Uvajanje in udejanjanje inovativnega
pedagoškega pristopa – koncepta
odprtega vzgojno-učnega okolja
kot izziv sodobnega časa
Eva Pori
Vrtec Črnuče
Andreja Klopčič Hološević
Vrtec Črnuče
Prispevek obravnava prednosti uvajanja in izvajanja gozdne
pedagogike v vrtcu, ki izpostavlja gozd kot idealno vzgojno-učno in
spodbudno naravno okolje. Bivanje v naravi otroku omogoča, da kar
najbolje razvije svoja znanja, veščine in pridobi nove izkušnje, ter
mu ponuja ustrezne izzive za celostni (psihosocialni, fizični in
kognitivni) razvoj. Na praktičnem primeru uvajanja programa Gozd
v objemu v Vrtcu Črnuče prikazuje pozitivne ugotovitve, do katerih
smo prišli pri uvajanju sprememb in uresničevanju inovativnega
pedagoškega pristopa, ki ga razvijamo v sodelovanju z Zavodom
Republike Slovenije za šolstvo. Navajamo osnovna izhodišča za
uvajanje pedagoškega modela in smernice, nastale na podlagi
našega dosedanjega dela na področju gozdne pedagogike, ki jih bodo
strokovni delavci lahko uporabili pri svojem delu.
Ključne besede: predšolski otrok, gozd, projekt Gozd v objemu
Uvod
Živimo v času modernega in razsrediščenega sveta, hitrega tempa,
nenehnih sprememb in stalnih pritiskov potrošniške družbe, ki se
sooča s težavami in posamezniku ne daje več oprijemljive vizije,
kam in kako naprej. V tok dogajanja tako zasnovanega časa so
vpete tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, v katerih se spoprije-
mamo z najrazličnejšimi izzivi ter skušamo premoščati t. i. pojav
razcepa med ideološkimi tendencami družbe in zagatami, potre-
bami otrok. Pri delu z otroki uvajamo in razvijamo različne ka-
kovostne didaktične načine in pristope, s katerimi bi radi prevre-
dnotili sistem vrednot sodobne družbe, oživili vrednote, ki se iz-
gubljajo, ter predvsem spodbudili splošen premik v razmišljanju
družbe. V Vrtcu Črnuče smo se odzvali klicu po spremembah ter
začeli ustvarjati in razvijati nov pedagoško-didaktični model, ki
temelji na konceptu odprtega vzgojno-učnega okolja. Otrokom in
vodenje 3|2016: 53–68
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
odraslim omogočamo kakovostno kontinuirano bivanje v gozdu,
saj verjamemo, da naravno, odprto vzgojno-učno okolje deluje
spodbudno in stimulativno na otroke in odrasle. V okviru inovacij-
skega projekta Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Gozd v ob-
jemu na podlagi pozitivnih izsledkov in ugotovitev razvijamo ino-
vacijo, ki temelji na osrednjih vrednotah, pomembnih za vzgojo
otrok sodobnega časa.
Gozdna pedagogika v Sloveniji
Človek se je od nekdaj učil živeti v ravnovesju z naravo in bil eno z
njo. Nato je zaradi razvoja, drugačnih ciljev, želja in potreb izgubil
stik z njo in se od nje oddaljil, zdaj pa ga zaradi vnovične osmisli-
tve svoje biti spet išče. In osmislitev lahko najde v vrnitvi k naravi.
Zakaj? Narava je večna, tam se čas ustavi, srce in duša se umirita,
človek najde pot k sebi. V takem okolju se človeku porajajo misli in
ideje, želje in potrebe, rodi se ustvarjalnost in izvirnost. V Sloveniji
so se v zadnjih letih t. i. rousseaujevskemu klicu »nazaj k naravi«
odzvali gozdarji skupaj z učitelji, vzgojitelji in pedagogi ter začeli
ustvarjati »slovensko gozdno pedagogiko«, ki temelji na pedago-
škem konceptu odprtega učnega okolja. V okviru projektov Pova-
bilo v gozd in Odprto učno okolje ter pod okriljem inovacijskih
projektov Zavoda Republike Slovenije za šolstvo smo začeli v šole
in vrtce sistematično uvajati gozdno pedagogiko. Nastala je Mreža
gozdnih vrtcev in šol, ki omogoča izmenjavo zamisli, primerov do-
bre prakse ter medsebojno povezovanje in sodelovanje strokovnih
delavcev vzgojno-izobraževalnih ustanov in strokovnjakov z dru-
gih področij (gozdarjev, lesarjev . . .) (Györek 2013, 231).
Ker otroci večino svojega časa preživijo v zaprtih prostorih, ne-
dejavno, brez ustreznih spodbud in čutnih dražljajev, je še po-
sebno pomembno, da se pri vzgoji in pedagogiki vračamo k te-
meljem. Pedagoški delavci ugotavljamo, da je pri otrocih vse več
razvojnih motenj, težave imajo s pomnjenjem, primanjkuje jim
zbranosti, ustvarjalnosti, samoiniciativnosti, vse več je tudi motenj
govora. Zavedamo se, da je za celovit razvoj otrokovih sposobno-
sti pomembna naravna in preprosta igra, ki spodbuja gibanje, zato
jim omogočamo, da čim več časa preživijo v naravi. Po raziska-
vah in dognanjih nevrofiziologov se možgani pospešeno razvijajo
v prvih petih letih življenja, zato je pomembno, da otrokom omo-
gočamo preživljanje časa v naravi. Z gibanjem se namreč aktivi-
rajo in povezujejo pomembna možganska središča, usklajuje se
več sposobnosti in dejavnosti. Nevrofiziolog Ranko Rajović v delu
Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka (2016, 16) slikovito
54
Uvajanje in udejanjanje inovativnega pedagoškega pristopa
razloži, zakaj je ravno gozd tisti prostor, ki otroku omogoča, da raz-
vija kompleksne motorične gibe in aktivira dele možganov, ki so
pomembni za kognitivne procese (spoznavanje, kritično/logično
mišljenje, pomnjenje . . .):
Otrok, ki teče skozi gozd, mora vzdrževati ustrezno ravno-
težje, paziti, da ne pade, in zato opaziti vejo, se izogniti ka-
mnu, potoku, ob tem pa koordinira celo telo od nog, rok pa
vse do oči, ki se mimogrede še aktivno prilagajajo gledanju
na blizu in daleč.
