila kai mal° Primerno za stanova- družina ki se ukvarja z me- nia- v siLi Pa mora Pomagati šarijo. Najbrž bi bilo vse v tudi ta stara karavla. Kaj bi, redu in prav, da ni stanoval v ie že tako1 v zadnjem tednu pa »atohli, vlažni in temni luknji ie bil° to staro kamenito po- v farovžu ob hlevu delavec s sl°PJe Prizorišče pravcate voj-^ojo družino, ki je iz svoje Partizanske prakse ohranil nekaj revolucionarnosti in hovitimi bami. Prav gotovo bo treba graditi. Mnogo graditi. Ugleden vaški politični funkcionar in eden najboljših aktivistov med voj- najdljivosti. Dve leti je že moledoval, naj mu dajo boljše sta- M^^TJ*^; in že tudl obfinskemu Mudskemu ske, kakršne ni doživelo niti v dneh, ko so prebivali tod še iz_ oboroženi graničarji. Ko je odšel delavec iz ene sobe te stare karavle, ki je bila njegovo stanovanje, v novo pri- Vaščani pa že ugibajo, kje se no Pa Je dejal, da bi kazalo bo borba nadaljevala, kakšna graditi drugače, kot se grad; se-oblike bo zavzela in nekateri daj. prerokujejo, da bo postala kaj v petih blokih bo dvajset sta-kmalu krvava. Nekdo pa je dal novanj in stala bodo pei-inšest-v preteklem tednu za svoja vra- deset milijonov dinarjev Ce oi ta zapah. »Lahko se kdo spom- dali teh petinšestdeset milijonov ni, pa me vrže iz stanovanja«, delavcem — stanovanjsk m interesentom — vsakemu milijon, bi imeli v dveh letih petinšest- opravičil svoje ravnanje. NAMESTO EPILOGA Izgleda, da anarhija, ki dobiva značaj pravcate vojske, preseda deset stanovanj. — dvajset. Morda ima prav! Tako pa le FRANCE ZVAN otroki v vlagi in temi. Stanova- Je sem P^1'1 nekdo ^ Kopriv nje na farovškem hlevu sicer ni nika ^ ^orjus. Nesreča pa je kaj prida, vendar je vsaj suho. h°tela, da grade v Bohinjski In po dveh letih moledovanja, Bistrici tudi stanovanjske blo-«e je prvo noč, ko je ostalo sta- ke- LePe Stiristanovanjske blo-novanje na farovškem hlevu ke- DosleJ sta izdelana dva od Prazno, vanj vselil. Kako je se- Petih in Lesno industrijsko podkev lahko tako hitro opravil, JetJe ie vseU1° vanju ze je in ostane skrivnost noči. Ker je bil dan po selitvi kakor nalašč gospodu posvečen, se čen- da je dobil stanovanje le novica kaj hitro raznesla. bloku-»Vili je vdrl v stanovanje«, se Je širilo od ust do ust. Terase so se zgražale in dogodedc napihovale kot dokaz o prega- Nepričakovan obisk v Tiskanini 18. januarja zjutraj, ko je za- v elegantnih, pa ne prehitrih padlo nekaj snežink težko pri- skokih izginil v gozd med svojo svojih delavcev. Sosed pnse- iakovanega snega in so delavci rogato bratovščino. ljenca v karavli je bil tako sre- Ko se je to zvedelo, so začel* možgani vseh tistih, ki imajo še slabša stanovanja kot so kamenite celice v karavli, bhsko- Gorjuš. Ker je bilo izpraznjeno mehanične delavnice šele priče- Srnjak je bil po mnenju deli z delom, se je nenadoma iavca _ lovca star približno tri pognalo skozi okno v delavnico iet3) jepo raščen, s povsem po- nekaj kosmatega in rogatega. Pa vendar ni — sam hudič s Polšnika? Seveda ne, le na smrt preplašen srnjaček, ki ga je od raščenim rogovjem, desni '. dvema, levi s tremi parožki. „Glas Gorenjske" v vsako gorenjsko hišo! Vedno več je bralcev in naročnikov našega lista! To nant dokazuje, da je MESEC JANUAR res MESEC »GLASU GORENJSKE«! V današnji številki bi naše bralce ponovno opozorili, da smo ustanovili podružnice našega lista in to! NA JESENICAH — PREŠERNOVA CESTA 21 — (uradne ure ob torkih in petkih od 8. do 10. ure). Poverjenika našega lista sta FRANC ŽVAN in POLDE ULAGA. V ŠKOFJI LOKI SO PROSTORI NAŠE PODRUŽNICE V PTSARNI PODJETJA »TRANSTURIST« (pred pošto). Uradne ure: ob torkih od 11. do 13. ure in ob petkih od 15.30 do 17.30. V RADOVLJICI NA GORENJSKI CESTI ŠT. 15 (soba št. 14). Ob ponedeljkih in petkih od 15. do 17. ure. Poverjenik našega lista je VIDA VOLC. V MEDVODAH SO PROSTORI NAŠE PODRUŽNICE T STAVBI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA (matični urad) — Zaenkrat vsak ponedeljek od 15.30 do 19.30 ure. Vsak dan se veča število naročnikov našega lista. Take je razen tistih, ki se dnevno sami naroče na »Glas Gorenjske«, zbrala v tem tednu podružnica na Jesenicah 11 novih naročnikov, podružnica v Kamniku 5 novih naročnikov in podružnica v Škofji Loki 2 nova naročnika, medtem ko je IVAN MLINAR iz Kranja pridobil 58 NOVIH NAROČNIKOV. OBVEŠČAMO BRALCE IN NAROČNIKE NAŠEGA LISTA, DA NAROČNINE ZA NAŠ LIST ZA LETO 1955 NE BODO POBTRALI PISMONOŠE, SPRIČO VELIKEGA ŠTEVILA NAROČNIKOV, KI JO SAMI PLAČUJEJO, TEMVEČ BOMO ENI PRIHODNJIH ŠTEVILK NAŠEGA LISTA PRILOŽILI POLOŽNICE, NA KAR CENJENE BRALCE IN NAROČNIKE PRAV POSEBNO OPOZARJAMO. VSI TISTI, KI ŽELE SODELOVATI V VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO V ZAČETKU MARCA, MORAJO PORAVNATI NAROČNINO ZA LETOŠNJE LETO DO KONCA FEBRUARJA. IZPLAČALO SE BO, KER STA MED NAGRADAMI — t RADIO APARATA, — POLEG KUHINJSKE OPREME. GRADBENEGA MATERIALA, TEKSTIL. BLAGA, OBUTVE IN VRSTE VEČJIH IN MANJŠIH PRAKTIČNIH DOBITKOV. OB KONCU OPOZARJAMO VSE BRALCE, ki bodo sodelovali v tekmovanju za najboljši pismeni sestavek, ki smo ga razpisali v zadnji številki našega lista, da je rok za predajo prispevkov podaljšan do 25. FEBRUARJA! Nagrade so: 1. in 2. 3000 dinarjev: X. in 4. 1500 dinarjev: 5. in 6. 500 dinarjev. PRFBTVALCI GORENJSKE! NAROČAJTE SE NA »GLAS GORENJSKE«. NAJBOLJ BRAN IN NAJCENEJŠI LIST NA GORENJSKEM! skomigovali z rameni. Ker ni bilo oblasti, ki bi po- »redovala rešitev delavčevi dru- stanovanje za spoznanje boxj supini, si je sam napisal zakon h° od njegovega je brz pre-tn ga sam izvršil. Nekateri pra- vlekelx ropotijo Iz Biten, vijo, da je o svoji nameri ob- J« začel vozmk vozltl Pastvo vestil postajo Ljudske milice in nekatere odbornike Zveze bor- cev. Ce je tako, izgleda, da so tudi oni sprevideli upravičenost nezakonitosti, ki jo rodita siia in nevzdržen položaj. Precej ljudi je danes na delavčevi strani in prav tako jih železničarja, ki stanuje v hiši, kjer baje pet družin kuha na tetem štedilniku, od Jezera pa sta prišli delavki, ki delata na žagi Tomaža Godca. Doslej sta stanovali v napol razpadli baraki, ki je ostala v kamnolomu nad Jezerom še iz časov, ko so no in ki si je s skokom skozi zasteklenelo okno skušal najti v razsvetljeni delavnici zavetja pred preganjalci. Pred očmi strmečih delavcev je živalca begala okrog strojev in železja. Da bi si ne polomila nog so jo skušali ujeti, toda dva sta romala na tla, preden so jo trije krepki možaki ukrotili. Revše je bilo premočeno in od drznega skoka skozi okno ranjeno po precej, ki njegovo dejanje Sradili Bohinjski predor 1* °bsojajo. Prav gotovo pa so njim vsi, ki se stiskajo po luknjah in ne vidijo izhoda, kako naj se iz njih rešijo. Ti vidijo v njem vzornika, ki jim je pokazal pot, kako si je mogoče Pornogati. te DVA REFLEKTANTA ZA POLOVICO IZPRAZNJENEGA STANOVANJA Iz nekdanje bolnišnice, v ka- Zelezničar in delavki so se srečali pred stanovanjem — resda ni bilo tisto, na katerega so nogah. Hitro so ga dnesli — v tvarniško ambulanto, kjer ga je tak uspeh? dr. H. (kar brez bolniškega li- Stare in že izrojene vrste sta) pregledal in obvezal. Nato krompirja so na pobudo Okraj- kratek posvet in že je brzel to- ne zadružne zveze v Kranju po Gorenjska - jugoslovanska Holandija Za 130 odstotkov povečan ha donos semenskega kron**sirja Dnevni odkup mleka v okraju narasel v dveh letin za 4000 litrov Medtem ko predvojni statistični anali beležijo, da so na menskega krompirja. To skladi-področju sedanjega kranjskega okraja pridelali pred vojno Ie šče bo zlasti pomembno zaradi 64 stotov krompirja na ha, pa kaže povojna, lanskoletna stati- tega, ker moramo posvetiti skla-stika drugačno številko: lani so kmetijski pridelovalci v okraju diščenju semenskega krompirja pridelali povprečno že 140 stotov krompirja na ha (ponekod so veliko skrb, ker