Drage sodelavke, sodelavci, kooperanti, prijatelji! Dnevi ob prelomu leta so vedno nekaj posebnega. Drži se nas nekakšna napetost v pričakovanju vsega neznanega, kar prinaša novo leto. Za vstop v leto 1987 morda to še bolj velja, saj nam obetajo pomembne spremembe v načinu gospodarjenja, ki naj bi v marsičem spremenile dosedanje ustaljene navade. To nas ne bi smelo skrbeti, saj gre za uveljavljanje bolj realnih ekonomskih kategorij, kar boljšim organizacijam, ki so že doslej skrbno gospodarile, ustreza. Z letom 1986 smo pravzaprav v sozdu Mercator-Kit lahko zadovoljni. Prednosti našega skupnega dela, skupnih in vzajemnih aktivnosti se kažejo zelo oprijemljivo. Vsak delovni kolektiv v vsaki posamezni oganizaciji si svoj položaj in svojo usodo zagotavlja predvsem sam, računajoč na vse rizike, ki jih prinašata proizvodnja in poslovanje. Toda pomembna je zavest, da delajo v velikem sistemu, ki zagotavlja finančno, poslovno, razvojno, socialno in rizično varnost. Zato moramo tudi vnaprej varovati vse tiste naše skupne funkcije, ki utrjujejo naše medsebojno zaupanje, medsebojno povezanost, enotnost in občutek pripadnosti svoji in hkrati skupni firmi. Vsa leta nazaj smo večkrat ugotavljali, da osebni dohodki v naših kolektivih, zlasti kmetijskih in trgovskih, zelo zaostajajo. Lahko smo zadovoljni, da nam je v letu, ki se izteka, to vendarle uspelo malce popraviti. Tudi za prihodnje leto 1987 nas naloga, da uspešno poslujemo, obvezuje v takšno delitev in višino zaslužkov in osebnih dohodkov, ki bodo stimulativni za kmete in delavce po naših organizacijah, saj lahko le zadovoljni tudi več ustvarimo in bolje gospodarimo. Živimo v težkih časih, težkih za našo jugoslovansko skupnost. To se seveda odraža tudi v naših okoljih. Na mnogo stvari sami s svojim delom, s svojim prispevkom ne moremo vplivati. Toda največ, kar lahko storimo, je predvsem to, da se zanesemo nase, na svoje lastne sposobnosti in aktivnosti. Tedaj rezultati ne morejo izostati. Bilo bi seveda odveč, če bi se slepili, da nam bo lahko. Problemov ne bo manjkalo, nikdar ne bomo mogli v celoti spraviti z dnevnega reda razreševanja vprašanj, ki zadevajo usklajevanje ožjih in širših, kratkoročnih in dolgoročnih, drobnih in velikih, osebnih in skupnih interesov. Naša skupna optimistična želja ob tem je, da bi se. pri tem srečevali s poštenjem, strpnostjo in razumsko presojo. ^Leto 1987 ne bo slabo, če bo takšno ravnanje prevladovalo. In če nam usoda primakne še malce osebne sreče, zdravja in vedrine, bi bilo res lahko v redu. Miran Goslar predsednik PO SOZD Mercator-KIT Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXIII Ljubljana, december 1986 št.: 12 Razvoj trženja Andrej Dvoršak prednostna naloga Okrepiti bo treba prodajno službo Okrogla miza o predstavništvih ter sestanek o pospeševalni službi in trženju sta dobila epilog na sestanku direktorjev vseh industrijskih in nekaterih trgovskih organizacij, ki je bil pod vodstvom predsednika PO SOZD, Mirana Goslarja, v Mercator-Embi konec novembra. Na njem so se vodje industrijskih ozdov našega sistema dogovorili o poenotenem pristopu članic sozda na prodajnem področju. Uvodničarja Franc Prvinšek, Podpredsednik PO za blagovni Promet, in Mitja Ponikvar, podpredsednik PO za industrijo, sta na kratko povzela razpravo že omenjenih sestankov ter ponudila v razpravo sklepe, ki so bili na njih sprejeti. Na obeh sestankih je biio izpostavljeno vprašanje neenotnega nastopa naših organizacij na jufloslovanskem trgu. Obakrat je bila izražena potreba, da organiziramo službo, ki bo povezovala interese vseh dejavnosti in nastopala pred skupnimi partnerji. Ob osnutkih planov ; Vesna Bleivveis Pomisleke in ugovore, ki so v ! primeru Mercator-KŽK Gorenj- ' ske imeli tudi razdruževalni priz- j v°k. se da odpraviti tudi s strp- ! plm in strokovnim dialogom, j enostransko in tozdovsko gleda- j nje na zadeve skupnega pomena I namreč dostikrat izvira iz nepo- , znavanja stvari in tudi zavestno ^mikanega učinka združitve v ' OZD Takemu gledanju in vide-lu zadev skupnega pomena se r'Cer ni mogoče izogniti, ker so szultati prizadevanj za urejanje ! • osameznih zadev z ravni sozda Skratka, zahteva je bila, da se izoblikuje strategija za organiziran nastop SOZD MERCATOR-KIT na jugoslovanskem trgu. Te zahteve so bile čvrsta opora za nadaljnjo razpravo, v kateri so sodelovali domala vsi navzoči. Smo za vse, kar nam bo povečalo prodajo Alojz Franc, direktor Merca-tor-Ete, je poudaril, da se zavzemajo za kakršenkoli premik v organiziranosti, ki bo njihovi delovni organizaciji omogočil povečano prodajo, kajti slovenski trg redkokdaj neposredno merljivi z denarnim učinkom, izmenjava mnenj in pogledov je v takih primerih odločilnega pomena zato, da se sporne zadeve uredijo še preden dvomi v pravilnost in korektnost predlaganega uresničevanja zadev skupnega pomena razplamtijo v enostransko pobarvano dokazovanje (ne)koristno-sti združevanja Vsebinska teža pripomb Meer-cator-KŽK Gorenjske na osnutek planskih aktov je terjala razgovor med predstavniki delovne orga- je za M-Eto premajhen, v drugih republikah, razen v Hrvatski, pa skorajda niso prisotni kot proizvajalci, temveč le kot kupci. M-Eta se bo zato vključila v skupna predstavništva, ki bodo prodajala tudi njene proizvode, in istočasno skrbela za nakup surovin. Pri tem so se doslej že srečevali z M-Mednarodno trgovino, zato menijo, da večjih ovir pri sodelovanju ne bi smelo biti. Prav tako podpirajo v M-Eti tudi zamisel o pospeševalni službi, saj opažajo, da sedaj večkrat niso prisotni s svojimi izdelki v nizacije in nekaterimi člani poslovodnega odbora SOZD. Če bi bili v oceni izmenjave mnenj in stališč nekoliko pikri, bi lahko rekli, da je šlo za akademsko razpravo ■ o vlogi ekonomske vede - vsaj kar zadeve področje inflacije in njenih virov v sozdu, sicer pa dialog lahko ocenimo kot partijo odprtih kart z možnostjo licitiranja. Bolj kot sam rezultat razgo- | vora, ki se kaže v usklajenosti stališč do predlaganih poti in načinov uresničevanja zadev skupnega pomena, kaže poudariti naslednje: neposredna izmenjava mnenj in informacij je gotovo najprimernejša: in najučinkovitejša metoda dela. za katero se bo-| mo morali še večkrat odločiti v času, ko še nič ne boli Potem, ko je treba zob izdreti, pa čeprav gre za modrostnega, je že prepozno. Mercatorjevi maloprodajni mreži, tako, denimo, dolgo časa ni bilo njihovega kečapa v trgovinah Jelke iz Ribnice. zočarani. Ko so se pridružili sozdu, so menili, da bodo lažje plasirali svoje proizvode, sedaj pa ugotavljajo, da na tem področju Janez Tavčar, direktor Mercator-KŽK Gorenjske, je bil zaskrbljen predvsem nad prodajo, nad katero so v Mercator-KŽKG ra- nju bi morali sozd bolj tržno Nadaljevanje na 2. strani RSKiSj:' S I I i i Ko še ne boli Za instrumentarij uresničevanja zadev skupnega pomena se čia-n|ce sozda opredeljujemo s planskimi akti za tekoče in srednjeročno obdobje. Javna razprava o osnutku planskih aktov sozda in Njegove delovne skupnosti za leto 1987 je v marsikateri OZD spro-z'la pomisleke proti nekaterim predlaganim izvedbam. Odveč je Verietno poudarjati, da gre predvsem za združevanje sredstev za 'cvesticije tako glede obsega kot virov tega združevanja. Okrepiti bo treba prodajno službo Nadaljevanje s 1. strani usmeriti, če hočemo, da se bo še bolj razvil in v celoti opravil svojo funkcijo. Če sozd he bo hitro ukrepal in izpeljal nalog na področju trženja, bo njegova delovna organizacija prisiljena to storiti sama, nakar se bo verjetno pojavilo tudi vprašanje, zakaj naj bi še naprej bili vključeni v sozd. Nadalje se je dotaknil tudi pospeševalne službe in poudaril, da o njej ni več kaj razpravljati, ampak je preprosto potrebno takoj začeti z uresničevanjem predlaganih rešitev. S tem se je strinjal tudi Jože Čandek, direktor Mercator-Rož-nika, ki je poudaril, da bo od pospeševalcev imela korist tudi industrija, ne le trgovina. Stroški zanje so malenkostni od koristi, ki jo bomo imeli, kajpak pa bo morala industrija prisluhniti željam potrošnikov in se prebiti iz povprečja na vidnejše mesto. Konrad Šintler, direktor M-Blagovnega centra je povedal, kakšne izkušnje so imeli oni s pospevalno službo, ki so jo že pred časom organizirali. Poudaril je, da mora biti pospeševalec neodvisen in neobremenjen s toz-dovskim mišljenjem, zato naj bo ta služba organizirana v okviru DS SOZD, če želimo doseči pričakovane rezultate. Rozka Marinšek, iz M-Lju-bljanskih mlekarn je menila, da bi morali bolj skrbeti za potrošnika in njegovo vzgojo, predvsem pa bi ga morali usmerjati k spremembam v prehrambenih navadah. Tako bi tudi lažje prodali naše izdelke. Ob tem bi se morali vprašati, ali imamo količinsko dovolj veliko proizvodnjo ali ne, in kakšna je njena kakovost. Svoja »interesna« področja bomo lahko širili le, če bomo imeli dovolj zanimivih in kakovostnih izdelkov. To je osnova za to, da bodo naša predstavništva, ki sedaj bolj ali manj životarijo, zaživela in uspešno plasirala naše blago na jugoslovanski trg. Mitja Marinšek, direktor M-mednarodne trgovine je izrazil tudi pomisleke glede pospeševalne službe, kajti sam Mercator je tako velik, da dva ali trije pospeševalci ne bi mogli obdelati prodajne mreže tako, kot sedaj od njih pričakujemo. Zato naj pospeševalci začno obdelovati le ožje področje, zato pa to bolj temeljito. Načeloma Mercator-Medna-rodna trgovina podpira zamisel o skupnih predstavništvih na področju nabave. Njej je potrebna razvejana nabavna mreža za izvoz. Kajpak se bodo pojavile posamezne specifične zahteve, ki pa na bodo ovira za skupen nastop članic sozda. Beograd — vprašanje zase Marinšek je opozoril predvsem na problematiko predstav- ništva v Beogradu, ki je neustrezno organizirano in ga je potrebno čimprej reorganizirali. To ne bo mogoče vse dotlej, dokler ne bomo imeli v Beogradu lastnih, dovolj velikih poslovnih prostorov na enem mestu. Združitev vseh sedanjih predstavništev v Beogradu na enem mestu mora biti prednostna naloga, je poudaril in se zavzel, da bi za vodjo tega predstavništva postavili človeka, ki smo ga vzgojili v Mercatorju in ki bo poleg pripadnosti organizaciji tudi dober gospodarstvenik, ki nas bo lahko zastopal pri vseh organih v vsaki zadevi. Pavle Erzin, direktor M-Tehne, je nato menil, da se spuščamo že v podrobnosti, ki jih bo potrebno vsekakor razčistiti, a kasneje! Osnovno je, da se načelno dogovorimo o skupnih predstavništvih in naeinu združevanja sredstev zanje ter o globalnih vprašanjih razvoja, predvsem na področju trženja. Potrebujemo marketing službo, če hočemo dalje. Vendar se moramo naloge lotiti strokovno, na podlagi študije, ki naj pokaže, kakšna naj bo ta služba in kako mora biti organizirana, da bo svoje naloge lahko učinkovito opravljala. Zavzel se je, da bi študijo izdelala kakšna strokovna organizacija izvez Predlog plana sozda določen Kljub mnogim neznankam zaposlovanje v letu 1987 je izvršilni odbor delavskega sveta SOZD na 11. seji 11. decembra določil predlog planskega akta sozda in njegove delovne skupnosti za leto 1987. Ob oblikovanju predloga velja poudariti: vse pripombe, ki so jih na osnutek planskih aktov poslale članice sozda, so bile predhodno usklajene s prizadetimi članicami in zato ni bilo potrebno spreminjati in-strumentarija za uresničevanje zadev skupnega pomena. Lahko rečemo, da sta oba planska dokumenta rezultat strpnega in strokovnega dialoga, ki se bo na zasedanju delavskega sveta SOZD, ob eventualnih amandmajih pokazal kot