Koncept odprtega učnega okolja
Gozdna pedagogika temelji na odprtem učnem okolju, kjer poteka
odprto pridobivanje izkušenj, veščin, znanj. Odprto učno okolje
pomeni prostor in čas za izmenjavo izkušenj, mnenj, interesov,
in bolj ko je odprto, bolj je prijazno, varno in spodbudno (Ko-
mljanc 2012, 8), prilagaja se vsakemu posamezniku posebej, mu
prisluhne in mu omogoča individualno zadovoljitev želja, potreb.
Za vse in vsakogar je to prostor trajnih in edinstvenih doživetij,
prostor, kjer se rojevajo interakcije, prostor, kjer se porajajo indi-
vidualna, osebna spoznanja, cilji in nove zamisli (Komljanc 2012,
8). V odprtem okolju so misli prepuščene svobodi, širini in daljavi
(Šubic 2012, 81–82).
Uresničevanje koncepta odprtega učenja v naravnem okolju je
prineslo in prinaša dobre rezultate, ki kažejo, da otroci postajajo
pogumnejši, bolj samozavestni pri prilagajanju v življenju, spo-
sobni so komunikacije z različnimi ljudmi, znajo opredeliti osebne
cilje in jim slediti, znajo samostojno poiskati učne vire in učno
skupino za interakcijo (Komljanc 2012, 8).
Do podobnih pozitivnih ugotovitev so prišli tudi pedagoški de-
lavci, vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev in šol, ki so v okviru pro-
jekta prešli od abstraktnega podajanja snovi v umetno ustvarjenih
učilnicah h konkretnemu, situacijskemu, doživljajskemu učenju v
naravi in so kontinuirano, celotno šolsko leto, izvajali dejavnosti
na prostem. Na podlagi praktičnih opažanj so potrdili, da gozd na
otroke deluje zelo pozitivno (Györek 2013, 230). Pri otrocih sta se
zaradi svobode, ki jo omogoča gozd, okrepila samozaupanje in sa-
mozavest, prav tako so se okrepile socialne veščine (medsebojni
odnosi so se izboljšali, manj je bilo izbruhov jeze in agresije in več
sodelovalnosti, otroci se lažje in hitro razdelijo v skupine in si med
seboj pomagajo), zaradi vizualnih in senzoričnih izkušenj se je iz-
boljšalo njihovo govorno in pisno izražanje, prej zadržani in sra-
55
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
mežljivi otroci so se v gozdu začeli sproščeno besedno in nebese-
dno izražati (Györek 2012, 13–17). Gozd otroke vsestransko moti-
vira in jim ponudi možnosti za raziskovanje, vsestransko dejavnost
in aktivno igro, zaradi česar se izboljša (podaljšuje) tudi njihova
koncentracija za igro in delo. V spontanem gozdnem okolju in za-
radi razgibanosti gozdnega terena oziroma gozdne podlage otroci
krepijo sposobnosti grobe in fine motorike in pri gibanju postajajo
spretnejši (Györek 2012, 17–18). Napredek je mogoče opaziti tudi
v njihovem znanju in boljšem razumevanju naravnih procesov, saj
se učenje v naravi odvija celostno (teoretično in praktično). Otroci
si ob vsem tem širijo obzorje, razvijajo kritično mišljenje in obli-
kujejo sistem vrednot, nove vidike spoznavanja sočloveka, pridob-
ljeno znanje in izkušnje pa prenašajo naprej, na svoje starše in so-
rodnike, ter jih tako vabijo k pogledu na izobraževanje z nekoliko
drugačnega zornega kota. Gozd torej s svojo razgibanostjo, spon-
tanostjo in nenehnim spreminjanjem celostno pritegne otroka. Ga
pomiri in sprošča njegova negativna čustva ter pozitivno vpliva na
razvoj kognitivnih procesov.
Pri vsem tem velja poudariti, da bi se povabilu v gozd moral
najprej odzvati pedagoški delavec sam, iz samega sebe, svoje no-
tranje želje in strasti. Le če se bo prepustil gozdu in začutil samega
sebe, prisluhnil svojim lastnim zamislim in (ob)čutenju, bo lahko
dihal skupaj z otroki, prisluhnil njihovim zamislim in gradil krog
temeljnih vrednot, medsebojnega zaupanja, občutka povezanosti
in ljubezni.
Vlogo pedagoga z vidika posameznika obravnava J. Šubic (2012,
81): »V gozdu je vsako drevo najprej posameznik zase.« Tako je
tudi v odnosu z otroki in učitelji/vzgojitelji – nihče ni vodja, noben
posameznik ni bolj pomemben (Šubic 2012, 81). Učitelj/vzgojitelj
mora izhajati iz samega sebe, sam mora biti torej v pristnem stiku
z naravo in izžarevati snov iz svoje globočine, kar začutijo tudi
otroci.
Gozdna pedagogika je torej nekaj več kot le prenos dejavnosti
iz zaprtega prostora v naravo – temelji na doživljajskosti in situa-
cijskosti, na celostni predanosti posameznika osrčju narave, v ob-
močju katere najde samega sebe, svojo lastno naravo, svojo bit.