sicer lahko iz-nekateri pridelovalci to povprečje že visoko presegli). gubi tak krompir na svojih se- ... . . ... TT , ,.. m stavinah. Omenjeno skladišče bo je bilo mogoče doseči Nemčije ter Holandije. Te no- lahko sprejelo okoli 100 vago-ve, mlade krompirjeve vrste so nov krompirja dale ob pravilnem gnojenju s temi ukrepi bodo dani T-zemlje in sploh v za krompir pogoji ne le za ustalitev sedanje primerni zemlji (predvsem v pridelave semenskega krom- Kako se toliko časa postili, vendar je varniški avto proti Besnici, kjer stopoma zamenjavali z mladimi hribovitih predelih), tudi nađ bilo stanovanje — če lahko tako rečemo tudi kameniti, vlažni so rogača spustili na svobodo, vrstami (predvsem Merkur), Srnjak je krepko zajed sapo in jih je naša država uvozila pirja na Gorenjskem, temvei Vsakdo ve, kako je bilo po karni. Uporabil bom tudi nekaj krat toliko zdravnikov. S sicer dol- pora-raste *eri so v prvi svetovni vojni vojni težko čakati v vrstah v številk. Številke so nmirali avstrijski vojaki za ko- trgovinah, ko se je težko dobi- gočasna stvar posebno v član- !ero in nosi še danes ime »špi- 1° to ali ono stvar. Se mnogo kih, vendar so številke, čerav- lal«, se bo odselila stranka brž težje pa je stati v vrstah bol- no so mrtve, najzgovornejše, ko bo dobila stanovanje v last- nikom. To pa se še vedno do- V Kranju sta bili tik pred ni hiši v Ljubljani. Ko bo pra- SaJa v Kranju. Zato ni nič čud- vojno dve lekarni, ki sta ime- ^no, bo v tem stanovanju pro- nega, da postane v lekarniški li 5 do 6 farmacevtov. Istočas- »tora za dve delavski družini Čakalnici komu tudi slabo. Ti no pa je bilo v Kranju 7 do Prav blizu pa stanuje upoko- prizori čakanja v vrstah v tu- 8 zdravnikov. Danes pa, ko se zdravnikov, posebno pa stalno Jenec, ki si je nekoč toliko pri- kajšnji lekarni so vsakodnevni je Kranj znatno povečal po nastavljenih specialistov trgal'od ust, da si je zgradil Pojav, še najhujše pa je v po- številu prebivalcev in ko se je lastno hišico. Res, hišico! Nje- stom števila zdravnikov število receptov, raste delo v lekarni. Razen tega moramo vedeti, da raste število receptov s porastom števila socialno zavarovanih. Število zavarovancev vsak dan bolj raste, s tem tudi potreba po večjem številu 200 stotov krompirja na ha, kar tudi za nadaljnje kakovostno in že pomeni srednjeevropsko pov- količinsko povečanje tega ta- Prfr Č' • , . , .ko pomembnega prehrambenega V kranjskem okraju je poka- pridelka, zal prenos kakovostnih krompirjevih vrst v Poljansko doli- 4.000 LrrROV MLEKA VEC no prav lepe uspehe. Najboljše ge leta 1953 je primanjkovalo uspehe pa so v okra,u dosegli Kranju, Tržiču in Škofji Loki v obcmi Naklo. Nadvse zammi- okoii 2.000 1 mleka dnevno za ve so številke, ki kažejo, koliko preskrbo mestnega prebivalstva pridelajo semenskega krompirja v kritičnem zimskem času. v posameznih agrarnih državah na enega kmetijskega prebivalca in koliko v Naklem: v Na- 1936 1954 gov zakon je bil obdarjen s številnimi otroki. V letih po vojni Pa so se njegove številne hčere *ačele možiti. in v vsesplošni •ti&ki za stanovanja, je upokojenec stlačil v svojo hišico nekaj novih družin, ker pač niso Imele kam iti. Ni čudno, da so iakale misli in želje družin iz npokojenčeve hišice rešitev v stanovanju, ki bo kmalu izpraznjeno v »špitalu«. Spet bi bilo vse prav, da si ni mislil prav tako delavec v vlažni sobi nekdanje obmejne karavle. Sreča za drugega in nesreča za prvega je hotela, da !• bil prvi delavec tisto kritično dopoldne na delu. Vitrih je od-&rl napol izpraznjeno polovico stanovanja in družina iz karavle se je vselila vanj. Globoko razočaran zaradi tega, ker je °U prevaran v svojih upih, je delavec iz hišice pod »špitalom« Postavil pred vrata divan in °rnaro, da bi si tako zagotovil nedeljkih in petkih, ko pridejo znatno povečalo število delavna sejmski dan v mesto še cev po tovarnah, pa imamo v kmetje in izrabijo priliko, da Kranju 1 apoteko s 6 farma-vzamejo še zdravila za sebe ali cevti; ištevilo zdravnikov pa je za živino. naraslo na 12 stalnih in 7 ho- lekarni in kakšna je storilnost Kje so vzroki temu in ali se norarnih brez zobozdravnikov, farmacevtov tukajšnje lekarne, Lahko si predstavljamo, kakšno bo stanje, ko bodo v socialnem zavarovanju še obrtniki in končno še kmetje. Kakšen je promet v tukajšnji Tedanja mlekarna v Kranju ni imela pravilnega odnosa do živinorejcev. Temu dejstvu je v glavnem tudi pripisati omenjeno pomanjkanje mleka. Sel« ko so zamenjali takratno vodstvo mlekarne z ljudmi, ki so se zanimali za proizvajalca in ki so znali z njim vzpostaviti dobre odnose, se je stanje izboljšalo. S smotrno odkupno politiko in o4 q na ha 140 q na ha s plačevanjem mleka proizvajalcu na osnovi maščobe, čisto- klem pridelajo 1808 kg na kme- če in kislosti (na tej osnovi od-ne"bi ¥alo" to" odpraviti? Hotel To se"pravi, da imamodanes v nam pokaže primerjava stanja tijskega prebivalca, medtem ko kupuje edino mlekarna v Cir-bi na kratko prikazati vzroke Kranju eno lekarno manj, isto v nekaterih lekarnah v Slove- je jugoslovansko povprečje 147 čah), je OZZ uspela povečati za to in stanje v tukajšnji le- število farmacevtov in skoro 3- niji: kilogramov; Cehoslovaška pri- zanimanje živinorejcev za pro- dela 2.500 kg, Francija 1443 leg, dajo mleka tudi v zimskem ča-Holandija 4.052 kg in Danska su in tako omogočiti nemoteno 1850 kg. Iz številk je razvidno, preskrbo mestnega prebivalstva da so nekatere napredne dežele v okraju z zadostnimi količina-razen Francije in Danske po ha Štev. uslužbencev Štev. farmacevtov Število receptov Letni promet lekarne Promet na 1 uslužbenca Štev. receptov na 1 farm. Ljubljana mesto 128 45 1,013.772 237,604.000 1,856.000 22.429 Maribor mesto 68 20 515.236 131,325.000 1,931.000 25.761 Celje mesto 27 8 173.670 47,237.000 1,749.000 21.709 Kranj mesto 21 6 201.484 49,843.000 2,264.000 33.581 donosu krompirja še veliko pred nami. V kranjskem okraju in sploh na Gorenjskem pa se da doseči še mnogo več kot kažejo dosedanji uspehi Letos je cilj OZZ povečati pridelavo semenskega krompirja na povprečno 200 stotov na ha. Temu bo v največji meri pripomogla 1953 1955 Zgornje številke nam kažejo, sednji dve hiši in je vsako na- če bi se zamudila ta prilika. S izbirna postaja v Poljanski doda je promet tukajšnje lekarne daljnje širjenje nemogoče. tem bi dobil Kranj prvo apo- lini, ki bo začela z delom že Ag\g\g\m večji celo od prometa obeh Kaj storiti? Odgovor je ja- teko' ki bi bUa aova in ne l-aPrila- Postaja katero bo vo- 40001 VC* celjskih lekarn in da je storil- sen. Zgraditi je potrebno čim adaptirana. dil mg. Kos, bo delala poizkuse ■ Izdelava nacrta pa ne bo eno- s 30 krompirjevimi vrstami, mi mleka. Dosegli so celo več. stavna, ker ni mogoče pri nas najboljše vrste pa bo posredo- Danes pošilja mlekarna dnevno kopirati načrta nobene lekarne, vala kmetijskim pridelovalcem, celo 2.000 1 mleka v Ljubljano, ker so vse stare ali adaptirane. Da se je tudi kakovost semen- To se pravi, da so uspeli v B& BlL?2 ^„pC*azal!. d0T !^da ^ t°-!na,°d "SS Zt ?°Si0r^_l0k.ah !la_^1_a.rll1;' Enostaven pa tudi ni zaradi te- skega krompirja v okraju zelo dveh letih povečati odkup ml.