volja vseh članic sozda, da s skupnimi in poenotenimi izhodišči za gospodarjenje v letu 1987 korakamo v negotovo prihodnost. Vesna Bleivveis Ustanavljamo stanovanjsko zadrugo Ideja, da v sozdu ustanovimo stanovanjsko zadrugo, ni nova in pred leti je Mercator takšno zadrugo tudi imel, skupaj s Kartona-žno tovarno. Pravna služba sozda je sedaj pripravila nov samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske zadruge, ki pa jo lahko ustanove le fizične osebe — se pravi delavci sozda, ki grade ali nameravajo graditi lastne stanovanjske hiše. Zbrati se jih mora najmanj trideset. Na ustanovnem občnem zboru nato sprejmejo samoupravni sporazum in vse ostale akte ter izvolijo organe in se dogovore o višini pristopnega deleža, ki ga mora vsak član vplačati ob pristopu v zadrugo. Prijave zbiramo v tajništvu sektorja za zadružništvo, gostinstvo, turizem in storitve — telefon 221-027. Markovič sistema sozda, ki bo lahko bolj objektivno odločala o naših zahtevah, ki bodo od organizacije do organizacije različne. Kar pa se tiče pospeševalcev, je menil, da je to le »krpanje lukenj«, ki je sicer nujno, ni pa odločilno za nadaljnji razvoj. S temi ugotovitvami se je strinjal tudi prof. dr. France Kervi-na, direktor Mercator-Ljubljan-skih mlekarn, ki se v zadnjem času že srečujejo s hudo konkurenco, predvsem na področju prodaje sirov, in ki zato podpirajo ideje o skupnem marketingu, vendar takšnem, ki bo učinkovit podaljšek proizvodnih organizacij in bo omogočil večje uveljavljanje izdelkov na.tržiščih Jugoslavije. Okrepiti službo prodajno Te in druge razprave je na koncu strnil Miran Goslar v jedrnate sklepe, ki so jih predstavniki članic soglasno podprli. Tako je bilo dogovorjeno, da bomo ustanovili marketinško organizacijo na ravni sozda, katere posebna naloga bo pospeševanje prodaje proizvodov Mercatorjeve industrije in drugih industrij, za katePe bomo imeli interes na širšem področju poslovanja. Marketing se bo moral uveljaviti predvsem s prodajo izven sistema sozda. Da sedaj ne dosegamo željenih uspehov, je razumljivo, saj na področju prodaje sozda deluje en človek — Marko Bokal, pomočnik direktorja sektorja za blagovni promet, kar je premalo. Službi, katere zametek je, bo potrebno okrepiti, da bo lahko ustrezno delovala. To je izjemno pomembno kadrovsko vprašanje, pri katerem bodo morale sodelovati članice s svojimi predlogi, kajti od ljudi, ki bodo delali v tej službi, bo odvisen naš poslovni uspeh v širšem prostoru. Drugi sklep je bil, da se posname slika sedanjega stanja na- Od leve: Frenc Prvlnšek, Meta Potočnik, Mitja Ponikvar ših predstavništev izven SR Slovenije. To bo podlaga za organiziranje skupnih predstavništev, ki bodo temeljila, na interesih posameznih članic. Pri tem pa bo potrebno skrbno paziti, da ne bomo nič porušili, ampak vse, kar se je že izkazalo kot dobro, le še dograditi. Posebno vprašanje je Beograd, oziroma naša predstavništva v njem. Večina ali morda celo vse proizvodne organizacije imajo v Beogradu svoje intrese, kar narekuje, da temu vprašanju namenimo, posebno skrb. Dokončna rešitev je možna le ob izgradnji ali nakupu novih poslovnih prostorov. Tega se bo sozd lotil leto dni potem, ko bo končana nova poslovna zgradba v Ljubljani. Skupne poslovne prostore, bi lahko, po mnenju Mirana Goslarja in tudi drugih, lahko realizirali v sklopu novega marketa, ki ga bomo gradili skupaj z Mercatorjevo Blagovnico v Beogradu. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo takoj organizirana pospeševalna služba za Mercatorjevo prodajno mrežo. Za zdaj bosta to dva, morda trije pospeševalci, ki bodo imeli razdeljena področja dela in ki bodo obdelovali le ožje področje Ljubljane in pomembnejše trgovine. Istočasno bomo skupaj z neko zunanjo institucijo izdelali študijo o potrebah in zahtevah marketinga v sozdu. Vse članice sozda se morajo zavedati, da bo nov koncept marketinga pomenil tudi temeljito reorganizacijo sedanje Delovne skupnosti sozda, ki je sedaj sektorsko organizirana, po branžnem principu. Vendar pa bo vsaka nova oblika organizacije dobrodošla, če bo prispevala k večji poslovni učinkovitosti, so menili udeleženci sestanka. Pavie Erzin, Anton Kočevar, Tone Mastnak, Uroš Gros Alojz Franc, Jože Čandek, Rozka Marinšek, Marko Bokal, Miro Duič, Janez Tavčar Anketa ob koncu leta Problem številka ena in obljube Za zaključno številko našega časopisa v letu 1986 smo skušali pritegniti k sodelovanju večji krog predvsem bolj v skupne zadeve sozda posvečenih delavcev iz vseh dejavnosti in regij. Samo dvoje vprašanj smo naslovili nanje, s prošnjo, da na kratko odgovorijo. Poslali smo jih 15 članom izvršilnega odbora delavskega sveta sozda, predsedniku delavskega sveta sozda, predsedniku KO sindikata, predsedniku KORŠ, predsedniku sveta potrošnikov, predsednici uredniškega odbora ter direktorjem tistih naših DO, ki so organizacije skupnega pomena - M-interne banke, M-Kmetijske-ga zavoda, M-Mednarodne trgovine in M-Tehne. Odgovorili so — Od elanov izvršilnega odbora: Belko Bovcon, Metka Kopar, Anton Malnar, Jože Prušek in Franc Zadravec. Od predstavnikov organov sozda sta se odzvala le Kristina Antolič in Mirko Vaupotič, od direktorjev pa Nace Lovšin. Vsem se lepo zahvaljujemo, tu pa so odgovori sna vprašanji: I. Kaj je problem številka ena v SOZD MER-CATOR-KIT in zakaj? — Razraščanje administracije in v zv.ezi s tem več papirja in stroškov Jože Prušek, M-ZKZ Mozirje, član IO delavskega sveta SOZD — Kje in kdo bo organiziral in financiral teniški turnir sozda MERCATOR-KIT v prihodnjem letu. Miro Vaupotič, M-Sadje zelenjava, predsednik KORŠ — Še vedno ne prejemajo glasila vsi zaposleni delavci, združeni kmetje in upokojenci. Vsebinska zasnova zajema vsa področja poslovanja sozda pa tudi širšo in ožjo problematiko, s katero so se dolžni delavci seznaniti. Zakaj ne prejemajo glasila vsi, vedo odgovor tisti odgovorni delavci v DO, TOZD in TOK, pri katerih to še ni urejeno. Kristina Antolič, M-lzbira Panonija Ptuj, predsednica uredniškega odbora časopisa »Mercator« - Problem v sozdu je v prepočasnem izvajanju kadrovske politike v smislu inovacij in s tem neučinkovito vnašanje novosti in znanosti v prakso. V osnutku Plana delovne skupnosti SOZD pa se bo naglo širila administracija Nace Lovšin, direktor M-Kmetijskega zavoda Ljubljana - V sozdu se v desetih letih nismo uspeli organizirati po panogah in razviti dohodkovnih odnosov v reprodukcijski verigi. Glavni problem so kadri, ki obde-iujejo vsak svojo ohišnico v tozdu. Anton Malnar, M-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija, član IO delavskega sveta SOZD — Večje poslovno sodelovanje med članicami, posebno tam, kjer so imele članice ob združevanju v SOZD že urejene dolgo- Tone Mastnak je že uvodoma poudaril, da tega sporazuma ne smemo ne precenjevati niti podcenjevati. Sporazum ne bo urejal problemov sam po sebi in tudi ne bo prinesel sprememb v reprodukcijski verigi. Omogočal naj bi začetni pristop k boljši organizaciji, s čimer bi si zagotovili možnosti za bistveno izboljšanje odnosov med primarno proizvodnjo, industrijo in trgovino. Kljub temu, da je bil čas usklajevanja besedila sporazuma med članicami dolg in so bile upoštevane vse pripombe, ki so jih dale, je bilo med udeleženci sestanka slišati negodovanja, češ da so besedilo sporazuma dobili letne poslovne odnose izven sozda in jih je sedaj težko preusmerjati. Metka Kopar, M-KZ Trebnje, članica 10 delavskega sveta SOZD — zastarelost proizvodnih zmogljivosti, visoka odpisanost osnovnih sredstev v proizvodnih ozdih, predvsem v živilski industriji, narekuje kar najhitrejše posodobitve in zagotovitev potrebnih sredstev za naložbe. Od posodabljanju pa bi morali zagotoviti delitev proizvodnih programov in specializacijo med ozdi v okviru panog ter uveljavitev na tržišču s kakovostnimi izdelki. prepozno, da se o njem še niso posvetovali s samoupravnimi organi itd. Nepristranskemu opazovalcu pa se je to zdelo kot igra za prestiž in znamenje medsebojnega nezaupanja, ki ga še tako dober sporazum ne bo premagal. Nasprotniki podpisa, zaradi katerega so pravzaprav prišli v Ljubljano, so bili predstavniki nekaterih posameznih kmetijskih zadrug pa tudi trgovskih organizacij, ki pa so resda bili v sporazum vključeni čisto na koncu. Namesto do podpisovanja na začetku sestanka je prišlo do licitiranja za podpise, kar bi bilo morda še sprejemljivo v ~ času razprave, ne pa sedaj, ko so k Belko Bovcon, M-Mesna industrija Ljubljana, član IO delavskega sveta SOZD — Problem številka ena v sozdu MERCATOR-KIT je po mojem mnenju podjetniški egoizem. Veliko ozdov, članic sozda, vidi samo svoje probleme ali probleme svoje dejavnosti. Prepogosto in brez podlage vztrajajo pri rešitvi samo svojih zadev, ne oziraje se na razvoj in probleme drugih. Iz tega izhaja pomanjkanje strpnosti, vse manjša solidarnost in pripadnost sestavljeni organizaciji. Franc Zadravec, M-lzbira Panonija Ptuj, član 10 delavskega sveta SOZD sporazumu nekateri že pristopili. Namesto na začetku, so sporazum podpisali predstavniki posameznih (toda ne vseh) organizacij na koncu. Podpisnice sporazuma naj bi sedaj oblikovale skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri reji živine, proizvodnji mesa, predelavi in prodaji mesa ter mesnih proizvodov. Njen cilj naj bi bil, da se v okviru reprodukcijske celote, ki jo tvori ta skupnost, trajno usklajujejo nadaljnji razvojni programi celotne skupnosti, proizvodnja, prodaja ter poslovni in dohodkovni odnosi. Podpisnice sporazuma naj bi zaradi skupnih interesov skupno načrtovale obseg primarne proizvodnje, strukturo predelave ter načine in obseg prodaje v skladu s potrebami potrošnikov in možnostmi plasmaja na tržišču. Še več drugih skupnih akcij predvideva sedaj že veljavni sporazum. Zanimiv je tudi člen, ki — Mamica, kaj bo »prinesel« dedek Mraz? — Žena, koliko bo »odnesel« dedek Mraz? Ustanovna seja reprodukcijske skupnosti za proizvodnjo mesa Andrej Dvoršak Licitacija podpisov Po letu dni priprav, javnih razprav in usklajevanj je bila 12. decembra v sejni sobi Mercator-Sadja zelenjave ustanovna seja reprodukcijske skupnosti za proizvodnjo mesa, ki je potekala pod vodstvom Toneta Mastnaka, namestnika predsednika poslovodnega odbora SOZD MERCATOR-KIT. Glavna točka dnevnega reda naj bi bila podpisovanje samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri proizvodnji, predelavi in prodaji mesa in mesnih izdelkov. II. Pod kakšno obljubo za prihodnje leto se ne bi podpisali (česa si ne upate obljubiti)? — Kljub razbremenjevanju gospodarstva bosta rasla družbeni in osebni standard. Anton Malnar — 70-odstotno nominalno rast cen v letu 1987 — ?? Metka Kopar — Da bomo združevali sredstva za novi poslovni center in za izgradnjo nove mlekarne. Jože Prušek — Verjetno bi bile nepodpisane vse obljube v zvezi z inflacijo, celo za njeno letošnjo stopnjo Miro Vaupotič — Obljube, da bo rešen problem v zvezi z zahtevo — vsakemu delavcu in združenemu kmetu svoj izvod glasila na dom. Kristina Antolič — Delavcem, ki delajo v proizvodnji pod mnogo težjimi pogoji kakor zaposleni v trgovini -enako rast dohodka in s tem tudi osebnih dohodkov. Nace Lovšin — Da bomo v letu 1987 gospodarsko uspešnješi kot v preteklem, kljub vsestranskih prizadevanjem. Belko Bovcon - Da bomo rešili problem, ki sem ga opisal v odgovoru na prvo vprašanje, prav tako pa ne, da bomo uresničili planska predvi-devanjav. V planu je vse preveč želja, ki nimajo nobene podlage, vendar je že mnogo