Gozdna pedagogika v Vrtcu Črnuče
Program Gozd v objemu
Zaradi pozitivnih izsledkov Mreže gozdnih vrtcev in gozdnih šol,
ki v slovenskem prostoru gozdno pedagogiko že izvajajo, in za-
56
Uvajanje in udejanjanje inovativnega pedagoškega pristopa
radi želje po obogatitvi izvedbenega kurikula z osebnim življe-
njem v naravnem okolju smo se tudi v Vrtcu Črnuče odločili, da
vzgojo in učenje naših otrok prenesemo v naravno učno okolje.
Tako smo vpeljali poizkusni program, ki smo ga poimenovali Gozd
v objemu.
Gre za inovativen pedagoški didaktični model, ki temelji na goz-
dni pedagogiki. Njegov namen je uresničevanje koncepta odpr-
tega učenja in kontinuirano prenašati dejavnosti vseh področij ku-
rikula za vrtce v gozd ter vplivati na celostni razvoj otrok z vidika
uresničevanja ciljev in načel iz kurikula
Otrokom in odraslim (strokovnim delavcem, staršem, starim
staršem . . .) bi radi omogočili kakovostno kontinuirano bivanje v
gozdu (redno skozi vse šolsko leto, vsak teden, ne glede na vreme,
razen v primeru izrednih in nevarnih vremenskih razmer), saj
verjamemo, da naravno, odprto vzgojno-učno okolje deluje spod-
budno na otroke in odrasle.
Inovativen didaktični pristop prinaša dobre rezultate, kar so po-
kazali že izsledki Mreže gozdnih vrtcev in šol, ki jih v evalvacij-
skem poročilu s priporočili za pedagoške delavce Povabilo v gozd
srečnih otrok navaja N. Györek (2012, 13–17). Pozitivne ugotovitve
in vpliv na vsa področja otrokovega razvoja smo pri izvajanju pro-
grama Gozd v objemu v drugi starostni skupini otrok (starih od 3.
do 6. leta) opazili in zabeležili tudi v Vrtcu Črnuče:
• okrepitev samozaupanja in samozavesti ter socialnih veščin
pri otrocih (boljši medsebojni odnosi, manj izbruhov jeze in
agresije, večja sodelovalnost, otroci so se lažje in hitreje raz-
delili v skupine in si med seboj pomagali);
• izboljšanje govornega in pisnega izražanja otrok (izražanje,
ubesedovanje, širjenje besednega zaklada, sproščenost pri
izražanju);
• vsestranska motiviranost in ustvarjalnost otrok (gozd jim je
ponudil možnosti za raziskovanje, vsestransko dejavnost in
aktivno igro), zaradi česar se je razvila samoiniciativnost,
sposobnost lastne kreacije igre, izboljšala (podaljšala) pa se
je tudi njihova koncentracija za igro in delo;
• pridobivanje znanja in boljše razumevanje naravnih pro-
cesov, saj se učenje v naravi odvija celostno (teoretično in
praktično) – širitev obzorja, razvijanje kritičnega mišljenja
in oblikovanje sistema vrednot, novih vidikov spoznavanja
sočloveka;
• boljše sodelovanje s starši (poročanje o izvedenih dejavno-
57
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
stih v gozdu prek gozdne knjige, izvedba srečanj in druženj
v gozdu, vpliv na oblikovanje njihovega sistema vrednot);
• (o)krepitev sposobnosti grobe in fine motorike ter spretnosti
pri gibanju.
Dejavnosti, ki smo jih izvajali v gozdu, so otrokom ponudile iz-
zive in so bile obenem prepletene z dejavnostmi za spodbujanje
zaznavanja in motorike (dejavnosti za spodbujanje ročnih spret-
nosti in grafomotorike, dejavnosti za spodbujanje čutov (vidne,
slušne, taktilne) in povečanje prostorskih spretnosti, dejavnosti
za zavedanje telesa in elementarne gibalne igre). Otroci so ne-
izmerno uživali, bili so zelo motivirani in ustvarjalni, pri tem pa so
razvijali socialne veščine in gibalne spretnosti. Na začetku gozd-
nega terena niso obvladovali; imeli so težave z ravnotežjem in
gibalno spretnostjo: pogosto so padali, več je bilo spotikanja ob
veje, nespretni so bili tudi pri hoji po hlodu in drugih gibalnih de-
javnostih. Niso še začutili gozda, da bi lahko prepoznali, kaj jim
ponuja, niso razvili spontane, samoiniciativne in ustvarjalne igre,
gozd jim je pomenil zgolj prostor za pretirano razposajenost in
sproščanje energije. Značilnosti (destruktivna naravnanost, agre-
sivnost, izbruhi jeze, tekmovalnost, begavost, tekanje, neustvarjal-
nost, spotikanje ob veje, padanje, nerazvito ravnotežje, neobvla-
dovanje gozdnega terena), ki jih je bilo pri otrocih mogoče opaziti
na začetku, ob prvih obiskih gozda, so se po nekaj mesecih (4–
5 mesecev) umaknile ustvarjalnemu navdihu, samoiniciativnosti,
umirjenosti, sodelovalnosti med otroki. Med zadnjimi nekaj obi-
ski v gozdu so otroci kazali predvsem izrazito potrebo po prosti
ustvarjalni igri, pri čemer so dali jasno vedeti, da ne želijo sle-
diti navodilom in usmerjanju vzgojitelja, pač pa potrebujejo le še
njegovo navzočnost in opazovanje. Začele so se prebujati vedo-
željnost, domišljija, ustvarjalnost, kar od vzgojitelja vsekakor terja
posluh, da otrokom zagotovi priložnost za podaljšanje svobodnega
delovanja, ustvarjanja, raziskovanja in gibanja v gozdu.