- nost kolektiva tukajšnje lekar- prej novo lekarno. Kje in kdaj? Vsaj drugo polovico stanovanja, ne že sedaj največja v Slove- Ko LOMO predvideva gradnjo kadar bo prazno. AH mu bo u- niji. Poleg tega moramo vede- novega stanovanjskega bloka s 8°dkl, kajti slišati je, da se lekarn, v kateri so delali pred bi bil ta prostor najprimernej-pripravlja na bitko tudi pismo- vojno 2 do 3 farmacevti, da pa ši za gradnjo nove lekarne. ga, ker bo treba dobro razmi- dvignila nam kaže tudi razmer- ka v okraju za 4000 1 in to obt-sliti pravilno funkcionalno raz- je, iz katerega je razvidno, da nem s povečanjem kakovosti T,ny, , , . ... ■ -«— - — - — / » , snu (pravilno junucionaino raz- jc, it. jvai.cn Z3' kit se ^ Poročil, pa mora dela danes v istih prostorih še Prostor je zelo primeren, ker delitev prostorov Teh je tre5a je od sklenjenih pogodb za pn- mleka. Toda treba bo še veliko BtTn !fga\ mT a ; enkrat tolik° farmacevtov in 4 8re razvoj mesta v to smer, ker >samo< 2g Seveda w Wjub te_ delovanje semenskega krompir- truda, da bi se sedanje stanje ^anovati njegova žena daleč °nkraj Jelovice. ta &OGODKI V GRANIČARSKI KARAVLI Nekdanja postojanka grani- carj farmacevtski pomočniki. Z ozi- je v bližini zdravstveni dom oz. mU) da bi se zgradila nova !le- ja v naši republiki (skupno 439 živinoreje na Gorenjskem Š* rom na potrebe dela bi morala bodoči zdravstveni eenter, ker karna, morala sedanja še ved- hektarov), sklenila OZZ v Kra- popravilo, prav posebno pa * imeti lekarna že danes najmanj je blizu križišče prometnih zvez no ostati. nju s pridelovalci pogodb za 109 pogledu higienske ureditve hle- še 4 farmacevte in 2 farma- in največji dotok prebivalcev iz Gradnja nove lekarne je nuj- hektarov semenskega krompir- cevtska pomočnika. Kje pa bi okolice. Mislim, da bi bila ta na potreba, želja ter predlog ja. delali, je vprašanje, ker so pro- lokacija res najboljša in bi se tukajšnjega sveta za zdravstvo Razen izbirne postaje pa na- stori premajhni že danes. Le- težko dobil primernejši pro- in upravnega odbora lekarne. meravajo zgraditi v Škofji Lo- ev, ki so nekoč čuvali mejo karna se je že razširila na so- stor. Res bi bila velika škoda, Milan Dolenc ki, ob postaji, še skladišče se- vov naših kmetovalcev. Zato je prav, da OZZ ne misli sedeti na lovorikah doseženih uspehov, temveč da se trudi doseči še večje uspehe. A. 3933 Od petka do petka Reportaža ob mesecu „Glasu Gorenjske" In postal sem naročnik Na splošno željo udeležencev naše letošnje ankete, začenjamo s to številko objavljati tedenski notranjepolitični komentar pod naslovom »Od petka do petka«. Družbeni plan za leto 1955 Pretekli teden je potekel v znamenju razprav skupščinskih odborov Ljudske skupščine o nekaterih važnih zakonskih osnutkih. V ospredju razprav in zanimanja pa je bila vsekakor razprava o družbenem planu LRS za leto 1955., o katerem pravkar zelo podrobno razpravljata gospodarska odbora obeh zborov — t. j. republiškega zbora in zbora proizvajalcev. Letošnji družbeni plan predvideva, da bo življenjski standard porasel. Na seji obeh gospodarskih odborov je že prejšnji četrtek govoril o osnutku družbenega plana dr. Marijan Bre-eelj, podpredsednik Izvršnega sveta LRS. Poudaril je, da se republiški plan giblje v okviru zveznega družbenega plana, ki je bil sprejet že konec preteklega leta. Osnova letošnjega plana so uspehi, ki smo jih v lanskem letu dosegli pri razvoju našega gospodarstva. V lanskem letu se je namreč povečala Industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 1953 za 11 odstotkov, kmetijska pa za 7 odstotkov. Letos predvidevajo, da se bo industrijska proizvodnja spet povečala za 11 odstotkov, kmetijska pa za 5 odstotkov. Žod akviziterjev. Vestje, jaz na svetu ni sitnejših ljudi e davno sem sprevidel, da sem hudo trmast, pa se ne dam nikoli nobenemu, čeprav so si že nič kako prizadevali, da bi me ugnali. In ker sem gonil le svojo, mi doslej ni mogel še nihče do živega. Pa ne rečem, da se zato, ker ne maram akvi-ziterskega prigovarjanja, nisem zavaroval, da nisem naročil pol ducata časnikov in revij, da nisem član Prešernove družbe in da ne podpiram najrazličnejših društev in organizacij. Vse to počnem. Ampak nikoli me še ni »Ne potrebujem časniškega zavarovanja. Pri DOZ sem zavarovan za nezgodo in za .življenje.« »Vseeno. Boste dobili pa dvojno zavarovalnino, če so vam kaj zgodi.« Zdaj je šele udaril na pravo struno. »Figo bom dobil,« sem mu odvrnil. »Kdo pa je tako neumen, da bo izplačeval dvojno odškodnino in drugo še za bore prispevek, ki ga plača vaša uprava. Nikar me ne trapi-te e takšnimi rečmi, saj jih poznam bolje od vas.« Za trenutek mu je zastala Kmetijstvo v ospredju Posebno pozornost bodo posvetili kmetijstvu. Zato predlaga osnutek letošnjega družbenega plana, da je treba omejiti izvoz tistih surovih, ki jih lahko uporabimo za izdelavo močnih krmil. iNa ta način se bomo izognili nevšečnostim, ki so nastale lansko leto, ko je spričo povečanega Izvoza kmet prodajal sončnična semena po 25 dinarjev za kg, tropine teh semen pa kupoval po 30 dinarjev, če je hotel živini pokladati močno krmo. To nesorazmerje je nedvomno precej vplivalo na zmanjšanje mlečnosti krav in prizadejalo naše gospodarstvo. Prav tako se bo po letošnjem planu povečalo uporabljanja umetnih gnojil, od lanskoletnih 3500 vagonov na 7000 vagonov, ali za 100 odstotkov. Ustanovil se bo tudi poseben sklad z« pospeševanje kmetijstva, zadruge in državna posestva pa bodo Imele posebne davčne olajšave, saj se jim bodo družbene obveznosti zmanjšale od 2 odstotka na 0,5 odstotka, ostal pa jim bo tudi ves dobiček. V gozdarstvu se predvideva znižanje sečnje za 12 odstotkov, da se uredi stanje v naših gozdovih, ki so ponekod že precej izčrpani. Življenjski satndard bo, kot smo že omenili, porasel, plačni sklad pa se bo dvignil za 8 do 10 odstotkov. Pravkar o vseh teh stvareh razpravljata gospodarska odbora obeh zborov. V torek, 18. januarja, pa je začel z razpravo tudi proračunski odbor, ki je razpravljal o osnutku republiškega proračuna za leto 1955. Letošnji proračun bo za 16 odstotkov večji od lanskoletnega, vendar je zelo stvaren in preračunan na »plošnjo štednjo, ki naj pripomore k dvigu življenjskega standarda. Skupno predvideva proračun 9470 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov. Med tednom je zasedal tudi skupščinski odbor za zdravstvo in socialno politiko. Zelo zanimiva je bila razprava o zobozdravstveni službi. Poslanci so govorili, da bo treba povečati kontrolo nad kvaliteto in količino opravljenega zobozdravstvenega dela. Pri Svetu za zdravstvo naj bi se po predlogu tov. Mire Svetinove ustanovila posebna komisija, kamor naj bi se zatekali zavarovanci, ki so jim bile zobne storitve slabo opravljene. Tudi odbor za prosveto In kulturo se je sestal pretekli torek. Razpravljal je o Prešernovih nagradah in o ustanovitvi Sveta umetniških akademij ter Filmskega sveta, posebno zanimiva pa je bila razprava o kmetijskem nadaljevalnem šolstvu. Za te šole bo treba najti več učiteljev, ne bi pa bilo koristno, če bi se sprejel sklep, da je to šolstvo obvezno v vsej republiki. Tu je treba prepustiti iniciativo okrajem. Tudi o tem, da se ljudje, ki končajo filozofsko fakulteto, nikakor ne morejo odločiti za službovanje na podeželju, so govorili. Sklenili so, da bo treba temu problemu posvetiti vso pozornost. Pripravljajo se novi zakoni nihče prepričal. Vselej sem se sam odločil, toda ne zato, da bi se znebil akviziter j evih obi-, skov in pregovarjanja z nj'.mi. Saj mi je še celo v veselje, če jim lahko oporekam. Svoje čase je prihajal v nišo tudi »Jeseniški opravljivec« Ne spomnim se več, kako je bilo. Mislim, da so ga začeli pošiljati kar na slepo. Saj to je pri ljudeh mojega kova še najbolje. Nihci mi ne prigovarja, nikomur nunam ugovarjati, nazaj pa se mi časnik ne ljubi pošiljal. No, zdaj pa izgleda, da so se kar naenkrat zarotili zoper mene. Najmanj pet jih je že prišlo k meni, naj vendar naročim naslednika pokoj. »Opravljiv-ca«. »Bom premislil«, sem dejal prvemu. »Saj te pogosto vidim. Ti bom že povedal, kako sem se odločil.« A vsi niso bili tako naivni, da bi jih lahko kar tako na hitro odpravil. »Ali pa veste, da ste pri »Glasu Gorenjske« najceneje zavarovani,« mi je dejal drugi. »Za štiristo dinarjev letne naročnine, vam teče nezgodno zavarovanje pod enakimi pogoji, kakor pri dnevnikih, čeprav vas stane naročnina nanjo dva do tri jurje.