storjenega, če smo želje in potrebe zapisali. Franc Zadravec Vsem sodelujočim se zahvaljujem za njihov prijazni odziv in jim voščimo srečno in uspešno novo leto. Tistim, ki nam niso odgovorili, pa odgovarjamo na prvo vprašanje: Podcenjevanje stikov, sodelovanja in pravila: Publish or pe-rish! Obdelal J.N. podpisnike zavezuje, da ne bodo prevzemali ukrepov in obveznosti, s katerimi bi povzročali škodo ali prizadeli ugled drugih podpisnici v okviru reprodukcijske skupnosti za proizvodnjo mesa. Sporazum usklajuje tudi poslovne odnose med podpisniki od primarne proizvodnje do trgovine, prav tako pa tudi dohodkovne in cenovne odnose. Ustanovljena je bila tudi začasna delovna komisija, ki bo usklajevala poslovne in cenovne odnose pri odkupu živine, distribuciji ter prodaji mesa in mesnih izdelkov. Dogovorjeno je bilo, naj bi vse zainteresirane organizacije, predvsem kmetijske zadruge, po opravljenih posvetih na ravni svojih samoupravnih organov pristopile, kajpak če žele, k samoupravnemu sporazumu do konca leta. Že januarja bo sklican drugi sestanek reprodukcijske skupnosti, na katerem bodo dokončno formirali vse organe in delovna telesa, ki naj bi jih i skupnost imela. Računalniški center MERCATOR-KIT v novih prostorih Rudi Corn Eden od stebrov sestavljene organizacije V tem mesecu se je računalniški center Delovne skupnosti SOZD v Ljubljani preselil iz sedanjih prostorov na Aškerčevi cesti v nove udobne prostore v Mercatorjevem Blagovnem centru na Slovenčevi cesti: Ob tej priložnosti smo želeli poudariti sledeče: Računalniška dejavnost je eden od sedmih stebrov SOZD MERCATOR-KIT. Organizirana je v petih računalniških centrih, ki delujejo v DS SOZD MERCA-TOR-KIT in v DO M-lzbira Panonija Ptuj, M-Nanos Postojna, M-Ljubljanske mlekarne in M-KŽK Gorenjske. V samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT smo zapisali, da je računalniška dejavnost skupna in enotna za vse udeleženke sporazuma. V čem so prednosti skupne in enotne računalniške obdelave podatkov? Prednosti so predvsem: — združevanje sredstev amortizacije od računalniške opreme in skupna nabava računalniške opreme — enotna strojna in programska oprema — enotni aplikacijski programi — enotna vhodna in izhodna dokumentacija — poenoteni podatki in informacije. V vseh petih računalniških centrih trenutno razpolagamo s sedmimi računalniškimi sistemi ISKRA-DELTA. Če prištejemo še vso terminalsko opremo, lahko rečem, da je skupna vrednost celotne računalniške opreme približno 800 milijonov dinarjev. Nosilec razvoja in koordinator dela vseh računalniških centrov je računalniški center v DS SOZD MERCATOR-KIT, hkrati pa tudi nosilec zahtevne naloge izgradnje RPIS (računalniško podprtega informacijskega sistema) SOZD MERCATOR-KIT. Računalniški center v SOZD MERCATOR-KIT deluje 13 let in se je v tem močno razvil. Od prvega računalnika NCR z 32 KB spomina do 5 MB spomina ali 150-kratnim povečanjem centralnega spomina in 40-kra-tnim povečanjem spomina zunanjih enot. V računalniškem centru je trenutno zaposlenih 28 delavcev, ki bodo v letošnjem letu ustvarili za 300 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Podatke obdelujemo za 43 Mercatorjevih ozdov iz dejavnosti trgovine na veliko in malo, industrije, kmetijstva in gostinstva ter za nekaj ozdov izven sozda. Izdelane imamo vse glavne aplikacije, dokončujemo le še projekt izdelave glavne knjige in poslovnih rezultatov. Movi boljši pogoji dela nam bodo omogočili, da bomo krog uporabnikov še širili, hkrati pa izboljšali kakovost naših obdelav. Zadovoljni smo, da smo hkrati s preselitvijo v nove prostore uspeli nabaviti in usposobiti dva nova računalniška sistema Iskra-Delta 4850. Novi pogoji dela nam bodo še večja motivacija za boljše delo, saj imamo veliko željo in potrebo po vključevanju ozdov v računalniške obdelave našega računalniškega centra Računalniški delavci smo že pred nekaj časa sprevideli, da ni dobro preveč govoriti, temveč da je potrebno preiti od besed k delu. Danes smo ponosni na svoje dosežke. Eden izmed njih je tudi naš novi, po pravici imenovan računalniški center. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izgradnji računalniškega centra - od tistih, ki so dali prvo pobudo, do tistih, ki so pobudo realizirali. Posebej bi se zahvalil tov. Križaju, ki je ves čas skrbno nadzoroval potek vseh zahtevenih del, ki so potrebna za izgradnjo računalniškega centra. »To je naš nov računalnik« je gostom ob otvoritvi razkazoval novo opremo in prostore Rudi Corn, direktor računskega centra DRAGI PRIJATELJI KAJ MENITE, KAM PO VAŠEM MERI TALE UVOD, VRLI NAŠI, KI PRIKRIVATE SVOJE NAM BOŽANSKO ZNANJE? KAR BRŽ SE OTRESITE VSEH SUMNIČENJ IN STRASTI, LE POSLUŠAJTE, KAJTI V NJEM NE ZLA NE KUGE NIKJER NE NAJDEŠ. NIKAR NE MISLITE, DA GRE SAMO ZA ŠALE, BURKE IN ŠEGAVE LAŽ BESEDE. S TAKO LAHKOMISELNOSTJO PRESOJATI ČLOVEŠKA DELA TO NE GRE. VAM IN NAM, KI UKVARJAMO SE Z RAČUNALNIŠTVOM -OJ, TA BESEDA JE ZA NAŠE SOTRPINE BOGOKLETNA IN, KAR ŠE HUJE JE, DA NAS BUDALI, PONEUMLJA, ZAKAJ NAŠE ZNANJE JE ENA SAMA BEDARIJA IN NJIH MODROST OTROBNJAK JE PRAZNE SLAME, KI SPRIDI DOBREGA IN ŽLAHTNEGA DUHA. TODA NE DOPOSTITE, DA BI VAS SEDAJ ZGRABIL SRD, POČAKAJTE, DA SE GNEV POLEŽE, KER TO BOŽANSKO ZNANJE BOSTE, ČE STE ŽLAHTNO VZGOJENI, ŠE KAKO OPLEMENITITI MORALI STORILA SE JE VOLJA DA STE VSTOPILI V TA NAŠ HRAM MODROSTI, VI KI ŽE DOLGA LETA NAM POSVEČATE SE Z VSEM ŽLAHTNIM IN POŠTENIM DEJANJEM, NAS BODRITE IN UČITE, DA SE REŠIMO IN ODVRŽEMO JAREM NE NAROKOPISOČEGA DUHA IN ZNANJA. PROSIMO VAS, DRAGI PRIJATELJI, DA VAS TA NEIZMERNA POTRPEŽLJIVOST NE MINE, KAJTI LE TAKO DOSEGLI BOSTE ČUDEŽNO KREPOST, NEPREMAGLJIV POGUM, TREZNOST BREZ PRIMERE, NESPORNO VEDRINO, ZARADI ČESAR TA NAŠ ROD ČLOVEŠKI TOLIKO PREBEDI. IN ZATO, DRAGI MOJI, KATERIM SO NAMENJENE TE ŽLAHTNE BESEDI, NIKAR NOBENIH SOLZ, SAJ VE SE ŽE OD VEKA, DA BREZ SMEHA NI ČLOVEKA. IN NE POZABITE GA TU IN TAM NA NAŠE ZDRAVJE SPITI, DA BO ŠE PRAVI ČAS, DA SE LOTIMO TEH VZVIŠENIH SNOVI IN GLOBOKIH UČENOSTI. V LJUBLJANI, 27. LISTOPADA 1986 AOP - MBC Govor, ki ga je na svoje kolege — sodelave AOP iz Delovne skupnosti SOZD — naslovila ob njihovem uradnem prihodu v nove prostore predstavnica sektorja za AOP iz Mercator-Blagovne-ga centra, Suzana Modrijan. Ob tej priložnosti so prišleki od svojih kolegov dobili tudi prapor, ki krasi vhod v prostore AOP na Slovenčevi 25 v Ljubljani. Iz mariborskega tozda Mercator-Modne hiše Edi Kobale Priprave na problemsko konferenco v trgovini Maribor, 22.11.1986 - Občinski komite ZK občine Maribor-Ro-tovž je na pobudo sekretarjev OO ZK trgovinske dejavnosti v svoji občini imenoval delovno skupino komunistov za pripravo problemske konference ZK v trgovinski dejavnosti. Sekretarji 00 ŽK so bili v svojih kolektivih zadolženi, da temeljito proučijo razmere v mariborski trgovini. Komisija naj bi nakazala problematiko trgovine v Mariboru v tem času ter pripravila pripombe in predloge. V komisijo je bila vključena tudi naša OO ZK. Komunisti v mariborskem tozdu Mercator-Modne hiše so se sestali na razširjeni seji, na kateri so sodelovali vsi vodilni delavci ter predsedniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Razprava je bila zelo živahna in je izluščila nekaj pozitivnih in negativnih pripomb na naše poslovanje. Vprid našemu poslovanju lahko omenimo, da nam je vključitev v SOZD MERCATOR-KIT prinesla boljše pogoje dela, predvsem pri poslovanju preko interne banke, in s tem tudi večjo socialno varnost zaposlenih. Vse naše pripombe smo posredovali delovni skupini, katera se je že sestala na svoji prvi seji in tudi že obravnavala mnenja nekaterih OO ZK. V izredno zanimivem in delovnem razgovoru je skupina ugotavljala, da je družbeno gospodarski položaj trgovine nasploh zaskrbljujoč, da so obveznosti iz dohodka v primerjavi z lani občutno večje kot rast dohodka in osebnega dohodka. Nesprejemljivo je administrativno določanje marž, s katerimi trgovina le životari. Trgovina izgublja ugled zaradi nenehnega spreminjanja cen, s čimer so povezane spremembe davkov (februarska in junijska raven). S tem se trgovini povečujejo stroški, katerih pa nihče ne pokriva, razen trgovina sama. Trgovina posluje pozitivno zgolj zaradi nizkih osebnih dohodkov zaposlenih, ki so pa znatno pod povprečjem panoge in gospodarstva. Trgovina v Mariboru skorajda nima več rezerv v varčevanju, to pa predvsem zaradi izredno visokih stroškov poslovanja (elektrika, komunala, pošta). Edina rezerva je deljen delovni čas, vendar je o tem v sedanjem trenutku težko razmišljati. Takoj bi nastal kup problemov, sočasno bi bilo potrebno urejevati varstvo otrok, prehrano zaposlenih, prevozne' stroške in drugo. Če bi se v Mariboru odločili za ta korak, bi se istočasno sprostilo približno 20 do 30 odstotkov delovne sile. Kaj pa bi to pomenilo za Maribor, si lahko mislimo. Nadalje je delovna skupina ugotovila, da je trgovina v Mariboru in tudi v ostalih večjih krajih v Sloveniji v neenakopravnem položaju pri prodaji za posojila. V drugih republikah kršijo predpise in prodajajo blago na kredit pod ugodnimi pogoji, le v Mariboru ne dobimo podpore za tovrstno prodajo. Zato padajo očitki mariborski trgovini, da je nesposobna. Ugotovljeno je bilo tudi, da je akumulativnost trgovine zaradi nizko predpisanih marž in visokih stroškov zelo slaba, zaradi česa so tudi osebni dohodki zdelo nizki. Delovna skupina je tudi menita, da je treba ponovno proučiti družbeni dogovor o trgovini, predvsem o grosističnih ozdih, ker bi lahko zaradi njega nastale motnje v poslovanju in s tem verjetno tudi pomanjkanje posameznih vrst blaga. Na podlagi celotnega razgovora je prevladalo mnenje, da trgovina pri nas nima pravega polo- Iz Maribora piše naš sodelavecd Edi Kobal žaja in se obravnava na vs«h ravneh mačehovsko. Če se govori o trgovini na zvezni ravni, morajo biti upoštevani mnenja in predlogi trgovine. Delovna skupina komunistov upa, da ji bo uspelo pripraviti vse predloge in mnenja za izboljšanje stanja in poslovanja trgovine v Mariboru, jih strniti in jih kar najbolj utemeljene posredovati J občinskemu komiteju ZK. Največja želja te skupine pa je, da problemska konferenca, ki je predvidena v začetku prihodnjega leta, ne bi ostala samo problem občine Maribor-Rotovž, ampak da bodo o tem probleme razpravljali v vseh ostalih občinah Maribora, in da bi njihov glas segal še dalje - da bi zajel celotno trgovino republike in, seveda, da bi bilo delo trgovskega delavca bolje ovrednoteno in tako tudi bolje nagrajevano. Zato komunisti M-Modne hiše I Maribor podpiramo tako akcijo in smo prepričani, da ne bomo ostali sami. Iz referata dr. Ivana Turka Povzela Marija Novak - Iz obveščevalca M-Ete Kriza zaupanja v računovodske informacije Računovodski in finančni delavci so izredno pomemben del naše stvarnosti. Računovodstvo je glavni vir informacij, ki so potrebne pri upravljanju na vseh ravneh, od temeljne organizacije do celotnega narodnega gospodarstva. V načelu računovodstvo omogoča oblikovanje slike delovanja, slike rezultatov gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, zato računovodske informacije ustvarjajo podlago za ustrezno odločanje. Dobro je znano, da računovodstvo lahko sliko dejanskih procesov in stanj polepša ali tudi poslabša. Iz tega včasih znikne celo mnenje, da je ravno od računovodskih delavcev odvisno, kako bo kak pojav prikazan, na primer v zaključnem računu. Vendar zadeva le ni tako preprosta. Povsod v svetu obstajajo zelo jasno določene