Inovacijski projekt Zavoda Republike Slovenije za šolstvo
Gozd v objemu
Na podlagi pozitivnih ugotovitev in izsledkov pri uresničevanju
programa Gozd v objemu smo koncept odprtega vzgojno-učnega
okolja prenesli tudi v oddelke otrok prvega starostnega obdobja
(od 1. do 3. leta). Program razvijamo v sodelovanju z Zavodom Re-
publike Slovenije za šolstvo in drugimi naravoslovnimi, pedago-
škimi strokovnjaki v okviru inovacijskega projekta. Vanj je vklju-
58
Uvajanje in udejanjanje inovativnega pedagoškega pristopa
čenih 22 oddelkov vrtca, od tega 12 oddelkov otrok prvega staro-
stnega obdobja, na katere je usmerjeno tudi raziskovalno vpra-
šanje inovacijskega projekta. Predvsem nas zanima, kako otroci,
stari od 1. do 3. leta, vzpostavljajo odnos do gozda (kako ga za-
znavajo, doživljajo, dojemajo) in bivajo v odprtem vzgojno-učnem
okolju zunaj vrtca.
Cilji, ki se nanašajo na delo z otroki prvega starostnega obdobja,
so usmerjeni predvsem v:
• izvajanje kontinuiranega bivanja v gozdu (vsaj enkrat na te-
den) in doživljanje narave v vseh letnih časih in vremenskih
razmerah;
• usmerjanje otrok v aktivacijo vseh čutil;
• spodbujanje otrok k poimenovanju, ubesedovanju in govor-
nemu izražanju;
• opazovanje otrok pri njihovem zaznavanju, doživljanju in do-
jemanju gozda;
• sprotno beleženje opažanj, odzivov otrok in reflektiranje
dela;
• vključevanje staršev in starih staršev (sprehodi v gozd, bi-
vanje/delavnica v gozdu) in sprotno poročanje o bivanju v
gozdu prek fotografij na spletnih straneh oddelkov, videopo-
snetkov, gozdnih map ali knjig.
Najmlajše otroke bi radi spodbujali k vzpostavljanju in poglab-
ljanju odnosa do narave, k razvijanju osebnih zmožnosti, ustvar-
jalnosti in samoiniciativnosti ter vzpostavljanju odnosov z dru-
gimi. Spodbujamo jih k prepoznavanju, reflektiranju občutij, za-
znav in doživetij, spremljamo njihov odziv in preučujemo vpliv bi-
vanja v gozdu na njihov razvoj. Želimo si, da bi znali otroci z vsemi
čuti zaznavati in doživljati gozd, procese v njem, se znajti v njem
in ustvarjati podlago za proaktivne odnose z drugimi.
Dosedanja spoznanja in ugotovitve akcijskih krogov
inovacijskega projekta (v prvi starostni skupini otrok)
Po nekajmesečnem izvajanju koncepta odprtega vzgojno-učnega
okolja in obiskovanju gozda v prvi starostni skupini otrok smo opa-
zili, da:
• so otroci na začetku nezaupljivi, pri spoznavanju in vzpo-
stavljanju odnosa do gozda potrebujejo spodbudo vzgojite-
lja; postopoma, prek spoznavanja posameznih dreves v bli-
59
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
žini vrtca, pa po nekaj mesecih vzpostavijo stik z gozdom in
že sami prepoznavajo, kaj jim ponuja (gozdne plodove, ži-
vali, naravni material, zvoki, tišina), nekateri z večjim zani-
manjem kot drugi;
• otroci z vsemi čutili intenzivno zaznavajo gozd (opazujejo,
poslušajo, tipajo, vonjajo), pri tem izražajo veselo razpolože-
nje, navdušenje (glasno vzklikajo in se smejijo), začudenje
(ob šumenju listja, potoka, opazovanju ptic in živali), prepo-
znajo in pokažejo na primer drevo, listje, ptice, drobne živali,
korenine, ubesedijo občutke (»zebe me, mokro je, mrzlo je«,
»au«, ko se dotaknejo iglavca);
• otroci najprej navežejo »stik« z drevesom (ga opazujejo, se
ga dotaknejo, ga objemajo, božajo . . .), nato postopoma pre-
hajajo na raziskovanje drugega gozdnega prostora ter razvi-
jajo samostojno igro z gozdnim materialom (pobiranje palic
in listja, metanje listja, natikanje listov na palice, udarjanje
s palicami po hlodih in deblih ob prepevanju pesmi, sedenje
na hlodih, pri drevesih, igra skrivalnic med drevesi, plezanje,
plazenje/hoja po hlodih, prestopanje korenin, plezanje prek
hlodov, tek, kotaljenje, valjanje po listju);
• so postali otroci gibalno spretnejši (napredek pri samostojni
hoji, ravnotežju);
• je pri otrocih, ki še ne hodijo, odhod v gozd lažji v sprem-
stvu skupine starejših (starejši otroci držijo mlajše za roke in
jim razkažejo gozd ter jih seznanjajo z njegovim raznolikim
obiljem);
• se otroci (vendar ne vsi) v gozdu pomirijo, odnosi med njimi
so bolj umirjeni kot v igralnici;
• otroci samostojno prepoznavajo elemente gozda tudi zunaj
gozdnega prostora (npr. drevesa, plodove, ptice, korenine . . .)
ali prenašajo igro iz igralnice v gozd (npr. puljenje repe) –
transfer;
• otroci vprašujejo, kdaj bodo spet šli v gozd, zapomnijo si svoj
kotiček v gozdu (svoje drevo) in nekateri celo dan, ko načr-
tujemo odhod tja.