« DRUŽINSKI POMENKI Nasveti materam: Nočno mokrenje in vzgoja Mokrenje v posteljo povzroča materam velike skrbi. Ta pojav je precej pogost, zato je prav, da mu posvetimo nekoliko pozornosti. Niso redki primeri, ko starši ali drugi člani družine takega otroka zasmehujejo ali ga celo kaznujejo. To postopanje je vse prej kot pravilno. Otroci zaradi tega samo trpijo in dobivajo komplekse manjvrednosti. Namesto, da bi jih starši hrabrili in jim pomagali k večji samozavesti, jim še tisto malo vere vase ubijejo. Najboljše sredstvo proti nočnemu mokrenju je razumna vzgoja. Vsak otrok smatra to sa veliko nesrečo, vsek^or večjo kot v resnici je. Najbo.)e je, da o tem ne govorimo pred drugimi ljudmi. To je stvar o-troka in matere, zato ni treba, da vedo zanjo še sosedovi otro- ci. Tudi oče naj s svojim vedenjem nikakor ne pokaže, da o stvari kaj ve. Z besedami »to ni nič, vsi ljudje močijo posteljo, dok'tr so majv ni«, bomo vlili poguma takemu otroku. Razen pazljive vzgoje pa moramo ob podobnih primerih upoštevati sledeče nasvete: 1. taki otroci morajo po kosilu počivati, da njihovo spanje ponoči ne bo preveč trdno; 2. vsaj 6 ur pred spanjem ne smejo piti vode in drugih tekočin; 3. spijo naj na trdi postelji. Tudi je dobro, da jih ponoči enkrat prebudimo. sapa, a se je kaj hitro znašel in prestavil v prvo. Začel je o tem, kako je časnik zanimiv, koliko piše o komunah, kako piše prav tisto, kar žele njegovi bralci, meni pa je medtem ušlo skoraj na glas: »Kapitu-lant«. Ce !bi bil kaj moža, naj bi prignal pravdo do konca, saj nihče izmed naju ni vedel, kako je pravzaprav s to zavarovalnino. In dejal sem mu: »Hvala! Glasu ne bom naročil,« tako odločno, da si je pomagal k vratom. , Ne veste, kako prijetno ga je srečati na ulici. Nič prav me ne more pogledati v oči, jaz pa hodim mimo njega kakor Napoleon. (Naj vam mimogrede zaupam, da sem bolj majhne rasti.) Zadnjič me je srečal kolega. »Ti, Nace! Mesec »Glasu Go-uenjske« je. Na seji smo sklenili, da bomo povečali število naročnikov. Kaj ga nebi naročil? Prav pametne stvari piše.« Rad imam tega prijatelja in malokdai se sporečeva. To pot pa si nisem mogel kaj, da bi ga ne usekal. »Kaj pametne? V nekoliko drugačni obliki pogreva gosto-lenje s sej in sestankov. Za nameček pa najbrž tako kot vsi — nekaj senzacij, da vleče.« »Res, res, tudi tega je nekaj. Sicer pa prav lepo obravnava gospodarsko in še prav posebno našo kulturno politiko.« »Kakšno kulturno politiko. Najbrž ni mnogo drugačen, kot je bil »Opravljivec«. Trobezlja-nje o tem, v kateri vasi so bolj napredni in kje je več klerikalcev. Sicer pa, Stane,« sem na kratko zaključil, »povej ml, ali si ti nanj naročen?« Precej spokorniški je bil tisti njegov »ne«, najinega razgovora pa je bilo pri priči konec. Vem, da se takšne teme ne bo nikoli več lotil. Naslednji se je spet potrudil do mene. Kar pri vratih mi je razodel svoje trdno prepričanje o tem, kako gotovo si jaz želim biti naročnik »Glasu Gorenjske«. »Ze vem, že vem,« sem odvrnil. »Velezanimiv tednik, ki objavlja same pametne stvari s področja politike, gospodarstva, kulture in odločilno rešuje našo zavest iz nazadnjaštva. Povrh pa še zavaruje in tako tudi sam rešuje socialno politiko.« »Da, vse to in še marsikaj drugega,« je dejal mirno in zelo prepričljivo. »Razen tega pa vam nudi možnost, da postanete lastnik mnogih vrednih dobitkov — med njimi je tudi radijski sprejemnik. Vidim, da ga nimate. Ali bi ne bilo ...« Ni utegnil dokončati. »Ne bodite nesramni in ne očitajte mi, da tega in onega nimam,« sem ga presekal. »K?Vo pa naj si železniški upokojenec privošči radijski sprejemnik? Le kako. Vas vprašam?« »Glas Gorenjske« si pa lahko privoščite in morda bo prišel z njim vred v hišo radijski sprejemnik,« je dejal tako uslužno, kakor bi bil ne vem kako vljuden z njim. Ta zna bolje kot ostali, sem si mislil in mu dejal: »Hvala. Kar imam, si sam kupim in nikoli ne Špekuliram s srečo.« Moj mož je zvito pogledal in videl, da je zasejal vame kal dvoma. Onravičil se je $n dejal že med vrati: »Saj se bova še videla. Boste na časnik že naročen, ker na je zaskrbelo, da bi naletel na takšnega, kakršen je bil četrti, šesti pa mi je tvezil, da naročnikom postreza uprava tudi z zdravniškimi, pravnimi in veterinarskimi nasveti. Zavrnil sem ga, da se nikdar ne tožarim, sicer pa imam vse, kar mi gre po zakonu, živine da nimam, kot upokojenec pa da imam zdravnika zastonj, vselej, kadar mi je potreben. Pristavil sera še, da bi rad videl, če bi bilo že konec vseh teh obiskov. Najbrž bi me še dolgo obhajale takšne misli, da se ni primerilo nekaj zelo nenavadnega. Pred nekaj dnevi me je povprašal prijatelj Kori: »Ali si bral tisto o stanovanjskem uradu? Ti ne veš, kako lepo je popisano vse, kar »e tam dogaja.« »Res?« sem dejal. Oba stanujeva v luknjah v prizemlju in naju vse, kar je napisanega o stanovanjih huđo zanima in marsikaj tudi precej prizadene. »Res, res. Kar naravnost je omlatil vse od kraja.« »Škoda, da nisem bral. Kje pa piše?« se mi je izvilo. »V Gorenjskem Glasu.« Oblilo me je, kakor bi stopil pod tuš. In zelo neverno sem zaječi j al: »V »Glasu Gorenjske«? Pa gs imaš? Posodi mi ga, da bom prebral.« Cez nekaj dni me Je spet obiskal. »Iskal sem ga«, je dejaL »pa so najbrž že nekaj zavili vanj.« »Škoda ...» se mi je Izvilo. »Skoda, da nisi prebral.« In . . . naslednji trenutek sera naredil tisto, kar sem mislil, da nikoli ne bom. V hipu sera napisal na dopisnico, ki se je pa kdaj pozneje povedali, kako ste se odločili.« »Brez skrbi, nikoli ne bom naročil tega vašega časnika«, sem vrgel togotno za njim. In kadar se srečava, gre on mimo mene kot vojskovodja, ki je dobil bitko. Z akviziterji pa še ni bilo konca. Potem sem se zlagal, da sem kakor nalašč že nekaj dni valjala po mizi, naj mi začno pošiljati »Glas Gorenjske«. Nekajkrat mi je bilo že žal in sem svoje dejanje obsojal (nekajkrat sem si celo rekel kapi-tulant), a naročila zaenkrat šs nisem preklical. In nestrpno čakam sobote, ko mi bodo prinesli prvo številko. Nace Trma Ob plesnih zvokih Spet smo v času gledaliških in koncertnih prireditev, velikih večernih zabav in plesov. Obleke za take priložnosti se znatno razlikujejo od vsakdanjih. Za običajne popoldanske obiske je primerna obleka lz lahkega volnenega blaga po možnosti v temni barvi, za večerne prireditve obleka iz lahke svi- «■1.1 i GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 8. Direktor: Sumi Nace. Urejuje: uredniški odbor. Odg. urednik: Slavko Beznik. Tel. uredništva: št. 475, uprave št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 / Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400. polletna 200, četrtletna 100 dinarjev. Posamezna štev. stane 10 din le, žameta, tafta in brokat svile, a za velike plesne zabave se predvsem priporoča geogette, tanke čipke, til, organdi in slično. Rokavi imajo vse dolžine, pa tudi ovratni izrezi Imajo najrazličnejše oblike in veličine. Gornji deli so enostavni, krila pa za veHke plesne toalete navadno široka, plisirana, zvonasta, vezena In podobno. Možna je torej kar •V" lepa Izbira, tako da se bo vsaka lahko odločila za kroj, ki jI najbolje pristoji. Zato tudi ni nujno, da si kupimo za novo sezono tudi novo večerno obleko. Pri ogledovanju novih modelov v izložbah je marsikatera od nas prepričana, da je njena toaleta že povsem nemoderna. Take skrbi so res odveč. V letošnji plesni sezoni prihala vsak fšti model do svoje veljave. Mladostno ljubka plesna toaleta za sezono zabavnih prireditev in nekoliko enostavnejša mala večerna obleka iz črnega žameta. OBRAZI IN POJAVI Morala moralne vzgoje Nekdo mi je pripovedoval, za kaj vse se uporabljajo po gimnazijah ure, ki so namenjene moralni vzgoji. Res zanimivo! Zgleda, da se na teh urah počne vse — kar je prav in kar ni. Ponekod berejo na urah moralne vzgoje Cankarja, spet drugod kako drugo