meje, v okviru katerih se računovodski delavci lahko gibljejo pri iskanju svojih samostojnih rešitev pri olepševanju ali poslabševanju videza kakega pojava. V Jugoslaviji so v tej zvezi zelo natančni predpisi, ki ustvarjajo tak okvir, pa tudi služba družbenega knjigovod- stva, ki s svojo kontrolno in inšpekcijsko službo zagotavlja, da je ne samo poslovanje, ampak tudi izkazovanje poslovanja in njegovih rezultatov skladno z zakoni, ter da dobi družba od posameznih subjektov vse, kar ji pripada. Če sedaj govorimo o krizi zaupanja v računovodske informacije, mislimo predvsem na slabosti veljavnih predpisov, ki dajejo navodila za delo v računovodstvu in hkrati kriterije za presojo tega dela. Bilanca uspeha in bilanca stanja sta dva glavna zbirna rezulta- ta dela v računovodstvu, iz njiju se tvorijo informacije v poslovanju. Po načelu previdnosti se računovodski pozitivni poslovni izidi izkazujejo šele tedaj, ko so očitni in potrjeni, negativni izidi pa, ko postanejo možni. Ni pa dopustno prikrivati negativnih poslovnih izidov. Skriti dobički ali tudi skrite izgube pri nas v nekaterih primerih nastajajo celo pod vplivom naših predpisov (v zvezi s plačano realizacijo, v zvezi z vrednotenjem zalog, razmejevanjem negativnih tečajnih razlik, neuporabnimi osnovnimi sredstvi, ustvarjenimi investicijami itd). Informacije o sredstvih so izmaličene informacije. Že vrsto let se pri nas ob koncu leta revalorizirajo osnovna sredstva. Nedavno je uvedena še revalorizacija zalog, da bi bile prikazane kar najbolj realno na obstoječo kupno moč denarja. Povsem pa je zanemarjena revalorizacija dobljenih in danih posojil, združenih sredstev, obveznosti do združenih sredstev. Ravno na tem področju prihaja do bistene-ga prelivanja družbenih sredstev in nihče ne ve več, koliko je izgubil in koliko je dobil. Ker so v tej igri tudi posojila za stanovanjsko gradnjo, lahko samo slutimo, koliko družbenih sredstev se v megli preliva celo v osebno premoženje. Računovodstvo o tern ne daje informacij, ker jih nihče ne zahteva. Zaradi neustrezne revalorizacije pri zalogah ali pri osnovnih sredstvih zaradi obračunavanja nerealnih obresti so materialni stroški izkazani v premajhnih zneskih, dohodek pa v preveli-, kem znesku, pri čemer se troši oz. deli nekaj, kar ni ustvarjeno. Težko je presoditi, ali botruje našim predpisom bolj neznanje ali bolj težnja, da bi vsaj za zdaj prikrili dejansko stanje. Dejstvo je, da daje računovodstvo dosti lepšo sliko rezultata poslovanja naših ozdov, kot pa je v resnici, in se je tudi nekateri politiki zavedajo. Kako bi sicer mogli nekateri trditi, da več trošimo kot proizvajamo, da je proizvodnost slaba in podobno? Kaj se skriva za formalno izkazano akumulacijo? V mnogih primerih je popolnoma namišljena. Če je akumulacija rezultat premalo obračunanih stroškov, premalo obračunane amortizacije, prejetih obresti, združevanj do nerazvitih, infrastrukture in drugih samoupravno dogovorjenih obveznosti, kljub izkazani akumulaciji ne more več ohraniti enostavne reprodukcije. Pri pravilnem izkazovanju bi torej imel izgubo. Računovodske informacije so potemkam v tem pogledu dezinformacije. Če bi v takšnih okoliščinah želeli računovodski delavci dajati objektivne informacije, bi morali v marsičem ravnati neodvisno od predpisov. Najprej bi morali prikazati, kako je v skladu s predpisi, in nato, kako je v resnici. Seveda si računovodski delavci lahko olajšajo življenje in napravijo kariero, tako da predočijo vedno tisto, kar drugi želijo slišati od njih. Toda na tiste, ki bodo ravnali samo tako, bomo prej ali slej pokazali kot na strokovnjake, ki niso dajali pravnih informacij. Proces osveščanja bo v naši družbi trajal še precej časa. K osveščanju pa pripomorejo ravno ustrezne informacije. Lahko trdimo, da je stopnja osveščenosti danes v obratnem sorazmerju s stopnjo zaupanja v uradne računovodske informacije. Dnevi kadrovskih delavcev v Portorožu Miro Vaupotič i Ključ k delovnim uspehom V organizaciji Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije je bilo v Portorožu organizirano že tretje posvetovanje kadrovskih delavcev Slovenije, tokrat pod nazivom »Kadri, znanje, Informatika, razvoj« Namen tega posveta, ki naj bi postal tradicionalen, je predvsem osveščanje kadrovskih delavcev, boljše organiziranje in I lmaš morda kakšno drugo zamisel za našo kadrovsko politiko? delo na tem področju, jasno definiranje nalog in pomena v vseh samoupravnih okoljih, v družbi kot celoti ter nadaljevanje strokovnega dela na kadrovskem področju. Cilji posveta, ki so očitno bili privlačni, saj se je posveta udeležilo okoli 800 kadrovskih delavcev, so prispevali tudi k dokaj tvornemu sodelovanju vseh udeležencev. V uvodnih razpravah, v katerih so sodelovali strokovnjaki s kadrovskega in pravnega področja, so bila zajeta nekatera aktualna vprašanja s kadrovskega področja kot: »Problematika razvoja kadrov« (dr. Stanislava Možina), »Sistem razvoja kadrov na ravni družbenopolitičnih skupnosti« (dr. Jože Florjančič), posebej odmevno pa je bilo izvajanje Dušana Binerja na temo »Družbeni pogoji za uveljavljanje sistema kadrov«. Nadalje je bilo zaje-,to področje normativnega urejanja delovnih razmerij v temah, kot so bile »Smeri razvoja družbenopolitičnega sistema skozi predlagane spremembe in dopolnitve ustave in zakona o združenem delu« (dr. Lojze Ude), »Vpliv predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih in položaj delavca v združenem delu« in podobno. Poleg omenjenih tem in predavateljev so s koreferati sodelovali tudi predstavniki delovnih organizacij, kot npr. Iskra s temo »Skrb za inovativne kadre - osnovna naloga kadrovskih služb in pomen izobraževalnega centra za razvoj kadrov na ravni sestavljene organizacije«, EMO Celje s temo»Primer pristopa k izdelavi razvoja kadrov v delovni organizaciji kovinsko predelovalne industrije«. Sodelovali so tudi drugi predstavniki kadrovskih služb. Izredno zanimivo je bilo predavanje in predstavitev delovne skupine Mednarodnega centra Unesco za kemijske študije v Ljubljani na temo »izobraževanje za jutri — sodobne metode in tehnike v prenosu znanja« s praktičnim prikazom uporabe računalniške opreme ter predstavitev preizkušenega modela priprave in kadrovanja vodilnih in vodstvenih delavcev, tokrat z drugega zornega kota — kako o tem razmišljajo in delajo v svetovno znani tovarni Volksvvagen. Posvet je bil izredno pester pa tudi naporen, saj je bila množica tem in vprašanj predstavljena v kratkem času, vendar strnjeno in vsebinsko dobro pripravljeno, tako da je bilo moč izluščiti jedro iz vsake teme. Ker me je kot delavca SOZD MERCATOR-KIT zanimalo tudi delo drugih sozdov na tem področju - posebej še, ker živi v našem sozdu potreba po boljšem kadrovskem povezovanju - sem lahko ugotovil, da so mnogi krepko pred nami, tako na področju računalniške obdelave in informatike kakor tudi povezovanja na kadrovskem področju. Sploh dosti več posvečajo pozornosti temu vprašanju, zavedajoč se, da je dobra kadrovska politika ključ k delovnim uspehom. Na tem področju nas čakajo velike delovne naloge. Iz statističnih pregledov v sozdu Kancijan Hvastija Uvrstitve po najvišjem prometu na zaposlenega V stiski s časom pri izdelavi statističnih informacij in s prostorom v glasilu tokrat objavljamo preglednice samo za blagovnice in za 45 samopostrežnih trgovin, v katerih so imeli najvišji promet na zaposlenega v obdobju januar-oktober 1986. Kljub mesečnemu spremljanju, to moramo poudariti, tudi podatki o prometu na zaposlenega niso popolnoma točni (zato naj ne bo važno, na katerem mestu se nahajajo, aii na petem ali šestem mestu), saj se pri nižjem številu zaposlenih pri nenehni fluktuaciji v trgovinah zelo pozna vsak zaposleni, in to v kumulativi prometa na zaposlenega. Za medsebojno primerjavo ostalih, specializiranih trgovin (z gradbenim materialom, pohištvom, steklom, obutvijo itd.), bomo pripravili preglednice v glasilu v eni prihodnjih številk in to za celotno leto 1986/1986. Naše preglednice naj bodo v bodoče vzpodbuda, da se primerjate s sličnimi prodajalnami in ustrezno ukrepate. Mercatorjev mozaik SUPER DELIKATESA, ki jo nasproti Robbovega vodnjaka v Ljubljani, pripravlja tozd Golovec, bo kmalu nared. Že sedaj je videti, da bo sicer »mini« !o-kalček super na izgled in odgovorni v tozdu tudi obljubljajo super ponudbo. Na to že dolgo čakamo in verjetno bo za poznavalce in ljubitelje dobrot ta delikatesni butik zelo dobrodošel. MANJVREDNO, A POCENI sadje in zelenjavo že vrsto let prodaja M-Sadje zelenjava tudi na posebni stojnici na ljubljanskem živilskem trgu. Vrste so vedno dolge, kar priča, da je sicer malce slabše, a dosti cenejše blago, še kako dobrodošlo. Prijazna prodajalka Ančka bi kar težko naštela dolg spisek strank, ki tja prihajajo res pogosto. DOBRE IN SVEŽE pekovske izdelke kaj radi kupujemo in razen Supermarketa in Maksija, ki imata svež kruh iz lastne pekarne večkrat na dan, zdaj sveže in hrustajoče žemljice in drugo pecivo ponuja tudi Zmajčkov butik. V mnogih prodajalnah so se pojavili lični paketi, ki povedo, da bodo kupci tudi popoldne lahko kupili sveže, še toplo krušno pecivo. ODDELEK POSEBNIH PRODAJ v Zalaegerszegu na Madžarskem je tudi tokrat predstavil dei Mercatorjeve proizvodnje. Sosedje že dobro poznajo in dalj časa kupujejo Embin Benko, tokrat pa smo razstavili še izdelke naše Ete, Ljubljanskih mlekarn, pa vina, suho robo in Dekdrjevo keramiko. 'Mercatorjev mozaik A. Blagovnice v 000 din zap« št prodajni prostor m* kumulativni promet ind zaposleni ind promet na zaposlenega ind 1985 1986 1985 1986 1985 1986 1. Ljubno 503 97.640 386.070 395 5 6 120 19.528 64.345 329 2. Prod. center Idrija 1.000 263.766 527.463 199 10 10 100 26.376 52.746 200 3. Logatec 204 154.889 386.986 250 9 9 100 17.210 42.998 250 4. Trebnje 205 203.118 460.500 227 10 11 110 20.312 41Ž864 206 5. KPC Ljubija, Mozirje 308 292.199 612.898 209 14 15 107 20.871 40.860 195 6. Hrastnik 1.997 582.135 1.549.984 266 30 39 130 19.405 39.743 205 7. Tržič 1.132 397.687 962.557 242 28 26 92 14.203- 37.021 330 8. Cerknica 3.179 338.490 957.180 283 30 30 100 11.283 31.906 283 9. Idrija K 993 547.036 1.194.606 218 31 38 123 17.646 31.442 178 10. Ajdovščina 761 270.290 751.604 278 27 24 89 10.011 31.317 313 11. Šentjernej 925 557.138 1.297.782 225 44 43 97 13.116 30.181 230 12. Metlika 237 148.344 309.126 208 11 11 100 13.394 28.102 209 13. Nakup. Center Krško 3.197 741.657 1.667.741 225 58 60 103 12.787 27.796 217 14. Lenart 1.833 529.643 1.282.335 242 42 48 114 12.611 26.715 212 15. Ribnica 1.233 412.395 971.849 236 36 37 103 11.455 26.266 229 16. Ptuj 2.855 985.528 2.173.951 221 87 89 102 11.327 24.426 216 17. Izola 638 97.970 209.124 213 9 9 100 10.886 23.236 213 18. Vrhnika 289 116.157 252.765 218 10 11 110 11.615 22.978 198 19. Krško 2.028 286.701 6151278 215 24 27 113 11.946 22.788 191 20. KZ Krka - Oskrba 810 368.268 770.824 209 38 35 92 9.691 22.024 227 21. Lendava 2.028 412.664 854.910 207 40 39 98 10.317 21.921 212 22. Sežana 736 283.960 565.251 199 25 26 104 11.358 21.740 191 23. Središče ob Dravi 710 233.695 504.376 216 23 24 104 10.160 21.016 207 24. Postojna 1.000 262.497 557.752 212 22 27 123 11.932 20.657 173 25. Solčava 282 85.386 164.415 192 7 8 114 12.198 20.552 168 26. Dom, Koper 609 203.843 393.227 193 22 20 91 9.266 19.661 212 27. Beograd 5.928 1.360.029 3.205.203 237 187 185 99 7.273 17.325 238 28. Novo mesto 924 412.215 862.745 206 53 50 94 7.776 17.255 221 