Opazili smo, da starši kot ključni dejavnik in vezni člen med
pedagoškimi delavci in otroki spremljajo delo, napredek in razvoj
otrok ter pozdravljajo izvajanje projekta Gozd v objemu, saj jim je
všeč, da otroci redno bivajo v naravi, se gibajo in preživljajo čas
na svežem zraku.
60
Uvajanje in udejanjanje inovativnega pedagoškega pristopa
Izjave staršev najmlajših po nekajmesečnem izvajanju projekta
kažejo, da so zadovoljni z bivanjem otrok v naravi/gozdu in da so
temu naklonjeni:
• »Odkar hodite v gozd, moj otrok prepoznava, objema, poz-
dravlja drevesa.«
• »Odslej se moramo na družinskem sprehodu obvezno ustaviti
pri drevesu in ga pobožati.«
• »Ko pridem po otroka v vrtec, me najprej vpraša: ›A gremo
pozdravit drevesa?‹«
• »Zaradi tega se mi zdijo naši otroci bolj umirjeni.«
• »Zelo sem vesela, da so naši otroci veliko v naravi in da raz-
vijajo neko posebno čutnost.«
• »Lepo in posebno je, ko imamo različna srečanja, druženja,
roditeljske sestanke v gozdu.«
Primer uvajanja sprememb v Vrtcu Črnuče s priporočili
za strokovne, pedagoške delavce
Načela gozdne pedagogike smo začeli uresničevati najprej v eni
skupini otrok, starih od pet do šest let. Razlog za uvajanje spre-
memb ravno v tej skupini je bil izrazit občutek nepovezanosti, ne-
enotnosti med otroki, veliko je bilo konfliktnih situacij in pomanj-
kanja socialnih kompetenc pri otrocih, v skupino so bili vključeni
tudi otroci s posebnimi potrebami. V okviru programa smo s sku-
pino predšolskih otrok, starih od pet do šest let, začeli kontinui-
rano odhajati v gozd, zato da bi se nemir, nepozornost, stres, tek-
movalnost in pomanjkanje samozavesti umaknili ustvarjalnemu
navdihu in sodelovanju med otroki, predvsem pa da bi otroci z
vsemi čuti zaznavali in doživljali gozd in postali motorično spret-
nejši. Pred prvim obiskom gozda je bila potrebna temeljita pri-
prava, ki se je začela z vzpostavitvijo ugodne podporne klime, naj-
prej pri vodstvu vrtca (ravnatelj kot ključni podporni dejavnik),
nato pri starših. Na prvem skupnem srečanju smo staršem pred-
stavili namen in cilje našega programa Gozd v objemu; to je pred-
vsem odpreti vrata vrtca in prenesti dejavnosti iz oddelka v na-
ravno okolje. Seznanili smo jih z opažanji in dognanji pedagoških
delavcev gozdnih vrtcev ter drugih strokovnjakov in utemeljili, za-
kaj je pomembno, da na tem področju uvedemo spremembe. Gozd
smo jim predstavili kot bogat prostor, ki otroku omogoča, da kar
najbolje razvije svoja znanja, veščine in izkušnje, mu ponudi iz-
zive za psihosocialni, fizični in kognitivni razvoj. Opomnili smo
61
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
jih, da bomo, ker bomo imeli poglobljen stik z naravo – materi-
ali, ki spodbujajo, razvijajo in izzivajo ustvarjalnost ter domišljijo,
večkrat umazani in zapacani, a predvsem bogati z izkušnjami in
občutki, kar pa je za otroka edino pomembno. Starši so predsta-
vljene zamisli sprejeli z navdušenjem in velikim pričakovanjem.
Strokovne delavke (vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, sve-
tovalna delavka, specialna pedagoginja) smo v dogovoru z rav-
nateljico začrtale namen in cilje našega programa ter se dogovo-
rile za redna evalvacijska srečanja, srečanja projektne skupine in
sprotno zapisovanje opažanj o odzivih otrok po vsakokratnem obi-
sku gozda.
Sledilo je kontinuirano uresničevanje didaktičnega pristopa in
akcijskega raziskovanja strokovnih delavcev, s pomočjo katerega
so nastali naslednji viri kot osnova za nadaljnje raziskovanje in
razvoj projekta: refleksije, analize, evalvacije dela z otroki v obliki
gozdnih map in knjig, videoposnetki in fotografije otrok, sestanki
projektne skupine, pogovori s starši otrok.
Na podlagi zbranega gradiva in ugotovitev ter v želji po obveš-
čanju in širjenju znanstvenih dognanj in spoznanj so nastali pre-
dlogi, smernice oziroma priporočila za izvajanje gozdne pedago-
gike za strokovne, pedagoške delavce v vrtcih in šolah.
Priporočila za strokovne, pedagoške delavce
• Pedagoški delavci pojdimo v gozd predvsem zato, ker je to
naša notranja želja, potreba ali strast, torej prihaja pobuda iz
nas samih. Pri bivanju v gozdu bodimo pozorni na svoj od-
nos in svoje doživljanje; le če bomo začutili sami sebe, bomo
lahko razvili medsebojno povezanost z otroki in vstopili v nji-
hov svet. Otroci nas bodo začutili in začeli z nami stopati v
dinamičen korak.
• Pred odhodom v gozd se z otroki pogovorimo o pravilih vede-
nja v gozdu (predvsem to velja za drugo starostno obdobje).
• Skrbno izberimo gozdni prostor in preverimo, ali je dovolj
varen.
• Pojdimo v gozd vsaj enkrat na teden, v vsakem vremenu, ra-
zen v izrednih vremenskih razmerah (neurja, močni nalivi,
močan veter, žledolom).