čtivo — samo da učitelju ali profesorju ne bi bilo treba kaj povedati, ker je gotovo v zadregi, kaj naj bi sploh povedal. Spet drugje ravnajo z urami moralne vzgoje še bolj mačehovsko. Imajo jih za nekakšno „rezervo", iz katere pokrivajo primanjkljaje pri drugih predmetih. Ce je recimo zaradi športnega dneva, knke proslave, bolezni profesorja ipd. odnadla ura zemljepisa, zgodovine, slovenščine, matematike — se ta nadoknadi na račun moralne vzgoje! Medtem pa je nešteto prot^emov, o katerih bi se splačalo — in tudi moralo — razpravljati na urah moralne vzgoje. Naj omenim samo nekatere. Na šolah imamo mešane razrede. V takm razredih je poseben problem odnos med dečki in deklicami. V nekem takem razredu so se dijaki in dijakinje kar sami od sebe sporazumeli, da se bodo odslej na ulici pozdravljali. O obnašanju med tednom vodijo posebne zapiske, ki jih potem vsak ponedeljek prebere nekdo pred vsem razredom — toda ne na uri moralne vzgoje, marveč med odmorom. Vse to se dela torej mimo šole. Potem so tu problemi pubertete, vprašanja seksualne vzgoje mladine! To so vsa področja, kjer smo, spričo predvojnega klerikalnega mračnjaštva, ki je vladalo na naših šolah, tako zaostali, da postaja to počasi resnejši problem kot naša gospodarska zaostalost, iz katere se hitro dvigamo. Vendar se o vsem tem na urah moralne vzgoje ne govori. Če pogledamo, za kaj vse se porabijo tiste ure, kjer bi se o teh stvareh moralo govoriti, potem se ne bomo Čudili, zakaj mladina teh problemov ne pozna. Nekateri smatrajo, da je moralno to kar se mora. Mar ne zgleda, da je tako tudi z moralno vzgojo, da je le-ta na urnikih le še zato, ker mora biti. Poslušal sem prijatelja, ki mi je pripovedoval te stvari — in nisem se mogel načuditi. ABC Kuttutke name Uspelo gostovanje V »oboto zvečer je gostovala na Jesenicah gledališka družina i* Podnarta, ki deluje kot sekcija TVD »Partizan« Podnart z toamo Klabundovo dramo »Krog * kredo«. Zanimanje za gostovanje je bilo zelo veliko in lahko rečemo, da so bili Jeseničani presenečeni, saj se toliko kvalitetnega podajanja niso nadejali. Vsem igralcem, ki so vio-8e podajali naravnost dovršeno, Predvsem pa režiserju Lampiču, je treba le čestitati in jih staviti za zgled ostalim gledališkim družinam radovljiškega okraja. Literarni večer v Kamniku Delavsko - prosvetno društvo »Solidarnost« je vrsto svojih letošnjih kulturno-prosvetnih predavanj začelo z Uterarnirn. večerom, na katerem so nastopili na& književniki: Tone Seliškar, Feired kratkim- Zadnjlh 20 let «e je Ž i več kot 20 let v Angliji vest iz Lock Nessa ni povzročila takega preplaha kot POSADKA RIBIŠKE LADJE TRDI, DA JE INSTRUMENT ZA RAZISKOVANJE MORSKEGA DNA ZABELEŽIL NENAVADNO PRIKAZEN ZA BISTRE GLAVICE Magični lik 12 3 4 Iflajdraifi biser dobijo o kokosovem orehu Vsako leto Izvozijo iz »ma- kosove plodove, ki so imeli tudi sov na Borneu je ugotovil, da lega raja« — holandske tretje »očesce« zaprto in klica je na vsakih 11.000 kokosovin kolonije v južni Ameriki, ni mogla pognati. V takem pri- orehov le eden, ki je »slep« Suriname — več kot 10 milijo- meru klica okameni, se potem (zaprto ima tretje »očesce«). Za-nov kokosovih orehov. Kokosov obloži s kremen jakom in tako radi redkosti je biser kokoso-pled obirajo nepretrgoma sko- počasi nastane biser, ki je se- vega oreha zelo drag. Na trgu zi vse leto, največja bera pa je pa ima enako vrednost kot bri- vsake 3 mesece. Tamkajšnji pre- ^^nHBHHHHB^nBHBBi^ ljant enake velikosti, bivalci tako budno čuvajo te plodove, da jih večinoma obirajo še preden so zreli. Obiralci splezajo na drevo in s poseb~ nimi pripravami, raznimi noži, obirajo dragocene kokosove o-rehe. Jedra obranih orehov potem sušijo na soncu in dobijo tako imenovana kopra, iz katerih se cedi palmovo olje. Iz tega olja delajo »Sannelovo« margarino, ostanke kopre pa uporabljajo kot odlično živalsko krmo, luskinice pa za gorivo. Malokdo ve, da so v nekaterih kokosovih orehih tudi biseri. Skoraj neverjetno, toda resnično. Biser iz kokosovega oreha KK OO RR TTT vpišite vodo- kabini z vročim čajem, je bil je iste kakovosti kot tisti iz bd- stavljen Prav tako kot biser ravno in navpično besede, ki na izvidnici Peter Andersson. eerne školjke. školjke. Kokosov biser je obi- pomenijo: 1. naš voditelj, 2. dr- Ta je pazil na kompas in več-Na vrhu ima oreh 3 luknjice, čajno velik kot grahovo zrno, v žava v Aziji, 3. teža posode ali krat pogledal tudi na kazalec ki jih imenujejo »očesa«. Dva izjemnih primerih pa celo kot omota, 4. človek z velikimi, iz- Instrumenta, ki zaznamuje vsa-od teh sta vedno zaprta, med- lešnik. buljenimi očmi. ko spremembo na morskem dnu. tem ko je tretje odprto in ima Nekateri znanstveniki si tol- Ne morem, da vas ne bi vpra- Aparat zabeleži celo skupine tenko mrenico, skozi katero mačijo nastanek teh biserov tu- šal. Pionirji, Vašega Kosobrina rib. Kazalec se je lepo premi-vzklije kal. Ta klica je v za- di tako, ker palme na otoku Sa- zelo zanima ali ste rešili rebus kal, naenkrat pa se je sunkovito je instrument z ultrazvoki pra- kazen verjetno plezisaurus. T£ četku še tako slaba, da hrane ravaku rastejo na koralni obali, pravilno? Upam, da. Saj ni bilo premaknil. Pivo kar je Anders- vilno beležil, brez napake. Ne- da nova oblika, ki so jo odkfjfl ne more sesati iz zemlje, tem- Angleški znanstvenik Lawel že tako težko uganiti, da je v re- son lahko razbral iz aparata je nadni pojav in čudna ravna ob- je to domnevo ovrgla, ker W» ! več jo črpa le iz orehovega je- več let raziskuje ta zanimiv busu skrit že star pregovor: bilo, da je 145 metrov nad mor- lika prikazni je izključila mož- žival 4 noge nenavadne obli*I dra. Večkrat pa so že videli ko- pojav. Pri enem svojih poizku-Rana ura, zlata ura! skim dnom verjetno neka mor- nost, da bi to bila morska pod- s katerimi ne bi mogla plava ' Iz naslednjih črk AAAA c II v morju večkrat pojavila ska stena. Ko pa je dalj časa vodna stena. Mnoga, poznejša čudna »prikazen«, česar pa oči- opazoval kazalec, ga je sprele- raziskovanja na istem mestu ni' vidcem največkrat niso verjeli, tel strah. Kazalec je natančno so ugotovila kaj podobnega. Ne' To nenavadno prikazen so ne- očrtaval nekaj neznanega. An- kateri znanstveniki, ki so kas- kateri videli samo zgodaj zju- dersson je začel klicati /tovari- neje skušali do potankosti raz- traj ali proti večeru v meglenih še. Vsi so pritekli na palubo in brati, kaj je orisal kazalec n» in oblačnih dnevih. Dosedaj so poveljnik ladje je prevzel ko- aparatu, menijo, da je instru- vedeli povedati o tej prikazni mando, da bo odkril, kaj po- ment zabeležil neko čudno, živo le to, da je sive barve, z izbo- meni ta nenavadna oblika pri- in neverjetno veliko bitje. -* čenimi grbami na oklepu in kazni v morju. Toda vsi napori Znanstvenik M. Slek je izjavil, krilom na hrbtu (ter da se vi- so bili zaman. da lahko z gotovostjo trdi, da jugasto premika. Zadnjikrat je videla to čudno prikazen mornariška posadka ribiške ladje »Rival«, ki je plula okoli Lock Nessa. Pozornost je vzbudil kazalec na instrumentu za raziskovanje morskega dna s pomočjo ultrazvokov, ki je orisal to čudno »prikazen«. Nikdar prej niso govoricam tako verjeli kot tedaj. Slika je prikazala prikazen kot mešanico prazgodovinske velike mravlje in škorpijona, ki sta nekoč živela v Sahari. Dolga je 17 m m ima 4 noge. To so opazili pred kratkim. Medtem ko je »Rival« mirno plul in se je posadka grela v Strokovnjaki iz tovarn«., kjer je bila ta »prikazen« zaostal BO izdelali instrument, so še en- potomec nekega prazgodovin' krat pregledali in ugotovili, da skega bitja. Mislili so, da je pr'' i • • • SaU • leiesua vzpona • Spod /m 'Sil I TJQ ° delu šahistov na Gorenjskem SMUČANJE V BESEDI IN SLIKI Vprašanje: Do julija 1954 je pobiralo podjetje najemnino od stanovanj. S tem mesecem je podjetje