29. Jadro, Piran 300 65.099 139.686 214 10 9 90 6.509 15.521 230 30. Modna hiša, Maribor 2.836 784.642 1.691.782 215 116 117 100 6.764 14.460 213 31. Modna hiša, Ljubljana 1.833 483.444 1.033.027 213 81 75 92 5.968 13.774 230 B. Samopostrežne trgovine - . v 000 din zap. prodajni kumulativni promet zaposleni promet na zaposlenega št prostor v m2 1985 1986 ind 1985 1986 ind 1985 1986 ind 1. Mestinje (Jelša) 217 223.050 451.682 203 9 9 100 24.783 50.187 203 2. Riharjeva (Dolomiti) 238 302.870 642.493 212 16 13 81 18.929 49.430 261 3. Tabor (Dolomiti) 158 -84.584 140.266 166 6 3 50 14.097 46.755 332 4. Trg k. Staneta (Grmada) 294 227.642 478.930 210 14 11 79 16.260 43.539 268 5. Proletarska' 4 (Golovec) 245 213.309 471.735 221 12 11 92 17.775 42.885 241 6. Portorož (Preskrba N.) 110 88.588 164.171 185 4 4 100 22.147 41.043 185 7. Vrhnika (Dolomiti) 233 160.848 404.943 252 13 10 77 12.373 40.494 327 8. Sodražica (Jelka) 120 68.984 157.928 229 5 4 80 13.796 39.402 286 9. Podkum (Izbira N.) 30 21.526 39.199 182 2 1 50 10)763 39.199 364 10. Hrušica (Golovec) 168 101.783 195.827 192 6 5 83 16.964 39.165 231 11. Grosuplje (Dolomiti) 240 229.331 504.370 220 13 l? 100 17.641 38.797 220 12. Jeranova (Dolomiti) 154 189.587 421.175 222 11 11 100 17.235 38.288 222 13. Trzin Mlake (Grmada) 293 121.451 264.910 218 7 7 100 17.350 37.844 218 14. Tržaška 37 B (Dolomiti) 257 192.256 452.646 235 12 12 100 16.021 37.721 235 15. COP Celje (Golovec) 840 224.139 525.809 235 16 14 88 14.008 37.557 268 16. Vrhovci (Dolomiti) 175 180.250 298.784 166 12 B 67 15.021 37.348 249 17. Tržaška 22 (Dolomiti) 60 68.492 74.041 108 5 2 40 13.689 37.020 270 18. Rakovnik (Dolomiti) 349 209.506 480.755 229 12 13 108 17.465 36.981 212 19. Cesta na brdo (Dolomiti) 130 85.674 221.759 259 7 6 86 12.239 36.959 302 20. Ul. bratov Babnik (Grmada) 288 175.299 368.540 210 12 10 83 14.608 36.854 252 21. Slape (Golovec) 284 252.773 515.540 204 14 14 100 18.055 36.824 204 22. Fužine (Golovec) 335 332.167 788.561 237 19 22 116 17.482 35.844 205 23. Market B Križ (Preskrba) 169 96.222 214.383 223 6 6 100 16.037 35.731 223 24. Gregorčičeva 13 (Golovec) 188 120.557 249.945 207 9 7 78 13.395 35.706 267 25. Portorož (Preskrba) 330 177.769 392.625 221 10 M 110 17.776 35.693 201 26. Sojerjeva 64 (Grmada) 220 207.013 392.303 190 11 11 100 18.819 35.664 190 27. Vnanje gorice (Dolomiti) 108 110.970 248.191 224 7 7 100 15.853 35.456 224 28. Zalog (Golovec) 210 202.302 422.329 209 12 12 100 16.858 35.194 209 29. Benedikt (Potrošnik L.) 65 46.178 105.463 228 3 3 100 15.393 35.154 228 30. Pod Naklom (Dolomiti) 289 212.827 454.337 213. 12 13 108 17.736 34.949 197 31. Oprema Rovte (Sora) 95 88.839 173.044 195 5 5 100 17.767 34.608 195 32. Vevče (Golovec) 200 182.853 376.235 206 11 11 100 16.623 34.203 206 33. Rožanska 2 (Grmada) 220 241.373 478.432 200 16 14 88 15.059 34.174 262 34. Domžale (Grmada) 218 227.673 577.378 254 17 17 100 . 13.395 33.963 254 35. Šmartno (Golovec) 109 90.603 203.336 224 6 6 100 15.100 33.889 224 36. Titova 351 a (Grmada) 250 238.138 473.355 199 15 14 93 15.876 33.811 213 37. Logatec (Dolomiti) 120 140.008 302.174 216 9 9 100 15.556 33.575 216 38. Šmarje (Preskrba N.) 51 29.723 66.811 225 3 2 67 . 9.908 33.405 227 39. Gerbičeva 49 (Dolomiti) 235 151.747 334.054 220 10 10 100 15.175 33.405 220 40. Hošiminhova 15 (Savica) 163 173.434 367.407 212 11 11 100 15.767 33.401 212 41. Celovška 104 (Grmada) 206 156.271 332.700 210 10 10 100 15.627 33.270 213 42. Zadvor (Golovec) 150 1 14.843 235.885 205 7 7 100 16.406 33.697 205 43. Bistrica 17 (Preskrba T.) 392 185.948 431.175 232 12 13 108 15.496 33.167 214 44. Begunje (KZ Cerknica) 140 '125.383 231.858 185 9 7 88 13.931 33.125 238 45. Ukanc (Savica) 45 30.154 66.135 219 2 2 100 15.079 33.067 219 stran 7 Srečanje delavcev Mercator-Ete Andrej Dvoršak Podelili nagrade in izgladili nesoglasja Vsako leto se zadnji delovni dan pred 29. novembrom zbere 370-članski kolektiv Mercator-Ete na svečani proslavi in družabnem srečanju. Ob tej priložnosti podele delavcem za delovne jubileje nagrade in priznanja in izgladijo nesoglasja, do katerih je prihajalo med letom. Sonja Volkar, predsednica sindikalne organizacije M-Ete, je v svečanem govoru na letošnjem srečanju oziroma proslavi orisala prehojeno pot in ocenila položaj svoje organizacije ter njenih delavcev v okviru celotnega gospodarstva. Menila je, da sedanji čas zahteva povečano prizadevnost slehernega posameznika, kajti le tako bomo prebrodili krizo, ki je zajela našo družbo. Alojz Franc, direktor delovne organizacije, pa je poudaril, da je potrebna boljša organizacija dela, ki že doslej ni bila slaba. Toda vse se da izboljšati! »Zavedati se moramo, da ni več nesezone, da moramo v teh zimskih mesecih proizvajati enako kot v sezoni,« je dejal Alojz Franc. »Letošnje leto zaključujemo uspešno in smo glede na fizični obseg mnogo bolje poslovali kot lani, celo tako dobro, da smo na prvem mestu v občini. Delno zaradi boljše organizacije dela, d*elno zaradi dobre letine. Kljub odličnim rezultatom pa naš položaj ni zavidljiv. Blaga imamo dovolj — toliko, da ga bomo prodajali še do prihodnjega poletja. Prav to pa nam povzroča skrbi. V naših zalogah so vezana velika sredstva in za še boljše poslovanje to ni dobro. Truditi se bomo morali, da bomo znižali stroške na enoto proizvoda, kar pomeni, da bomo morali v enakem delovnem času več proizvesti. Nekaj bo k .temu prispevala tudi nova oprema, ki jo pričakujemo in s katero bomo posodobili proizvodnjo. Z novo opremo bomo izboljšali delovne pogoje, dvignili storilnost in uvedli nove izdelke,« je zaključil Alojz Franc. Proslavo je popestril nastop učencev osnovne šole iz Most-Komende, ki so predstavniku M-Ete izročili skromno darilo -najboljše grafike svojih tovarišev, s katerimi bodo v M-Eti poživili delovne prostore. Sonja Volkar je ocenila položaj svoje delovne organizacije Odlikovanja in priznanja Jože Klanjšek Plaketa Oljarici Delavski svet delovne organizacije Mercator-Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske Kranj je na svoji seji v novembru na predlog komisije za priznanja, plakete in odlikovanja sprejel sklep, da tozdu Tovarna olja Oljarica Britof dodeli PLAKETO MERCATOR-KZK GORENJSKE za leto 1986. V osemdesetih letih obstoja je Tovarna olja Oljarica doživela vzpone in padce. Mnoga prizadevanja v preteklih desetletjih niso uspela, uresničeno pa je bilo dovolj dobrih zamisli, tako da obstoj tovarne ni bil nikdar vprašljiv. Za zadnje desetletje razvoja velja, da so bili z nizom uspešnih naložb in poslovnih potez doseženi dobri rezultati. , Po obdobju stagnacije, v začetku 70-tih let, kar je bila posledica zastarele opreme in vse težje nabave oljnic v Vojvodini, je bila leta 1974 sprejeta odločitev, da se surovinska predelav« ukine, celotna oprema pa proda Oljarici Beograd z obvezo kupca, da dobavi Oljarici vsako leto 4 tisoč ton surovega olja. Zaradi povečanih potreb po beljakovinski krmi za živino, se je v tem času pojavila ideja, da se v Zadru zgradi tovarna za predelavo sojinega zrna. Tej naložbi se je pridružila tudi Oljarica s sovlagatelj-skim deležem 10.000 dinarjev. S to naložbo si je zagotovila Oljarica v naslednjih letih zadostne količine sojinega olja. Zadostna oskrba s surovim oljem je odločilno vplivala na sklep o postavitvi nove kontinuirane linije za rafiniranje s kapaciteto 80 ton na dan. Obratovati je začela v letu 1976. Nova rafinerija ni pomenila le večje kapacite- te, prinesla je tudi boljšo izkoriščenost surovega olja, manjšo porabo energije, boljše delovne pogoje, predvsem pa boljšo kvaliteto jedilnega olja. V letu 1978 je bilo prvič prečiščeno preko 10.000 ton olja, količina je tudi naslednje leto hitro naraščala in je v letu 1983 presegla že 20.000 ton. Zaradi dotrajanosti polnilne linije Cekin, Oljarica ni bila več sposobna pokrivati potreb kupcev po jedilnem olju, čeprav se je proizvodnja stekleničenega olja močno povečala, saj je polnilnica v letu 1982 prešla na triiz-mensko obratovanje. V letu 1982 so stekle priprave za gradnjo nove polnilnice s kapaciteto 5.000 steklenic na uro, skladišča za gotove izdelke in embalažo ter čistilne naprave. Polnilnico smo začeli graditi v začetkku leta 1983 in jo skupno s skladiščem dogradili do 30. julija, ko je začela obratovati. Proizvodnja stekleničenega olja se je s tem hitro povečala, saj je ob dvoizmenskem obratovanju dosegla do 1.300.000 steklenic na mesec. Jeseni leta 1984 je bila dokončana tudi čistilna naprava in nato še 50-tonska mostna tehtnica, vratarnica, dovozna cesta in transformatorska postaja. Mercatori na Gorenjskem V letih 1981 do 1985 je bilo zgrajenih 6 rezervoarjev s skupno prostornino 3.000 m3 za skladiščenje olja. Oljarica je postala po proizvodnji največja slovenska oljarna. Njen delež pri oskrbi široke potrošnje v Sloveniji znaša dobrih 40 odstotkov. Večje izkoriščanje proizvodnih kapacitet je omogočilo tudi boljše finančne učinke. Po letu 1978 je poslovala Oljarica vsa leta pozitivno, izredno se je povečala produktivnost dela, saj se je število zaposlenih delavcev ob močno povečani proizvodnji le malo povečalo. Z dokončno izgradnjo in zaokrožitvijo proizvodnih kapacitet gleda kolektiv z zaupanjem v prihodnost in si prizadeva, da bi v prihodnjih letih začel proizvajati še nekatere druge proizvode, da ne bosta njihov dohodek in socialna varnost odvisna samo od enega proizvoda. Ena od možnih usmeritev, ki je vključena tudi V' srednjeročni plan 1986-1990, je proizvodnja zamrznjenega predpraženega krompirja (pommes-frites). Odločitev v vlaganje v predelavo krompirja bo znana v nekaj mesecih, ko bo izdelan investicijski program. V pripravi je tudi obnova jezu in izgradnja hidroelektrarne na reki Kokri. Ob ugodnih vodnih razmerah bi pokrili lastne potrebe po električni energiji. S prestavitvijo struge reke Kokre, ki bi jo izvedli obenem z izgradnjo HE, bi pridobili zemljišča za bodoči razvoj naše temeljne organizacije. Nova Zarjina trgovina za 10-letnico Andrej Dvoršak Razvoj na račun osebnega standarda zaposlenih Desetletnico združitve v sozd m 750-letmco velike Nedelje je Mercator-Zarja proslavila z odprtjem nove samopostrežne trgovine in bifeja, ki sta za prebivalce krajevne skupnosti Velika Nedelja iz- redno pomembna pridobitev. Kot je v slavnostnem govoru ob odprtju novega objekta poudarila Anica Lukaček, direktorica M-Zarje, ima njen kolektiv, kot nosilec preskrbe v občini Ormož, še posebej veliko odgovornost pred občani. M-Zarja sodi med članicami sozda zanesljivo med tiste organizacije, ki skrbe za svoj lasten razvoj, četudi na račun osebnega standarda zaposlenih, in ki skoraj vsako leto odpre novo ali prenovljeno zgradbo. »Delavci Zarje smo se oktobra 1976 odločili za združitev v SOZD Mercator in naša pričakovanja ob združitvi smo uspeli z medsebojnim sodelovanjem uresničiti, kljub temu, da je trgovina v občini Ormož v primerjavi z drugimi občinami v regiji in tudi v republiki v slabem položaju. Občina sodi med najmanj razvite v republiki, pada število rojstev, zmanjšuje se število prebivalcev, zaostaja pa tudi družbeni proizvod, ki je bistveno manjši, kot je povprečje republike. Tudi kupna moč prebivalstva se zmanjšuje, in vse to čutimo v trgovini,« je poudarila tovarišica Lukačkova. »Naša delovna organizacija opravlja svojo dejavnost v 54 prodajalnah, v pretežni meri s klasično postrežbo, ki so v skoraj vseh krajevnih skupnostih občine ter v sosednji republiki Hrvaški v štirih občinah: Varaždin, Ludbreg, Ivanec in Novi Marof. Od skupnega prometa ustvarimo v matični občini 60 odstotkov, preostalih štirideset pa v drugih občinah. Pretežni del prodajaln je namenjen osnovni preskrbi podeželskega prebivalstva. Ker pa so odmaknjene od večjih nakupnih središč, je njihov izbor prilagojen potrebam kupcev, kar vpliva na počasnejše obračanje zalog.