• Vzpostavljajmo in vzdržujmo stik s posameznimi drevesi v
okolici vrtca ali v njegovi bližini, ko do gozda še ne zmoremo
(otroci, stari od enega do dveh let), izkoristimo povezovanje
in skupne odhode v gozd z otroki iz starejših oddelkov.
62
Uvajanje in udejanjanje inovativnega pedagoškega pristopa
• V gozd ne prinašajmo stvari ali didaktičnega materiala, am-
pak otrokom omogočimo igro s tem, kar najdejo v gozdu.
• V gozd pojdimo pripravljeni in umirjeni. Tudi otrokom pu-
stimo čas, da se umirijo.
• Če se pojavijo težave zaradi oddaljevanja otrok iz vidnega
polja odraslega, gozdni prostor omejimo z vrvico (prvo staro-
stno obdobje) ali se z otroki o tem dogovorimo (drugo staro-
stno obdobje).
• Pri otrocih razvijajmo subtilnost in jim dovolimo, da gozd
raziskujejo z vsemi svojimi čutili.
• Omogočimo otrokom mir in tišino ter jih spodbujajmo k od-
krivanju lastnega jaza.
• Motivirajmo otroke na njim primeren in ustrezen način.
• Spodbujajmo otroke k samostojni igri, raziskovanju, ustvar-
jalnosti, razvijanju lastnega, neodvisnega mišljenja . . .
• Dovolimo otrokom, da se sami razdelijo v skupine in pripra-
vijo/poiščejo raznolika didaktična sredstva ter prosto upo-
rabljajo naravni/gozdni material.
• Otroci naj imajo možnost samostojnega reševanja težav in
sporov (verbalnih, fizičnih).
• Od načrtovanih dejavnosti in usmerjanja/vodenja otrok po-
stopoma preidimo zgolj na opazovanje ter podaljšujmo čas
otrokovega svobodnega delovanja, ustvarjanja in raziskova-
nja gozda.
• Bodimo pozorni na interakcije med otroki in razvijanje so-
cialnih veščin (samostojno/nesamostojno reševanje konflik-
tov, medsebojna pomoč, povabilo k sodelovanju/igri, medse-
bojni dialog: raba vljudnostnih izrazov . . .).
• Opazujmo napredek posameznega otroka na vseh področjih.
• Spodbujajmo otroke, da dejavnosti v gozdu povezujejo z dru-
gimi področji (transfer).
• Bodimo pozorni na besedno in nebesedno komunikacijo
otrok.
• Bodimo pozorni na interakcijo otrok-otrok (pogovor, vpra-
šanja, prijaznost, naklonjenost . . .) in otrok-odrasli (želja po
pogovoru, potreba po tožarjenju, prošnja za roko, za pomoč,
oddaljevanje iz vidnega polja odraslega).
• Po vsakokratnem obisku gozda spodbujajmo otroke k pogo-
voru in samorefleksiji (v obliki besednega izražanja, risb,
ustvarjanja gozdne mape/knjige ipd.).
63
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
• Pri načrtovanju dela sledimo uresničevanju dejavnosti, ciljev
in načel kurikula, obenem pa naravnemu toku dogajanja in
življenja nasploh.
• V gozd povabimo tudi druge strokovne in vodstvene delavce
(ravnatelj, pomočnik ravnatelja, svetovalni delavec, speci-
alni pedagog ipd.).
• Pripravimo končno letno poročilo o izvajanju gozdne peda-
gogike v obliki videoposnetkov, fotografij (in ga pokažimo
npr. na vzgojiteljskem/učiteljskem zboru, pedagoški konfe-
renci ipd.) ter delimo izkušnje z drugimi pedagoškimi de-
lavci, ki projekta ne izvajajo.
• Znotraj kolektiva organizirajmo redna skupna srečanja, se-
stanke, namenjene načrtovanju/snovanju dela, izmenjavi iz-
kušenj, mnenj, razvijanju in nadgradnji dela.
Priporočila za sodelovanje s starši
Starši so podvrženi nenehnim pritiskom in časovni napetosti, ki jo
ustvarja družba, ter se v skrbi za dobrobit svojega otroka srečujejo
z dvomi, strahovi in pomisleki. Ker so ključni dejavnik in vezni
člen med pedagoškim delavcem in otrokom, je pomembno, da jim
predstavimo prednosti izvajanja novega pedagoškega modela in
jih seznanimo z dosedanjimi pozitivnimi opažanji, ugotovitvami in
rezultati. Razložimo jim, zakaj je uvajanje sprememb na tem pod-
ročju pomembno in potrebno in kako to vpliva na celostni razvoj
otroka.
Z ustreznim pristopom in kakovostnimi utemeljitvami lahko
vplivamo tudi na njihovo vzgojo otrok, razvijanje kritičnega mi-
šljenja in oblikovanje sistema vrednot ter tako zagotovimo enot-
nost vzgojnih vplivov (v vrtcu/šoli in doma).
• Na prvem srečanju v šolskem letu jim predstavimo program
gozdnega vrtca in gozd kot bogat prostor, ki otroku omogoča,
da kar najbolje razvije svoja znanja, veščine in pridobi izkuš-
nje ter mu ponuja izzive za psihosocialni, kognitivni, fizični
razvoj.
• Razložimo jim, zakaj so gibanje, igra z vrstniki in preživljanje
časa v naravi pomembni in kako vplivajo na celostni razvoj
otroka.
• Razbremenimo jih dvomov in se pogovorimo o strahovih,
pomislekih, ki se jim porajajo (tveganja, okužbe, poškodbe,
klopi, vremenske razmere, umazana oblačila ipd.).
64
Uvajanje in udejanjanje inovativnega pedagoškega pristopa
• Povemo jim, da bomo gozd obiskovali tudi v slabem vremenu
(dež, sneg), ne pa takrat, ko bi bil odhod tja nevaren, in v
izrednih vremenskih razmerah (izrazito neurje, močan veter,
žledolom).