prenehalo pobirati najemnino, češ da bodo stanovanja prišla pod upravo stanovanjske skupnosti občinskega Jodbora. Sedaj najemnine nihče ne pobira. Vprašujete, če so upravičeni izterjati zaostalo najemnino in če se lahko zahteva ves znesek naenkrat. Odgovor: Terjanje za zakupnine in najemnine za nepremičnine in premičnine pa bodisi, da se plačujejo občasno ali v enkratnem znesku, zastarajo v treh letih. Torej ima tisti, ki bo upravičen pobirati najemnino pravico zaostalo najemnino izterjati v treh letih; lahko zahteva plačilo vsega zapadlega zneska naenkrat, vendar se boste po vsej verjetnosti lahko dogovorili, da lahko plačate zapadli znesek tudi v obrokih. je bil naslov predavanja, ki Za Novoletno jelko so ne- šahovske sekcije. To jim ne gem kolu prof. Eržen z eno in ga je imel v pdnedeljek zvečer katera šahovska društva prire- bi bilo težko, saj ima ljudska pol točke pred Kavčičem in dila pionirske brzoturnirje. Naj- oblast za šah vse razumevanje. Nadižarjem. v Radovljici, v okviru Ljudske univerze, prof. Drago Ulaga. Po več pionirjev (56) se je takega Potrebno je samo veselje in lju- Moštvo Kranjskega šahovske- končanem predavanju so števil-turnirja udeležilo v Kranju, kjer bežen do mladine in uspeh ne ga društva, prvaka Gorenjske, ni obiskovalci videli še tri fil- sta med pionirji iz osnovne šo- bo izostal. pa čaka težka preizkušnja v me in sicer: smučarska šola na le zmagala Held in Gregorc. Nekateri šahisti z Gorenjske bor5i roj ^ 6 m8 y Lescah, bolniška strežnica; Mladen Mi- -stan. v Kranju, Cesta na Rupo št. 3, upokojenka, umrla dne 8. januarja. Poročila, ki so jih podali delovali so na vseh okrajnih in odbora. Gospodarski odbor Je predsednik, tajnik in načelnik, republiških tekmah in nastov organiziral in sklenil pogodbo Pohvaliti le^treba 'zlasti mlado so nam Prikazala Prerez dela v pih »Partizana« v telovadbi. LT- za planiranje letnega telovadl- sekcijo v Žirovnici kjer je na minulem letu. V društvu, ki deležih so se plavalnih tekem, šča in organiziral izdelavo pri- prvenstvu sodelovalo že 20 čla- šteJe 250 članov, gojijo nasled- mnogoboja, sodelovali so pri Ti- stanišča na Zbiljskem jezeru, ki šahovskimi nJe Pan°Se telesne vzgoje: telo- tovi štafeti in republiškem zle- je bilo v glavnem izdelano z vadbo, smučanje, atletiko, ko- tu »Partizana«. Smučarji so tek- udarniškim delom. Proračun za šarko, odbojko in namizni te- movali na okrajnih, republiških leto 1955 predvideva 370.161 di- nis. in državnih prvenstvih. Prire- narjev izdatkov. Letošnje leto je bilo za med- dili so smučarske tekme v sko- voški Partizan jubilejno. Pred kih, tekih, slalomu in smuku, sploh nič ne dela. Zato bi bilo 35 leti 80 namreč v Medvodah Priredili so pohod v neznano, razveseljivo da bi se DPD Svo- ustanovili telovadno društvo. jesenski m spomladanski kros. Pokazalo pa se je, da sloni Na taborjenju ob morju so pri- delo v društvu pravzaprav sa- redili društvene plavalne tek- kov. mo na ramenih nekaj ljudi. To me. Razen tega so sodelovali v Po razrešnici starega vsekakor ni pravilno. Zato pa vrsti prireditev pri proslavi 35- so bile volitve, zaslužijo tisti, ki res delajo, vso letnice društvenega obstoja. V upravni in gospodarski od- pohValo. Po izčrpnih poročilih predsed- bor ter disciplinsko sodišče so Društvo je doseglo v prete- nika, tajnika in načelnika je bili izvoljeni najboljši člani klem letu številne uspehe. So- sledilo poročilo gospodarskega društva. nov. Kaj pa je s društvi v Tržiču, na Bledu, v Škofji Loki itd.? Ze tako je malo organiziranih šahistov na Gorenjskem, pa še teh skoraj v polovici društev malo aH pa bode čimbolj zainteresirale, zlasti za mladino, in ustanovile Iz blagajniškega poročila J* bilo razvidno, da je imelo društvo okroglo 1 milijon prometa, od tega 922.412 dinarjev dohodkov in 919.515 dinarjev izdat- odbora objave . oglasi GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 22. jan. ob 16. uri: Izven in za podeželje — Oskar . Wuchner- »Pastirček Peter in fcralj Briljantin«. Nedelja, 23. jan. ob 16. uri: Izven in za podeželje — Saro-*an, Sartre: »Glejte, Amerika!« — Mladini prepovedano! Sobota, 29. jan. ob 20. url: Premiera — Red premierski in izven — Claude - Andre Puget: •Dnevi naše sreče«. Nedelja, 30. jan. ob 16. uri: Izven in za podeželje — Oskar Wuchner: »Pastirček Peter in ^kralj Briljantin«. Mestno gledališče Jesenice V soboto, 22. jan. ob 19.30 uri: •J. B. Pristlev — »Nevarni ovinek«. — Prvič v Sloveniji. Red Premierski. V nedeljo, 23. jan. ob 19.30 uri: J. B. Pristlev — »Nevarni ovinek«. — Red I. Režija in scena Bojan Cebulj. MALI OGLASI Iščem gospodinjsko pomočnico * znanjem kuhe. Naslov v upr. lista. Iščem v Kranju prazno ali °Premljeno sobo. Ponudbe poslati pod »Nagrada«. Kupim enofazni motor V* KS in eno poljsko kovačnico. Naslov * upravi lista. Na Primskovem pri Kranju Prodam posestvo s hišo in go-Sospodarsklm poslopjem, 900 m2 'adnega in zelenjadnega vrta ^r 7600 m2 njiv. Prodam tudi cijeno. Naslov v upravi lista. Osebo, ki sem ji posodil pred. *nim mesecem 20 litrov bencina, prosim, da ga takoj vrne, da *e izogne sitnostim, ki bi nasta. fc. — Rudi Kavčič, Polica pri Naklem. V popoldanskem času pomagam v gospodinjstvu ali vzamem dom kakršnokoli delo. Naslov v upravi lista. Zamenjam v Kranju pritlično dvosobno stanovanje s posebnim vhodom za enakovrednega v branju. Naslov v upravi lista. Lep hrastov furnir prodam. polak Jurij, mizar, Zlato polje 8t- 4, Kranj. Priučen mizar ima pri enostavnem lesnem izdelku možnost *aslužka. Naslov v uoravi lista. Preftlicujem žaljivke, ki sem Prodam štedilnik za vzidati z medeninastim kotlom. Kne Peter, Struževo 34, Kranj. Fotoatelje Rode Stanko Kranj, Jezerska c. 17 (pri Peterlinu) sprejme vajenca. Poceni prodam dva vinska soda 32 in 124 litrov. Naslov v upravi lista. — Diplomiral je za doktorja splošnega zdravstva Sajevic Mihael »Anderčev« iz Olševka pri Kranju. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitamo! 18. januarja sem na poti iz Kranja v Velesovo izgubil črno aktovko. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku. Podružnica »Ljudske pravice« v Kranju išče raznašalca ali raznašalko. — Zglasiti se v podružnici Titov trg, Kranj. Kupim aritmetiko in geometrijo za četrto gimnazijo. Ivanka Burkeljca, Gorenja Sava 2, Kranj. 100—150 tisoč dinarjev posojila iščem na vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe poslati pod 15 ali 20% obresti. Preklicujeva in obžalujeva vse, kar sva žaljivega trdila do sedaj o Martinu Miklavc in Angeli z Javornika, Savska 2, ter se jima zahvaljujeva, da sta opustila kazensko tožbo. Peter Demšar in Milka, Savska 2. Avto-moto društvo Kranj obvešča svoje člane, da se vrši redni letni občni zbor v soboto, dne 22. jan. 1955 ob 19. uri v zadnji sobi restavracije »Jelen« v Kranju. Foxterrierja prodam radi selitve. Rugale, Kranj-Huje 38. Takoj sprejmemo večje število mizarjev iz okoliša OLO Radovljica, ki imajo stanovanje. Javiti se v Tovarni športnega orodja Elan, Begunje na Gor. OBJAVA Obveščamo lastnike sodov, da se bo pri postaji za kontrolo sodov v Kranju uradovalo zaradi pregleda in žigosanja sodov v letu 1955 po spodaj navedenem razporedu: 19. januar 13. julij 9. februar 10. avgust 9. marec 14. september 13. april 12. oktober 11. maj 9. november 15. junij 14. december Po potrebi se uradovanje podaljša na naslednji dan. Ljudski odbor mestne občine Kranj Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve OPeZORILO Osebo, ki mi je dne 10. jan. v garderobi telovadnice »Partizan« Stražišče, vzela denarnico z legitimacijami in denarjem, opozarjam, da jo dne 24. januarja vrne na naslov legitimacije, sicer jo javim oblastem, ker je bila opažena. Iščemo pridno administrativno moč z najmanj 4 razredi gimnazije, po možnosti z znanjem strojepisja. Lahko je začetnica. — Uprava »Glasu Gorenjske«, Kranj, Koroška cesta 6. 