« V nadaljevanju je Lukačkova dejala, da pričakujejo od širše družbene skupnosti, naj bi se del sredstev, ki jih združujemo za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, namenil za izboljšanje preskrbe na podeželju. Tako bi vsaj delno razbremenili zaposlene v tej dejavnosti, ki sedaj nosijo breme razvoja sami. Predsednik PO SOZD pohvalil poslovodje M-Zarje Andrej Dvoršak Trgovina sloni na poslovodji Po otvoritvi nove samopostrežne trgovine v Veliki Nedelji je bila v bližnji šoli krajša slovesnost, na kateri so se poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja tega kraja in članic sozda iz severovzhodne Slovenije, zbrali tudi vsi poslovodje Mercator-Zarje. Predsednik PO SOZD Miran Goslar jim je v svečanem govoru povedal naslednje: »Vi ste cvet firme, in tega se vsi zavedamo. Če so ali niso po- Mercator v SV Sloveniji Ko je nizala podatke o novi zgradbi v Veliki Nedelji, je poudarila, da je to krajevna skupnost z 2.300 prebivalci, od katerih jih je 650 zaposlenih. Doslej, je M-Zarja tu opravljala oskrbo v klasični prodajalni, ki jo je imela v najemu v zadružnem domu. Po tridesetih letih najemništva ji je krajevna skupnost odpovedala gostoljubje, da bi tako zagotovila prostor za novo telefonsko centralo, in M-Zarja je zato ob zadružnem domu postavila novo, sodobno trgovino, ki ima skupaj z bifejem 450 kvadratnih metrov poslovnih površin. Cena nove naložbe je bila 140 milijonov dinarjev. Od tega so članice sozda MERCATOR-KIT prispevale okoli 30 milijonov. To je že peti objekt, zgrajen z združenimi sredstvi v okviru M-Zarje oziroma 93. v okviru celotnega sozda ter enajsti a ne zadnji, ki smo ga dokončali letos. Priznanja za Mercator-KIT Ob otvoritvi nove trgovine je Milan Ritonja, predsednik SOb Ormož, podelil priznanja občine s srebrno plaketo sozdu MERCA-TOR-KIT za uspešno sodelovanje in razvoj trgovske dejavnosti v občini. Predstavnik krajevne skupnosti je podelil priznanje krajevne skupnosti M-Zarji in njeni direktorici Anici Lukaček. Prejemniki priznanj so bili prijetno presenečeni, kajti takšne pozornosti do trgovine s strani družbenopolitičnih skupnosti so prava redkost, čeprav je Mercator doslej odprl že 93 objektov, pomembnih za razvoj posameznega kraja. trošniki zadovoljni, je v veliki meri odvisno od vas. Vi morate videti, kako potrošniki gledajo na trgovino, kako so sprejeti v njej, kako postreženi. Sloves in dober glas trgovine je odvisen prav od tega, kako se obnaša njegovo 'osebje. Poslovodje in prodajalci ste v večini med 19.500 delavci sozda MERCATOR-KIT. Predstavljate jedro, ki resnično največ pomeni. Vaša sposobnost pomeni tudi, ali smo kot celota uspešni ali ne. Čimbolje se znajdete, čimbolje ste založeni, čimhitreje obračate blago - tem bolj uspešni smo, kajti vse to so elementi, ki so pomembni za dobro poslovanje. Vi morate v svoji poslovni politiki izražati svobodo v smislu najširše ponudbe, pa tudi zvestobo domači hiši — Mercatorju. To pomeni, da mora biti blago Mercatorjevih industrijskih organizacij stalno prisotno na vaših prodajnih policah. Voditi morate takšno poslovno politiko, kot je dogovorjeno na ravni sozda. To je Nova Zarjina trgovina za 10-letnico Anica Lukaček je dobila priznanje krajevne skupnosti Velika Nedelja tisti minimum, ki ga zahtevamo od vsakega delavca Mercatorja — da se zaveda svoje pripadnosti, da upošteva skupna pravila, ki smo si jih sami postavili in ki so naravnana tako, da lahko opravljamo svojo funkcijo, ki jo trgovina ima v okolju, kjer deluje. Zavedamo se, da sta pomen in vloga poslovodij izredno važna za uspeh ali neuspeh. Mnoge naše organizacije bi imele boljši položaj, če bi imele tako dobro strukturo poslovodij, kot jo imate vi v Mercator-Zarji. Kratek povzetek uporabne murfioiogije v obliki navodil Politiku: Če jih ne moreš prepričati, jih zmedi Birokratu: Dober birokrat vedno najde pot, kako zavleči izvedbo pomembne odločitve Organizatorju nagrajevanja: V vsaki človeški skupnosti delo vedno sili v najnižjo točko hierarhije Managerju: Osnovno izhodišče managerja je zmerom, da obstaja Raziskovalcu: Nikoli ne ponavljaj uspešnega poskusa Revežem: Vse zakone, dobre ali ne, je treba spoštovati do zadnje črke Ekspertom: f Uspešno izogibanje majhnim napakam je pogoj za ustvarjanje velikih polomij Investitorjem: Ni pomembno, koliko neka reč stane, važno je samo, koliko z njo prihranimo Nabavnim referentom: Ni važ- no, koliko časa potrošite za iskanje cenejšega dobavitelja. Po nakupu vam bo nekdo ponujal isto reč ceneje Jezilcem ekologov: Ničesar ni mogoče »odvreči«. Tudi odprte konzerve s črvi ne. Storite edino, kar je mogoče: zakonzervi-rajte jih v večjo konzervo Ekologom: Smehljajte se. Jutri bo še slabše Prevod in priredba: France Giacomelli Moji ljubi predsedniki! Toliko vas je, da ne moremo vsakemu posebej pisati, ne da bi katerega od pomembnih izpustila in se mu tako po krivici zamerila. Zato naj vas skupinski naslov ne moti, saj tudi vas ne motijo skupinska pisanja vašemu vdanemu ljudstvu. Hudo me skrbijo zadeve, ki jih vsak dan po kapljicah zahtevate od mene, združene delavke, gospodinje in skrbnice posledic svoje reproduktivne sposobnosti. Nalagate mi toliko dolga, toliko notranjih in zunanjih sovražnikov, levih in desnih radikalov, usklajevanja interesov za dosego dinamičnega razvnotežja med severom In jugom, šolskih reform in drugih skupnih jeder, da sem popolnoma zbegana. Vaša beseda ni nikoli jasna in čista studenčnica, ki bi jo ljudstvo pilo in srkalo tudi z rodoljubno in frontno SZDL. Begate me z množico pozivov na boje in bitke proti inflaciji, na boje in bitke, za katere sploh ne vem čemu so potrebni, če po svoji vesti in delu nisem zagrešila razlogov zanje, in če moji ljubi predsedniki sploh ne vem, kako se boste vi obnesli na čelu vseh teh bitk. Nobenega jamstva ni za vašo osebno odgovornost ne v vaših besedah ne v vaših dejanjih. Pred leti ste mi obljubljali najcenejšo elektriko iz jedrske, zdaj naj iz osebnega dohodka prispevam zanjo in vse tiste uranske barabije. Silite me, da naj verjamem v metalurške gigante, pa sta dva ali več na jugu hudo slavno propadla in spravila na boben bratske narode. Silite me, da naj vam verjamem, da bo kruh jutri te za 0,006 odstotka vplival na moj gospodinjski proračun, pa vem, da mi liter mleka in kilogram kruha na dan mesečno požreta star milijon in pol. Če vam tega vsega nisem pripavljena verjeti, imate pri roki dežurnega notranjega in zunanjega sovražnika, ki bo prav gotovo udaril tudi po meni in mi onemogočil samoupravljanje, mojo ustavno pravico in dolžnost. Jaz se na takega sovražnika, ki ga v hudi uri kličete nadme požvižgam, ker verjamem, da ljudstvo, ki premore toliko Sancho Pansev ne bo šlo v boj z mlinom na veter. Z Novim letom mi ponujate toliko drugačnega in korenito spremenjenega, da že količina tega vzbuja dvom v uresničljivost. Pa vam bom vseeno verjela vsaj toliko, da bom s tem zaupanjem kupila delovno mesto za svojega otroka, čeprav se mu zdaj o združenem delu in pluralizmu interesov še niti ne sanja. Želim vam blagoslovljene božične praznike in vetra v jadrih v Novem letu. Državljansko zvesta Jerica Hudorovac Iz naših polic Mile Bitenc Za Dedke Mraze Mile Bitenc Nazdravite s penečo rebulo! Novosti iz Mercator-Contala Te dni so v našem Contalu prejeli dosti takšnih novosti, ki bodo nemara zanimale delavce Mercatorja, pa tudi druge bralce časopisa, zato je prav, da jih predstavimo. Se prej pa tole: v Contalu smo se dogovorili, da vas bomo o njihovi ponudbi odslej bolj tekoče obveščali. AUDIOLINE je znamka zares kakovostnih radijskih aparatov s kasetofonom, ki jih montiramo v avtomobile. Katere tipe avtoradiev ponujajo za dinarje? Na zalogi imajo tri modele, in sicer model 409 za 261.800 dinarjev ter modela 404 in 405, ki imata enako ceno, 235.620 dinarjev. Par avtozvočnikov, ki se vgradijo v vrata (model 368), stane 80.176 dinarjev. Najdražji avtoradio, ki ga predstavljamo in Ponujamo za dinarje, torej modei 409, ima digitalno uro in označi- tev valovne dolžine, prednastavi-tev kar 18 postaj (za vsako valovno območje 6), postaje pa tudi avtomatsko poišče. Od novega leta pa do 30. marca 1987 bodo med kupci radiev AUDIOLINE v Mercator-Contalu izvedli žrebanje, med nagradami pa so razen avtoradiev in zvočnikov tudi potovanja v tujino, kasete in drugo. SHARP računski stroj s trakom, model 2607 EL, je praktično računalo, ki rezultat pokaže tudi na ekranu. Kontrolni trak se dobi v vsaki papirnici (je torej klasični). Še to: stroj ima vse računske operacije, pokaže pa 12 številk. Prodaja je za dinarje, cena pa je 148.500 dinarjev. Dobava je mogoča takoj. V Contalu pravijo, da je cena ugodna in da je zdaj morda zares pravi trenutek za nakup tega računskega stroja. TENSAI je že dobro poznana znamka, ki jo zastopa naš Con-tal. Tokrat bi radi ponudili novost, ki bo marsikomu dobrodošla; to je radio z uro. Odvisno od tega, kako je naravnan, vas zbudi brnenje ure ali pa glasba — torej radijski program. Prodaja bo konsignacijska, torej za devize in dinarsko protivrednost za carino (DM 60 in 65 odstotkov dinarskih dajatev. FISSLER je kvalitetna posoda, ki jo je prenekatera gospodinja doslej le pobožno gledala v nemških trgovinah ali pa jo celo kupila za drage dinarje. V Contalu bodo sicer tudi prodajali iz kon-signacije, vendar pa pravijo, da bo celo do 50 odstotkov cenejši nakup, kot so maloprodajne cene v Nemčiji. Naš Contal bo ponudil posodo iz nerjavečega jekla, teflonsko, emajlirano, eko-nom-lonce in tudi posodo iz visoko kvalitetnega stekla. Prenese velike razlike v temperaturah, od -50 do +700 stopinj Celzija in jo lahko postavimo direktno iz zmrzovalnika na plin ali v pečico. Skratka, v Contalu pravijo, da bo posoda FISSLER pravi čar za gospodinje. Bogata ponudba iz Contala ravno v pravem času! Morda bo dobrodošla tudi kakemu Dedku Mrazu? In ob koncu še to: Mercator-Contal ima svojo prodajalno v Ljubljani na Titovi 66. Tu so prazniki, ko večkrat primemo za kozarce in nazdravimo. Vendar pa ni vseeno s čim nazdravimo! Okusev in želja je veliko. V imenu Goriških Brd vam priporočamo PENEČO REBULO. Morda boste za hip pomislili: spet novo vino, novo peneče vino. Imate prav in ne; peneča rebula je na trgu že nekaj let, vendar jo je mogoče najti več na oni strani Alp kot doma. Zdaj je v prodaji tudi pri nas in morda boste ob novoletnih praznikih nazdravili prav z njo. Peneča rebula je iz izbranega grozdja sorte rebula. Proizvedena je po posebni »Charma« metodi. Strokovnjaki iz Goriških Brd pravijo, da po kakovosti sodi v isti razred kot srebrna radgnon- ska penina. V vinu je naravni C02, kar pomeni, da se v pijači obdrži dlje časa kot tisti, ki je pri penečih vinih umetno dodan. Svetujemo vam, da penečo rebulo ohladite na 6 do 8 stopinj Celzija, servirate pa jo v ozkih šampanjskih kozarcih. Ponudite jo lahko kot aperitiv, mešate s pomočjo likerjev koktejle in še kaj. Nazdravite za »SREČNO 87« s penečo rebulo Srečno novo leto vam želijo Goriška Brda. Na vaše zdravje Julij Nemanič Pomlajena metliška črnina Črnine veljajo med poznavalci več, če so starane. Toda v Franciji je poznan postopek