• Opomnimo jih, da bomo zaradi poglobljenega stika z naravo
– materiali, ki spodbujajo, razvijajo ustvarjalnost in domi-
šljijo, lahko večkrat umazani in zapacani, a predvsem bogati
z izkušnjami in občutki, kar pa je za otrokov razvoj čutil in
zavesti edino pomembno.
• Povabimo jih v gozd, da izkušnjo doživijo z nami (dopoldan-
ska ali popoldanska druženja, sprehodi, izkustvene delav-
nice, roditeljski sestanki, zaključna srečanja). V gozd skupaj
z otroki povabimo tudi stare starše.
• Staršem sproti poročajmo o obiskih gozda in dejavnostih, ki
smo jih tam izvajali (spletna stran – obvestila, fotogalerija).
• Po vsakokratnem obisku gozda jih o tem obvestimo s sporo-
čilom na oglasni deski skupine z napisom Bili smo v gozdu.
• Če imamo možnost, snemajmo, fotografirajmo otroke in pri-
pravimo predstavitev utrinkov iz gozda za starše.
• Oblikujmo in ustvarjajmo gozdno knjigo (mapo), v katero
vlagamo vsa poročila o delu z otroki (dejavnosti, ki smo jih
izvedli, refleksije, izdelki otrok ipd. o obisku gozda). Gozdno
knjigo, namenjeno sprotnemu spremljanju in pregledovanju,
postavimo na staršem dostopno in vidno mesto.
Vloga in pomen ravnatelja ter sodelovanja vseh vključenih
za kakovosten razvoj in udejanjanje pedagoškega modela
Vloga ravnatelja pri kakovostnem razvoju in udejanjanju pedago-
škega modela v izvedbeni kurikul vrtca je zelo pomembna. Pre-
poznati mora potenciale strokovnih delavcev, njihovo željo, zna-
nja, sposobnosti za sodelovanje in vključevanje novih, inovativ-
nih znanj v dejavnosti, ki jih načrtujemo in izvajamo v oddelkih.
Ravnatelj je spodbujevalec, soorganizator in aktivni udeleženec
tako pri načrtovanju kot pri spremljanju in usmerjanju dela. Po-
membno je, da je vključen tudi med vrednotenjem uvedenih spre-
memb in uresničevanja inovativnega pedagoškega pristopa ter pri
načrtovanju ciljev za nadaljnje delo. Njegova vloga je pri zagotav-
ljanju dobrih delovnih razmer, sredstev za delo in pri načrtovanju
izobraževanja strokovnih delavcev ključna.
Prizadevanja za večjo uspešnost, učinkovitost in kakovost dela
65
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
so se s področja pridobitnih organizacij prenesla tudi v vzgojo
in izobraževanje. Razlogi za to niso zgolj v željah in potrebah
vzgojno-izobraževalnih organizacij samih po lastnem razvoju in
izboljšanju dela, temveč so vse pogosteje odziv na pritiske in iz-
zive okolja, v katerem delujejo. Pri izbiri pristopov, ki omogočajo
izboljšanje dela, lahko razvijejo svoj pristop ali pa izbirajo med
že uveljavljenimi modeli, ki jih ustrezno prilagodijo svojim po-
trebam, zahtevam in ciljem. Proces nenehnega izboljševanja se
začne z načrtovanjem lastne dejavnosti, s snovanjem metod dela
in poti do cilja. V Vrtcu Črnuče zagotavljamo načrtno, organizirano
in sistematično uresničevanje temeljnih ciljev predšolske vzgoje.
Prizadevamo si, da bi otroci v interakciji z vrstniki in odraslimi
preživljali aktivno in prijetno otroštvo.
Vzgojno-izobraževalne organizacije dokazujejo kakovost svo-
jega dela ustanoviteljem, staršem in okolju. Naš vrtec se že tradi-
cionalno ponaša z različnimi oblikami sodelovanja na več ravneh.
Spoštujemo v kurikulu zapisano načelo sodelovanja s starši, ravno
tako pa je pomembno sodelovanje z okoljem.
Pedagogika preučuje vzgojo in izobraževanje, odkriva njune
zakonitosti in značilnosti ter njuno vlogo pri razvoju mladih ro-
dov v preteklosti in sedanjosti. Raziskuje vzgojo in izobraževanje
kot nenehen proces, preiskuje vzgojno-izobraževalno dejavnost
ter išče in določa vzgojno-izobraževalne cilje. Na podlagi lastnih
raziskovalnih metod odkriva bistvo vzgojno-izobraževalne dejav-
nosti, njeno smiselnost, namenskost, upravičenost, veljavnost in
njen pomen za razvoj posameznika in družbe (Jereb 1998, 7).
Za uvajanje novih, inovativnih pedagoških pristopov potrebu-
jemo nova znanja, zato je treba zaposlenim omogočiti, da se vklju-
čujejo v različna izobraževanja. Živimo v obdobju, ko so družbene
spremembe zelo intenzivne, zahteve pa vedno večje. Znanje, ki
ga pridobimo v začetnem izobraževalnem obdobju, moramo do-
polnjevati, zato nihče ne more več pričakovati, da si bo v mlado-
sti nabral znanje za vse življenje. Posameznik stremi k hitremu
tempu življenja na vseh področjih, hkrati pa si želi tudi napredo-
vati, želi si novih znanjih in uskladiti osebne in poklicne cilje. In
prav izobraževanje omogoča uresničevanje posameznikovih tako
osebnih kot poklicnih ciljev.