5. FEBRUARJA 1955 Planinski ples Planinskega društva Kranj na Smarjetnl gori. — Igra priznani Motel-jazz. / Vstop z vabili! lih B govoril proti Mirku Feldin januarja. Ovčar Pavel, Pod- vodno prodam stroj za tro-^fnie umetnih gnojil. Jugovle ranc, Zabnica 61. Grosistično podjetje »PRESKRA v Kvaniu prodaja poleg špecerijskega blaga tudi prvovrstna odprta IStrsksl ▼ Sil*t in ostale alkoholne pijače po konkurenčnih cenah. Gostinska podjetja vabimo na poizkušnjo v vinsko klet, ki se nahaja v Prešernovi ul. 7 (bivši buffet Stare), telefon 371. štev. Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju poi'Jetij in obrtov (Urad. list FLRJ 51-424-53) razpisuje komisija za imenovanje direktorjev LOMO Kranj naslednja mesta direktorjev pri podjetjih: 1. Podjetje »Gorenjski tisk**, k ran j Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolniti enega od navedenih pogojev: a) Novinarsko diplomatska visoka šola, s prakso v novinarstvu ali grafični stroki; h) pravna ali ekonomska fakulteta s prakso v novinarstvu ali grafični stroki. 2. Trgovsko podjetje „Elita*** Kranj Ponudniki morajo imeti enega izmed naslednjih pogojev: a) Ekonomska srednja šola z 8 letno prakso, b) nižja gospodarska šola z 10 letno prakso, c) dovršena vajeniška doba z opravljenim strokovnim izpitom in 15 letno prakso v trgovski stroki. 3. Podjetje »Puškama in tovarna lovskih patron", Kranj Ponudniki morajo izpolniti enega izmed naslednjih pogojev: stroki; a) strojni tehnik b poznavanjem puškarske stroke in vsaj 3 letno prakso v tej b) puškarski mojster % večletno prakso v puškarski stroki; c) mojster kovinske stroke s prakso pri vodenju obrata. 4. Samostojno gostišče „Kranjski dvor", Kranj Ponudniki morajo izpolniti enega izmed naslednjih pogojev: a) gostinska šola s 5 letno prakso pri vodenju obrata; b) kvalificirani gostinski delavec s"l> letno prakso pri vodenju gostinskega obrata. Kolkovane prošnje z življenjepisom, potrdili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve se morajo vložiti pri Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve ljudskega odbora mestne občine Kranj, Titov trg št. 1. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 5. februar 1955. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV LOMO KRANJ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE V KRANJU sprejme takoj strojepisko z vsaj 2 letno prakso in strojnika kvalificiranega za parni cestni valjar. Ponudbe je dostaviti pismeno ali osebno na direkcijo podjetja na Jezerski cesti. Takoj inato je poslal Bridea h kapitanu s sporočilom, da je dobil zvezo s parni-kom, ki bo prispel na kraj nesreče najkasneje v petih urah. Kapitan je poslušal poročilo, ne da bi odmaknil oko od indikatorja, na katerem je kazalec še vedno polagoma padal. „Pet ur," je ponavljal sam pri sebi. Ali bo Titanic zdržal toliko časa?" Verjetno je bil drugačnega mnenja. Poklical je Murdocka. „Murdock, zbudite vse potnike in odredite, naj se vsi člani posadke razen onih v strojnem oddelku, zberejo na krovu. Rešilni čolni naj bodo pripravljeni. Razdelite rešilne pasove." Šele ta povelja kapitana so streznila prvega oficirja. Šele sedaj se je zavedel resnosti položaja. Zato je nemudoma odšel, da izpolni povelje. ŽENE IN OTROCI, NAPREJ! Na ladji je zavladal preplah. Ladijski strežniki so begali po hodnikih in tolkli po vratih kabin. „Vstanite, hitro, ladja se potaplja!' V trenutku so bili vsi budni. Napol oblečeni so hiteli na krov. Sedaj ni bilo nikogar več, ki se ne bi bil zavedal, da bije Titanicu zadnja ura. Z grozo so gledali velikana, *čigar sprednji del je bil že do polovice v vodi. Ljudje, ki so prihajali na krov, niso mogli po hodnikih več hoditi, marveč so morali plezati. Luči pa so Se vedno svetile. Tudi mar-konijev aparat je še vedno pošiljal v eter signale na pomoč. Potniki v salonih so si pripenjali rezilne pasove. S krova pa so sikale neprestano v iasno noč rakete in prosile pomoči. Sirene so tulile in d^V revolverske strele, ki so ubijali tiste, ki se niso hoteli pokoriti ukazu. Ukaz je bil: „Ženske in otroci, naprej!" Toda družine, matere, otroci in očetje, se nikakor niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi se morali na tako grozen način ločiti za vedno. Zato so vse bolj pritiskali proti rešilnim čolnom. Rediteljem ni preosta-jalo drugega kot streljati. V eni minuti je padlo 65 ljudi. Slabotne ženske in otroke je množica pomendrala. Manjka besed, ki bi lahko popisale pretresljive prizore, ki so se dogajali, ko so reditelji s silo ločili žene in otroke od očetov, matere od sinov. Bili so primeri, ko so šle raje vse družine v smrt, kot da bi se ločile. Veliko nesrečo je preživel tudi naš rojak Franc Karun iz Milj pri Kranju. Kanin se je vračal iz domovine, kamor je prišel po svojo 3-letno hčerko, spet nazaj v Ameriko. Ob nesreči se ga je dekletce tako krčevito držalo okrog vratu, da je niso mogli ortrgati od njega. Tako je tudi on z otrokom vred prišel na rešilni čoln. Malo pred svetovno vojno se je Karun vrnil v domovino in njegova hčerka — morda edini še živi slovenski brodolomec s Titanica — še vedno gospodinji na svojem domu. PEKEL SE JE ODPRL Strojnica in bunkerji so osameli. Voda je zalila vse kotičke. Od znoja in premo-govega prahu počrnele človeške postave so se začele umikati v zgornje prostore. Ob pogledih na pravljično razkošje teh prostorov, so se jim na široko odprle oči, ki so bile doslej navajene le pekoče svetlobe žarečih peči, v katerih žrela so metali premog. Vdrli so v bar in izpraznili vse steklenice, kolikor jih je še ostalo od gostije bogatašev. Vinjeni so začeli razgrajati po krovu in ropati po kabinah vse, kar so preplašeni bogataši pozabili v njih. Zanje ni bilo rešitve. Prav zato so bili predrzni do blaznosti. To je zmedo na palubi samo še povečalo. Murdock je brezglavo tekal po krovu in poskušal pomiriti ljudi iz pekla. Toda kdo se je mogel upreti silam narave! Še Titanic je klonil pred njo! „Kaj naj storim z delavci? Ponoreli so", je povprašal kapitana. „Imejte pamet, Murdock, in ne vba-dajte se z njimi", mu ie odvrnil kapitan. „Sedaj je čas, da rešimo, kar se rešiti da! Poskrbite, da bodo pripravljeni vsi č^lni in razporedite veslače!" „Vse to je urejeno, kapitan! Toda čolnov je premalo. Častnik, ki skrbi za rešilne čolne, mi je ravnokar sporočil, da je čoln številka 1 odpeljal še preden je bilo dano povelje, naj se spustiio čolni v vodo. V njem je bilo pet žensk in štirje veslači." „Kdo je dal povelje za to", je zahru-mel kapitan. Videlo se je, da je močno vznemirjen. „Mr. Ismay, kapitan", je odvrnil Murdock. „Tudi on je v čolnu. Preoblekel se je v žensko." Trpek nasmeh Je zaigral kapitanu okrog usten. Nato pa je sklonil glavo in molčal. „Videti je bilo, da je bojazljivec", je premišljal sam pri sebi. Zadnje čolne so spustili v vodo. Luči so počasi, počasi ugašale. Ladja se je vse bolj nagibala. Markonijev aparat je utihnil. Le godba je še vedno igrala ... Okrog potapljajočega velikana se svetlikajo medle luči. Zgleda, kot da bi mu kresnice plesale zadnji, smrtni ples. To so lučke z rešilnih čolnov, ki se prebijajo skozi polje ledenih plošč. Pomoči ni bilo od nikoder. Polagoma se je začel polaščati ljudi strah. Nekdo med njimi ni več zdržal. Z divjim krikom se je vrgel s palube v morje. D v«, trije, deset, vse več mu jih je sledilo... Morie jih je požiralo. Med temi nesrečniki je bil tudi naš rojak J. Markun p. d. Kovač iz Sr. Bele pri Preddvoru. Bo rešilni parnik zmagal v tekmi s smrtjo? Vse manj jih je bilo, ki so verjeli v to. Murdock si je pognal kroglo v glavo. Ljudje blaznijo! Le kapitan Smith stoji kakor kip na svojem mostičku, ki še redno moli iz vode. Val, ki je pljusnil preko ostanka ladje, ga je odnesel s seboj. Toda kapitan Smith je bil star pomorščak. Utrgal