vrenja celega, nepoškodovanega grozdja v atmosferi C02. Na ta način pridemo do mladega vina, ki je po videzu, vonju in okusu drugačno. Vonj in okus takega vina zelo spominjata na grozdje, več je svežine in mehkejše je v ustih; tako jesensko, bi lahko rekli, Martinovo vino, saj je ob Martinu že v stekelnici, se lepo ujema z jesensko prehrano (kostanji) in je zanimivost za vse, ki imajo radi mlada vina. V svetu je najbolj znano tako vino beaujolais pri-meur (božole) iz Francije, ki ga poznavalci po trgatvi komaj čakajo. Zadružna klet v Metliki se je že tri leta pripravljala na tak izdelek z mini proizvodnjo. Letos v jeseni so bili pogoji dani in nastalo je vino, ki je vredno, da ga spoznamo. Priporočamo vsem delavcev v trgovini, da ga naročijo in ponudijo strankam. To vino je najboljše do Novega leta, je pa tako iskano in tako malo ga je, da ga bomo popili prej, preden si bomo voščili novo leto. Mercatof Mercator-Ljubljanske mlekarne - z novimi naložbami do boljše ponudbe Andrej Dvoršak Sterilizacija z zastarelimi stroji Delovna enota Sterilizacija M-Ljubljanskih mlekarn sodi med obrate življenjskega pomena, ne le za mlekarne, ampak tudi za potrošnike. Od delovanja te enote je odvisna preskrba občanov z alpskim mlekom in drugimi steriliziranimi mlečnimi napitki, obstojnimi 60 dni. Po drugi strani ta delovna enota predstavlja nekakšen izravnalni obrat M-Ljubljanskih mlekarn, ki se prilagaja letnim viškom in manjkom mleka. Igor Brulc in Andrej Kos, vodja proizvodnje in vodja delovne enote, sta nam povedala, da je zmogljivost obrata 12 tisoč litrov mleka na uro, medtem ko letno napolnijo 36 milijonov litrov alpskega mleka in steriliziranih mlečnih napitkov — čokoladnega in lešnikovega mleka. To je kar 31 odstotkov vsega mleka, ki ga odkupijo M-Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne Ljubljana. S svojo proizvodnjo jamčijo nemoten odkup mleka ob vsakem času, tudi v času največje mlečnosti, kar je pomembno za dobavitelje mleka. Nič manj pomembno pa ni za ostale mlekarne v Sloveniji, ker poleti lahko prevzamejo tudi njihove viške mleka, ki jih zaradi premajhnih zmogljivosti same ne bi mogle predelati. Iznajdljivost rešuje proizvodnjo Za temi podatki se skriva neizmerna iznajdljivost in požrtvovalnost delavcev, ki morajo za vsako ceno opraviti svoje naloge — od redne proizvodnje do vzdrževanja strojev, ki so vse prej kot novi. Kupljeni so bili že leta 1979 in so do danes opravili preko 20 tisoč delovnih ur, kar je skregano z vsemi standardi, ki za takšne stroje veljajo v svetu. Tam jih po šest tisoč delovnih urah preprosto odpišejo, saj je vzdrževanje predrago, njihova zanesljivost pa vprašljiva. Mercator v Ljubljani Kljub temu o novih strojih le razmišljajo. Če bi jih imeli, bi lahko razširili proizvodni program in ga prilagodili zahtevam trga, ki si ob čokoladnem in lešnikovem mleku želi še sadno in vanilijevo mleko. Recepture imajo pripravljene... O teh težavah Igor Brulc in Andrej Kos najprej spregovorita. Nič manj nista zgovorna, ko podrobno opisujeta tehnološke postopke v obratu sterilizacije. Zvem, da je alpsko mleko odbrano boljše mleko, po posebnem postopku segreto do 140 stopinj v sterilizatorju, v posebnem stroju — homogenizatorju pa z močnimi in hitrimi udarci bata »razbijejo« maščobne delce in jih razprše med mlekom, kar mu daje bolj poln okus. Kajpak absolutne sterilnosti ne morejo doseči, še zlasti zato ne, ker je surovina, ki jo dobe od proizvajalcev, prezasičena z bakterijami. Toliko jih je, da bi na Švedskem naše mleko, ki ga vsak dan pijemo, zlili na gnojiš- če. Tam imajo pač drugačne standarde, ki so kar nekaj desetkrat strožji od naših. Skladišča so premajhna V DE Sterilizacija, kjer mleko polnijo v tetrabrik embalažo, izdelek dnevno pregledujejo. Nemalokrat se zgodi, da mora po več tisoč litrov mleka ponovno v predelavo. Dovolj je, da je na embalaži nevidna odprtina, posledica pa se pokaže čez nekaj dni, ko se embalaža napihne in se mleko v njej skisa. Za to so večkrat krivi stari stroji, ki ne omogočajo več takšne kakovosti, kot je potrebna. Drugi pogost vzrok (kar v 90 odstotkih!) Igor Brulc in Andrej Kos za skisano mleko so nepravilni postopki pri transportu, v trgovini in pri potrošnikih samih. Ti se ne zavedajo, da mleko ščiti le sedem tisočink milimetra debela aluminijska folija, ki se hitro poškoduje, če mleko premetavamo, tako kot ga. Aluminijska folija je le ena od osmih plasti, iz katerih je sestavljena embalaža alpskega mleka. Sterilizacija je tudi s svojimf strokovnjaki veliko prispevala k uvajanju te embalaže v Jugoslavijo. Skupaj s strokovnjaki Tipoplastike iz Gornjega Milanovca so skupaj sproti odpravljali začetne napake našega proizvajalca. Torej so tudi po tej strani bili v Sterilizaciji nekakšni poizkusni zajčki. Sogovornika ob vsem tem poudarjata, da na svetu doslej še ni bilo primera zastrupitve z alpskim mlekom. Razlog je preprost — pokvarjeno alpsko mleko ima tako spremenjen okus, da vsak opazi, da je nekaj narobe. V mlekarnah nameravajo vpeljati tudi nov sistem embaliranja, oziroma paletizacije, s čimer se bodo izognili pogostemu prekladanju. Uvedli bodo kovinske zabojnike za 180 litrov mleka. Ti jim bodo omogočili, da bo mleko prišlo od proizvodnje do kupca brez prelaganja, s čimer bodo zmanjšali možnost za poškodbe embalaže in odpravili najpomembnejši vzrok za kvarjenje svojih izdelkov. Če bi jim uspelo urediti še skladiščni prostor, ki danes sprejme le 600 tisoč litrov mleka, načrtovan pa je za 3,5 milijona litrov mleka, bi potem kupcem resnično lahko postregli s prvovrstnim izdelkom, saj bi lahko v tako velikem skladišču mleko imelo dovolj časa, da pokaže,, ali je ustrezno ali ne. Ob koncu razgovora sta Igor Brulc in Andrej Kos povedala še zanimiv podatek, da so avgusta letos dosegli rekord v proizvodnji — v 31 dneh so predelali 4 milijone 41 tisoč litrov mleka, toliko kot kakšna druga mlekarna v celem letu. Naši niso nikakršna izjema, le da si mlekarne ne morejo privoščiti nakupa novih in zato pač »čarajo«. Največ težav imajo z rezervnimi deli, kajti uvoz je zapletena »igra«. Če bi se, denimo, pokvaril motor homogenizatorja, bi se proizvodnja ustavila! Koliko časa bo vzdrževalcem še uspevalo krpati stare stroje, je vprašanje, na katero si nihče v mlekarnah ne upa niti pomisliti. Novi so tako dragi, da nakupa mlekarne same ne bodo zmogle. Celotna amortizacija delovne organizacije bi zadostovala komaj za nakup dveh novih polnilnih linij! »Naša stara igra« - joj-joj Kako do nove polnilne linije, saj Imajo M-Ljubljanske mlekarne premalo amortizacije za obnovo vseh obratov? Veliki načrti M-Mesne industrije Duška Dovjak, dipl.ing. M-Mesna industrija Ljubljana Sočni hamburgerji in bele klobase Mercator-Mesna industrija, ki od ianskega leta deluje kot enovita delovna organizacija v okviru sozda MERCATOR-KIT, ima v proizvodnji mesnih izdelkov že dolgoletno tradicijo in izkušnje. Njen obseg proizvodnje se iz leta v leto povečuje, izbor izdelkov pa zadovoljuje želje in potrebe potrošnikov. Posebna skrb tehnologov je namenjena izboljšanju kvalitete posameznih mesnih izdelkov, kar je v današnjem času, predvsem ob neizenačenosti surovin, zelo težka naloga. Že od nekdaj so znani in uveljavljeni Mercatorjevi trajni mesni izdelki, kot so: Mercatorjev domači želodec in Mercatorjeva domača salama, izdelani po preizkušeni recepturi in tehnološkem postopku. Zato tudi slovijo po svoji kakovosti in so bili deležni že številnih priznanj in medaij na raznih sejmih, kjer se ocenjujejo živilski proizvodi. Pri izdelavi Mercatorjevega želodca stroj še vedno ni zamenjal pridnih rok delavcev, ki ročno stiskajo in oblikujejo želodce v njihovo značilno obliko. Od izdelkov vrhunske kakovosti moramo omeniti še šunko v ovitku in jetrno pašteto, ki sta bili že večkrat odlikovani z zlatimi medaljami, a ju potrošnik morda premalo pozna in ceni. V bodoče ima Mercator-Mesna industrija Ljubljana velike načrte. V mislih imam prenovo celotnega objekta, katere končni rezultat naj bi bila moderna predelava mesa z izvozno registracijo, pakirnica mesa in mesnih izdelkov, izkoščevalnica, skladišča in seveda sodobno opremeljeni laboratoriji, kjer bo možno stalno nadzorovati in preverjati kakovost vhodnih surovin in končnih izdelkov, ki naj bi zadovoljili vse zahtevnejšega kupca. V vsej poplavi mesnih izdelkov, ki jih je dandanes možno kupiti v naših trgovinah, se lahko le s kakovostjo prebiješ korak naprej in takšen je tudi naš namen in cilj, ki ga hočemo in moramo doseči! Mercator-Mesna industrija Ljubljana je pred kratkim razvila tudi nov proizvodni program mesnih izdelkov za potrebe sistema hitre prehrane — tast fo-od. To je program proizvodnje polgotovih zamrznjenih izdelkov, s katerimi bi radi zadovoljili želje in potrebe naših potrošnikov, da si lahko v zelo kratkem času pripravijo kvaliteten in poceni obrok hrane, kar je v današnjem času izrednega pomena. Naš novi program omogoča: — hitro pripravo jedil — možnost izbire in kombiniranja z različnimi dodatki po lastnem okusu, s katerimi oblikujemo končni izdelek — zmanjšanje dela pri predpripravi mesa, zlasti to velja za velike potrošnike (turizem, gostinstvo, družbeno prehrano, šole, vrtce, dijaške domove, bolnice) — možnost dobave večjih količin, tudi za celo sezono, ker lahko izdelke hranimo pri ustreznih pogojih do tri mesece — proizvodnjo mesnih izdelkov, ki so higiensko in zdravstveno neoporečni. Vsi izdelki iz programa za sistem hitre prehrane so globoko zamrznjeni, zato jih je potrebno hraniti in transportirati pri temperaturi -18 stopinj Celzija, da ne prekinemo hladne verige. Pri tej temperaturi imajo uporabnost do tri mesece. Pred pečenjem jih ne smemo odmrzniti, pač pa hamburgerje in klobasice polagamo na razgreto ploščo eno ali dvo-ploščnega žara in spečemo pri temperaturi 200 do 210 stopinj Celzija, tako da se površina lepo zapeče, v notranjosti pa ostane izdelek sočen. Čas pečenja ne sme biti daljši od 10 minut (na dvoploščnem žaru je krajši kot na enoploščnem). Poleg pečenja na žaru priporočamo še cvretje v vroči masti ali olju. Hamburger HAM-HAM je izdelek iz drobno sesekljanega junečjega mesa, slanine in začimb ter biološko obogaten z visokovrednimi rastilinskimi beljakovinami. Hamburger HAM-HAM je oblikovan strojno, zato ima standardno težo 70 gramov in okroglo obliko s premerom 90 milimetrov. Toplotno obdelan hamburger poljubno garniramo in serviramo z različnimi prilogami in omakami ali sestavimo s kruhom (bombeto). Hamburger HAM-HAM je pakiran v kartonsko embalažo po 150 kosov, pri kateri je vsaka plast ločena s celofanom, da se posamezni kosi hamburgerja med seboj ne zlepijo. Grili klobasica je 21 do 23 milimetrov debela klobasica, narejena iz svinjskega in1 govejega mesa z dodatkom posebej izbranih začimb. Pečeno klobasico lahko vlagamo v štručke ali serviramo na krožniku ter zaokrožimo okus z različnimi zelenjavnimi ali majoneznimi omakami oziroma tako imenovanimi dressingi. Grili klobasica je težka 70 gramov in dolga 14 centimetrov ter pakirana v kartonsko embalažo po okoli 150 kosov. Bela klobasa je klobasa, polnjena v tanko svinjsko črevo, narejena iz drobno sesekljanega govejega mesa in slanine (25 odstotkov) ter ustrezno začinjena. Pečemo jo na razgretem žaru, tako da dobi zlatorjavo barvo. Bela klobasa je težka 80 gramov in dolga 12 centimetrov. Pečeno serviramo na poljuben način, odvisno od okusa posameznika. Pakirana je v kartonski embalaži po 150 kosov. To je le del izbora