Kot navaja Jereb (1998, 17), je izobraževanje opredeljeno kot
dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovih znanj,
sposobnosti in navad. Za razliko od preostalih avtorjev opredeljuje
še strokovno izobraževanje, in sicer kot načrten proces razvijanja
posameznih znanj, zmožnosti, sposobnosti ter pridobivanje delov-
66
Uvajanje in udejanjanje inovativnega pedagoškega pristopa
nih izkušenj za strokovno opravljanje poklica. Izobraževanje po-
teka v vseh obdobjih človekovega življenja. Človek se začne učiti
že v otroštvu in z učenjem kot temeljno dejavnostjo nadaljuje v
obdobju mladostništva, vse dokler ne izstopi iz rednega izobraže-
valnega sistema in ne prevzame druge družbene vloge kot svoje
temeljne vloge (Jelenc 1996, 11). Vendar se tukaj proces učenja še
ne konča, saj posameznik ves čas potrebuje novo znanje, tako na
delovnem mestu, v družini, prostem času itd. Dokler je posamez-
nik še lahko dejaven, sta učenje in izobraževanje zelo pomembni.
Izobraževanje je ključno tudi za uspešno delovanje organiza-
cije. Pri uvajanju inovativnih pedagoških pristopov vsesplošno izo-
braževanje in usposabljanje nista več dovolj, temveč mora vr-
tec svojim strokovnim delavcem zagotoviti stalno izobraževanje
po posebnih programih in na osnovi ugotovljenih potreb znotraj
vrtca. Izobraževanje odraslih je proces, ki obogati življenje vseh,
ki v njem sodelujejo. Osredotočeno je na odraslega udeleženca,
mentorja in organizatorja in je zasnovano glede na potrebe, ci-
lje in prizadevanja udeležencev. Pomaga jim, da se učijo o sebi,
si pridobijo znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočali, da bodo
uresničevali svoje osebne, družbene potenciale in povečali priča-
kovanja v zvezi s svojo strokovno in osebno rastjo (Rečnik 2004,
112).
Lipičnik (1996, 106) pa meni, da gre pri usposabljanju za to, da
skušamo s posebnimi postopki izboljšati človekove lastnosti, da bi
lahko opravljal svoje delo ali da bi ga opravljal bolje.
Glavni namen usposabljanja je pridobitev in razvoj znanja ter
sposobnosti zaposlenih, predvsem za opravljanje trenutnih delov-
nih nalog. Vsako usposabljanje naj bi imelo vsaj tri glavne cilje
(Wexley in Latham 2002, 3):
• izboljšanje posameznikove samozavesti;
• povečanje posameznikovega strokovnega znanja;
• povečanje motivacije posameznika, da bi delo opravljal še
uspešneje in učinkoviteje.
Dejstvo je, da morajo v vzgojno-izobraževalnem zavodu, če ho-
čejo, da bodo imeli zaposleni ustrezno znanje, skrbeti za njihovo
stalno usposabljanje in izobraževanje, kajti le tako bodo lahko
otrokom zagotovili najboljšo oskrbo, da bodo ti primerno razvijali
svoje umske in telesne sposobnosti. Izobraževanje je smiselno ta-
krat, ko se posameznik želi česa naučiti. Za posamezno organiza-
cijo je pomembno, da izobraževanje povečuje zmožnosti za učenje
67
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
in da se osredotoča na znanja, sposobnosti, povezane z opravlja-
njem dela, in na spremembo odnosa zaposlenih do dela.
Sklep
V Vrtcu Črnuče se zavedamo sprememb, po katerih kliče sodobni
način življenja. Zavedamo se, da je zgodnje otroštvo osnova za ce-
lostni in nadaljnji intelektualni razvoj otroka, zato z uresničeva-
njem inovacijskega projekta Gozd v objemu izvajamo dejavnosti,
ki stimulirajo otrokov psihosocialni, fizični in kognitivni razvoj.
Z medsebojnim sodelovanjem, kakovostnim razvojem in udeja-
njanjem pedagoškega modela dosegamo pozitivne rezultate ter
se uspešno spoprijemamo z izzivi časa. Ugotavljamo, da gre pri
razvijanju inovacije pravzaprav za mnogo več, za vračanje na-
zaj k izvoru, za oživljanje temeljnih vrednot družbe, ki so se iz-
gubile v času, in sicer svobode, ljubezni, spoštovanja, odgovor-
nosti – gre pravzaprav za vzgojo otrok v odgovorne in svobodne
ljudi/državljane, pripravljene na življenje.
Literatura
Györek, N. 2012. Povabilo v gozd srečnih otrok (evalvacijsko poročilo
s priporočili za pedagoške delavce). Kamnik: Samozaložba.
Jelenc, S. 1996. abc izobraževanje odraslih. Ljubljana: Andragoški
center Republike Slovenije.
Jereb, J. 1998. Teoretične osnove izobraževanja. Kranj: Moderna
organizacija.
Komljanc, N. 2012. »Koncept odprtega učenja.« Trajnostni razvoj v šoli in
vrtcu: revija za globalne dimenzije kurikula 6 (1–2): 7–11.
Lipičnik, B. 1996. Človeški viri in ravnanje z njimi. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Rajović, R. 2016. Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Rečnik, F., ur. 2004. Pedagoško-andragoško usposabljanje: priročnik za
usposabljanje mentorjev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo.
Šubic, J. 2013. »Gozd kot učilnica za vse predmete otrok vseh starosti.«
Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu: revija za globalne dimenzije kurikula
6 (1–2): 81–88.
Wexley, N. K., in P. G. Latham. 2002. Developing and Training Human
Resources in Organizations. Upper Saddle River, nj: Prentice Hall.
Eva Pori je vzgojiteljica v Vrtcu Črnuče. eva.pori@gmail.com
Andreja Klopčič Hološević je ravnateljica Vrtca Črnuče.
andreja.klopcic@guest.arnes.si
68