se je iz objema valov in se pognal nazaj proti ladji. Ko je z muko priplezal na krov, je držal v rokah na pol mrtvega otroka, ki ga je spotoma iztrgal valovom. Godba je še vedno igrala. Njeni zvoki so prevpili glas kapitana Smitha. »Odpuščam Vas iz službe „White Star Linea" z upanjem, da tudi v tem trenut-. ku ne boste pozabili, da ste možje in britanski pomorščaki!" Solze so zalivale kapitanove oči. Ljubeče in s krvavečim srcem je objel zadnje ostanke Titanica .. . Zadnji ostanki Titanica so izginili z morske gladine. Brodolomci so še vedno poskušali z zadnjimi močmi uiti smrti. Z zadnjimi močmi so poskušali doseči rešilne čolne. Toda so trenutki, ko postanejo ljudje zveri! Namesto, da bi ušli smrti, so se vsi tisti, ki so plavali k čolnom, samo še približali. Kaj M 'brodolomci V čolnih so vse, ki so se obešali na čolne, potolkli z vesli, ker so se bali, da bi se čoln ne prevrnil. V jasni, zvezdnati noči je na morhi, obkroženem od ledenih gora, kraljevala groza. Brodolomcem so se zaradi slane vode vnele oči. Postajali so apatični. Na rešitev ni mislil nihče več. Nenadoma je vsem zastal dih. Kakor ranjena žival se je pognal Titanic iz morja. Strahovit pok se je razlegel po morju. Kotli in peči so se razsuli. Titanic se je postavil navpično. Toda samo za trenutek — potem pa se je za vedno pogreznil v globino. Za vedno? To bodo pokazala raziskovanja, ki še trajajo. REŠITEV PRIHAJA Tišino, ki je zavladala med brodolomci, je prekinil veslač, ki je iznenada zavpil: „Glejte luč! Rešitev prihaja!" Luč je prihajala vse bliže. Negotovost se je v trenutku spremenila v upanja, da bodo vendarle rešeni. Krmarji so usmerili svoje čolne proti svetli točki v daljavi in čolni so odpluli rešitvi nasproti. Ne, to ni bil privid. Svetla točka ie dobivala vse jasnejšo obliko parnika, ki je s polno paro plul proti kraiu nosre&e. Minute so se vlekle kakor večnost. Toda že ob pomisli na rešitev je postalo brodolomcem topleje pri srcu. Končno se je parnik ustavil. Bil je 18 tisoč tonski potniški panvk last družbe Cunard „Karpatrrja". Izkušeni mornarji so hitro izpraznili vseh 15 čolnov. Brodolomce so odpeljali v že pripravljene prostore in jim nudili prvo pomoč in okrep-čila. (Nadaljevanje prihodnjič) A . Arbelej ; vstopil v zakristijo in izvlekel svoj načrt. Svetlozeleno se je svetlikala mesečina na stari omari, lepe rezbarije na njej pa so bile kot posrebrene. Vrsta lepo izrezanih škratov je v mesečini izstopala iz rjavozlate osnove in zdelo se mi je, da je njegova razposajenost v luči živa. Postal sem pozoren na sliko, ki je visela nad omaro. Podnevi je nisem opazil. Bila je stara slikarija, začrnela od kadila in plamenov sveč in le obraz Naša najdba, in tajni vhod v podzemlje, ki mu še nisva našla ključa, sta tako zaposlila moje misli, da je žena opazila mojo raztresenost. Toliko časa me je pregovarjala, da sem ji obljubil, da bom zaprosil za dopust prej, kot sem nameraval. Čeprav sem bil trdno odločen, da bom to noč prespal v postelji, me je čuden občutek, prepleten s strahom in radovednostjo, prisilil, da sem vstal in pričakoval tisto tajinstveno uro spodaj na cesti. V cerkvenem stolpu je ura odbila polnoči in takoj nato sem zaslišal strahoten krik. Topot bežečih ljudi, je prihajal bliže, bliže in zasledovanje je šlo mimo mene natanko kot prejšnjo noč. Tokrat sem razločno videl, da je imela ženska na sebi dolgo obleko, kakršne nosijo nune; na prsih je bila nekoliko odprta, kakor da jo je v naglici vrgla nase. Za hip je obrnila k meni svoj obraz, bled, čudovit obraz, na katerem so temne oči izžarevale svojevrsten sij. Spet sem bil prisiljen v diru slediti lovu in spet je vse izginilo pri leseni ograji, ki je omejevala podrtijo. Zdelo se mi je, da sem natanko videl, kako je ženska odprla vrata lin stopila na gradbeni prostor. »Ali danes spet niste ničesar videli?« sem zaklical nočnemu čuvaju. Mož je samo z glavo boječe odkimal. »Jaz pa vem, da je vstopila tu noter in vi ste žensko morali videti!« Čuvaj je vztrajal, da ni videl nobene ženske in sploh nikogar. Potisnil sem ga proč in začel iskati. Ne da bi sam sebt utemeljeval, zakaj mi je pravzaprav toliko do tega, da bi prišel zadevi do dna, sem preplezal Vse kopice podrtin in stokrat mislil, da sem v temnih sencah zagledal žensko v dolgi sivi nunski obleki. Enkrat sem se bliskovito obrnil, ker se mi je dozdevalo, da mi s tihimi stopinjami sledi tako tesno za mano, da slišim njeno dihanje. Odprl sem cerkev s ključem, ki sem ga zaradi nekega temnega namena danes pustil v žepu svoje suknje. V tistem trenutku nisem pomislil, da nihče ni mogel bežati v zaklenjeno cerkev. Ko sem se prepričal, jda v cerkvi ni žive duše, sem svetnice, ki naj bi jo slika predstavljala, je gledal kakor u. mraka stoletij. Sicer pa, ali je to obraz svetnice? Ali ni bil to portret ženske, ki je nekdaj živela v tem zidovju? Zdela se mi je bolj živa in bolj osebna kot slika svetnice in zdaj v zelenkasti svetlobi mesečine me je obšlo, kot da sem to obličje že nekje videl. Te temne žareče oči so se -Igoče upirale v moje. Vztrepetal sem v nepojmljivi grozi. Naenkrat me je obšla strahotna misel. Dostikrat imamo občutek, da se ta ali ona misel, ki nas tako nenadoma obide, splch ni rodila v nas samih, da ni naša, marveč da je prišla od kdo ve kje zunaj ta da nam jo je nekdo posredoval, da je to torej misel nekoga drugega. Ta občute« je bil tako močan in zdelo se mi je, da je bila misel izgovorjena zraven mene, kot da me je nekdo posvaril ... s šepetajo-čim ženskim glasom posvaril, kajti smisel te tuje misli je bilo svarilo. Bilo je, kot da ml je nekdo zašepetal, naj se pazim, naj ne odpiram hodnika, zaznamovanega na mojem načrtu. Hotel sem se otresti misli in sem poskušal njen izvor razlagati iz čudovite tišine, iz molka, ki je bil prenasičen s kadl-lom. V starem zidovju zakristije, ki so ga vznemirjali pretresi dela in rušenje sosednjih poslopij, se je venomer posdpa-valo. Zdelo se mi je, da je mesečina izpolnjena s tem posipavanjem, da se sestoji iz zine srebrnega peska, ki pol;:! .skozl peščeno uro časa. Cim bolj sem se trudil, da bi zaposlil svojo pozornost z opazovanjem koliee, tem trdovratneje se je vračalo opozorilo: naj vendar nikar ne izvršim svojega načrta, da al ne nakopijem težke nesreče. Spet in spet sem krčevito poskušal obrniti svojo pozornost na čudovito igio mesečine in vedno bolj vsiljiva in bolj pro-nicujoča je bila tuja (misel. Za hip se mi je zdelo, kot da je nekdo položil roko na mojo ramo in šepetal tik ob mojem ušesu. Potem pa sem čisto razločno začutil, kako je hotela neka tuja volja zagospodariti nad mojo. Dvignil sem oči in se zagledal v temne, plamena sršeče oči na sliki nad omaro. Tedaj pa sem se naenkrat jasno zavedel: preje, ko je betžal skrivnostni nočni lov mimo mene, sem te oči že videl; bile so to oči zasledovane žeme. Čeprav nisem bojazljivec, me je obšla taka groza, da me je oblil mrzel pot. Niti kriknil nisem niti zbežal, storil sem nekaj, kar je bilo mnogo slabše. Počasi, z očmi uprtimi v oči na sliki, sem se odmika! korak za korakom, kot da moram ubežati resnični nevarnosti. Pri tem pa sem trdno držal v roki velik cerkveni ključ, tako kot uporabljamo pri roparskem napadu najbližnje orodje kot orožje. KonČn«. sem bil v cerkvi in zaloputnil sem zakristijska vrata, da je po obokih, skritih v temi, globoko zadonelo. Zdelo se mi je, da so kipi in podobe menjali svoje drže in da zro name s posmehljivimi obrazi. Hitro sem zapustil cerkev. Ostanek noči sem do jutra prebil brez spanja. Sele ob sončnem vzhodu sem za nekaj trenutkov zadremal. Ob običajnem času sem že bil na graddlišču. Hotel sem takoj pričeti z delom v zakristiji. Kljub nočnemu svarilu sem bil odločen odkriti hodnik. Pri dnevni luči moj strah ni Imel tolike moči, da (bi odločilno vplival name. (Dalje prihodnjič)