Mercator-Mesne industrije Ljubljana, ki sem vam ga hotela posebej predstaviti. Priporočam, da izdelke tudi sami preizkusite in ocenite. Morda bodo postali stalni sestavni del vašega jedilnika, kar bo pomenilo, da ste z njimi zadovoljni. Mercator-Nanos v 9 mesecih Edita Žiberna - DS skupnih služb Poslovni dosežki na Notranjskem in Obali V letošnjem letu so se prvič v zadnjih nekaj letih nekoliko izboljšali pogoji poslovanja trgovine, kar se kaže v realnejši politiki oblikovanja deležev za pokrivanje stroškov trgovine. Iz analize lahko zaključimo, da smo kljub boljšim pogojem poslovanja trgovine v letošnjem letu, nerealni obrestni meri in notranjim ukrepanjem za izboljšanje gospodarnosti, storilnosti in donosnosti poslovanja dosegli v devetih mesecih letos skromne uspehe, ki pa so ob upoštevanju precejšnjih vlaganj lastnih sredstev v razširitev in posodobitev maloprodajnih in proizvodnih zmogljivosti, kar zadovoljivi. Razlika v ceni se je občutno izboljšala predvsem v trgovini na debelo in drobno z živili (1,5 do 2,5 %), manj pa z neživili, tako da se je delovni organizaciji zvišal povprečni odstotek v letošnjem devetmesečju, v primerjavi z lanskim, za dobro polovico odstotka. Zaradi pomanjkanja lastnih virov za pokrivanje osnovnih in obratnih sredstev je pozitivno vplivala na poslovanje Mercator-Nanosa oziroma tozdov v njegovem sestavu nerealna obrestna mera, ki se je v primerjavi z lanskim devetmesečjem zvečala le za 16 odstotkov, tako da so se kompenzirane obresti M-Nanosa zvečale v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z lanskimi le za 14 odstotkov. Poleg počasnejše rasti obrestne mere je na počasnejšo rast obresti od rasti dohodka in celotnega prihodka vplivalo tudi hitrejše obračanje zalog trgovskega blaga. Obrat se je izboljšal za 5 dni oziroma zaloge trgovskega blaga so naraščale 33 odstotkov počasneje od rasti prodaje. Zaradi tega smo potrebovali okoli 470.000.000 dinarjev manj kratkoročnih premostitvenih posojil za pokrivanje zalog, oziroma stroški poslovanja so bili nižji za okoli 260.000.000 dinarjev na račun obresti za posojila za obratna sredstva. Precej nižje obresti za posojila za obratne namene smo dosegli z angažiranje posojil za pokrivanje obratnih sredstev z nižjo obrestno mero od splošne. Če upoštevamo objavljene rasti cen za devetmesečje 1986 za trgovino na debelo in drobno (okrog 88 odstotkov) je fizični obseg prodaje trgovskega blaga v M-Nanosu večji kot v preteklem primerjalnem obdobju za Nanosove vesti skoraj 12 odstotkov. To zvišanje smo dosegli zaradi pričetka obratovanja novih in preurejenih poslovalnic (SP Jagodje Izola, Market v Postojni, SP Hrenovice in Zoretiči, dve poslovalnici v Portorožu, blagovnica v Starem trgu), usposodobitve nove pakir-ne linije v TMI ter pakirnega stroja v tozdu Sadje in raznih akcij pospeševanja prodaje. Gospodarnost poslovanja M-Nanosa se je v letošnjih devetih mesecih izboljšala v primerjavi z lansko za 1,6 dinarjev celotnega prihodka na 100 din porabljenih sredstev. Izboljšanje donosnosti je posledica hitrejše rasti čiste razlike v ceni od rasti prodaje, sorazmernega zaostajanja obresti za posojila od rasti celotnega prihodka, zaradi nerealne .obrestne mere, hitrejšega obračanja zalog trgovskega blaga, pridobivanja posojil z nižjo obrestno mero ter zaradi 10 odstotkov zaostajanja čistih trgovinskih materialnih stroškov (pod a) od rasti celotnega prihodka. Zaradi počasnejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, je naraščal dohodek v devetmesečnem obdobju letošnjega leta 34 odstotkov hitreje od rasti celotnega prihodka oziroma fakturirane prodaje. Povprečno uporabljena poslovna sredstva so naraščala 34 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Zaradi tega se je izboljšala donosnost poslovanja M-Nanosa v devetmesečju letos v primerjavi z lanskimi devetimi meseci za 24 odstotkov oziroma iz 24,15 dinarjev dohodka na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev v devetih mesecih 1985 na 30 dinarjev v letošnjem devetmesečju. Kljub temu, da so se zaloge trgovskega blaga v letošnjih devetih mesecih obračale precej hitreje kot v lanskih, se je zmanjšala počasnejša rast povprečno uprabljenih obratnih sredstev od rasti dohodka. Ob koncu leta je znašala še 50 odstotkov, sedaj pa slabih 34 od- Predstavljamo sodelavce Sergej Paternost Friderik Leskovšek 50-letnik Ni običaj, da se ob takem življenjskem jubileju predstavljajo delavci naše delovne organizacije, vendar bomo tokrat napravili izjemo in napisali nekaj besed o našem sodelavcu Frideriku Leskovšku, znanem pod imenom Fric, ki je voznik osebnega avtomobila v DSSS Merca-tor-Nanosa. Na tem delu je že polnih 15 let in je v tem času prevozil ogromno število kilometrov. Za prevoženih 100.000 kilometrov brez okvare je prejel dve zlati znački, ki jih podeljuje proizvajalec vozil — Mercedes. Friderik Leskovšek, šofer v DSSS Mercator-Nanosa, 50-letnik. Fric je vzoren voznik in delavec, ki se ne brani dolžnosti in je vedno pripravljen sodelovati pri vseh delovnih akcijah ter pomagati sodelavcem. Ob življenjskem jubileju mu vsi njegovi prijatelji in sodelavci želimo še veliko delovnih uspehov. stoikov, na kar so vplivala in še nadalje vplivajo vlaganja v nove maloprodajne zmogljivosti in adaptacije oziroma rekonstrukcije sedanjih ter usposodobitev pakirne linije tozda TMI in Sadja. V manj kot letu dni smo porabili za naložbe okoli 850.000.000 dinarjev, od tega pa skoraj 60 odstotkov lastnih sredstev (investicijskih, amortizacije in investicijskega vzdrževanja). Že prej smo ugotovili, da se je zvečal fizični obseg prodaje M-Nanosa v devetmesečju letos v primerjavi z lanskih, za skoraj 12 odstotkov, na zaposlenega pa le za 5,5 odstotka. Število zaposlenih se je namreč v obodbju, ki ga analiziramo povečalo za 2,6 odstotka oziroma za 40 ljudi na račun povečanja maloprodajnih in proizvodnih zmogljivosti, ki pa v začetku obdobja obratovanja, še ne dajajo ustreznih dohodkovnih učinkov. Dohodek na zaposlenega je realno porasel za 22 odstotkov. Osebni dohodki so v devetmesečju letos naraščali tako kot dohodek (indeks 238). Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal 91.198 dinarjev oziroma 126 odstotkov več kot v devetmesečju 1985. Ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov (95 odstotkov) ugotavljamo, da so osebni dohodki v M-Nanosu porasli v analiziranem obdobju realno za skoraj 16 odstotkov. V primerjavi z republiškimi (SRS, gospodarstvo SRS, trgovina SRS) in občinskimi (gospodarstvo), doseženimi v tem obdobju, se je njihov delež nekoliko izboljšal. Planirana prodaja trgovskega blaga, celotni prihodek in porabljena sredstva so v devetmesečju 1986 doseženi okoli 75 odstotkov, dohodek, osebni dohodki in čisti dohodek pa zaradi hitrejše rasti 83 odstotkov. V letošnjih devetih mesecih so vsi tozdi Mercator-Nanosa poslovali pozitivno. Ostanki čistega dohodka so znašali 451.421.000 dinarjev in smo jih začasno razporedili na: — poslovni sklad 264.198.000 — rezervni sklad 114.296.000 — sklad skupne porabe 72.935.000 Naš športnik Sergej Paternost Jože Požar prejemnik plakete Stanka Bloudka Že večkrat smo pisali o Jožetu Požarju, vodji prevzema blaga v tozdu Grosist Postojna kot vzornem delavcu, športniku balinarju in državnemu reprezentantu. Danes ga predstavljamo kot dobitnika plakete Stanka Bloudka, ki se vsako leto podeljuje najboljšim športnikom in športnim delavcem za izredne zasluge na področju telesne kulture. Pravnik svetuje Sergej Paternost Kdo lahko da pooblastilo delavcu, da zastopa DO oziroma TOZD pred rednimi sodišči in pred sodiščem združenega dela? V vseh postopkih, v katerih nastopa kot stranka organizacija združenega dela, to je v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem in v gospodarskih sporih, ali pa v postopkih pred sodiščem združenega dela in v kazenskem postopku, mora pooblastilo za zastopanje podpisati zakoniti zastopnik, to je praviloma individualni poslovodni organ (direktor) ali pa predsednik kolegijskega poslovodnega organa. Edino izjemo od navedenega določa zakon o gospodarskih prestopkih, ki navaja, da kadar OZD nastopa v tem postopku kot obdolžena pravna oseba, jo lahko zastopa bodisi statutarni zastopnik sam, ki za zastopanje ne potrebuje posebnega pooblastila, ali pa drug delavec, ki pa mora imeti pooblastilo delavskega sveta tiste organizacije, ki je v postopku. V praksi se večkrat dogaja, da posamezni tozdi v takih postopkih izdajo pooblaščencu le pooblastilo direktorja, kar pa ni pravilno in pride tako na sodišču do neljubih zapletov. Otvoritev nove trgovine v Zuretičih — tozda Izbira Postojna Po več kot dveletni gradnji so v mesecu juliju 1986 predali namenu novzgrajeno stavbo v Zoretičih na reškem področju. Objekt sta zgradila kot soinvestitorja Krajevna skupnost Čavle - Zoretiči in tozd Izbira Postojna, in sicer dvonamensko, tako da je pritličje namenjeno trgovini v drugem delu pa so prostori za potrebe krajevne skupnosti. Skupna površina trgovinskih prostorov je 90 m2, od tega 50 m2 prodajnega prostora, 40 m2 pa so skladišča in pomožni prostori. Tozd Izbira ima na reškem področju že deset trgovin in dobro sodeluje s krajevnimi skupnostmi. V vitrini, kjer Jože Požar hrani vsa priznanja, ki jih je prejel v dolgoletni balinarski karieri, je tudi veliko priznanje športniku, plaketa Stanka Bloudka. Spomnimo se le nekaj športnih uspehov, ki jih je Jože kot državni reprezentant dosegel v zadnjih letih. Na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Grenoblu v Franciji je v četvorkah prejel srebrno medaljo. Leta 1983 je jugoslovanska reprezentanca v Ženevi dosegla peto mesto. Na svetovnem prvenstvu v Splitu leta 1984 je bila reprezentanca četrta. Na sve- tovnem prvenstvu leta 1985 v daljni Avstraliji, v mestu Melbo-runeu, pa je Jože v dvojkah prejel srebrno medaljo, v izbijanju pa je kot edini Jugoslovan zasedel drugo mesto na svetu in s tem srebrno medaljo. K velikemu številu medalj, plaket in pokalov, ki jih ima skrbno spravljene v vitrinah, je Jože dodal še Bloudkovo plaketo, za katero pravi, da mu je najdražja. Nov dosežek Mercator-Standarda Ljuba Sukovič Spet otvoritev v Novem mestu 21. novembra se je dvajsetim poslovnim emotam Mercator-Standarda Novo mesto pridružila na novo urejena samopostrežna trgovina v Gotni vasi na Belokranjski cesti 46. Celjske akcije v COP Mile Bitenc Petki v Mercatorju Propagandne akcije, ki jih pripravljamo v Celju (Center osnovne preskrbe tozda Golovec), so postale že kar nekakšna nuja. Ne le zaradi nas, ki želimo na ta način nekatere dobavitelje in proizvode približati potrošnikom, marveč tudi in predvsem zaradi kupca, ki takšen način sodelovanja že kar željno pričakuje. Na otvoritvi je v kulturnem programu sodeloval moški pevski zbor »Dušan Jereb« in folklorna skupina KRES. V imenu krajanov krajevne skupnosti Got-na vas je spregovoril predsednik SZDL Franc Zaman, direktor Mercator-Standarda Novo mesto pa je trgovino po kratekm nagovoru predal namenu. Kakor je v svojem govoru poudaril že predstavnik KS Gotna vas, ima otvoritev preurejene samopostrežne trgovine v tem delu Novega mesta izredno velik pomen, saj ta predel do sedaj ni imel urejene vsakodnevne oskrbe potrošnikov. Želja se jim je končno izpolnila; Standard je že leta 1979 odkupil prostore bivše gostilne Drenik, ki pa jih zaradi več težav ni bilo mogoče prej obnoviti. Po besedah direktorja Cirila Jarnoviča, je bilo vsem jasno, da bo razširitev tega objekta zelo zahtevna, saj stavba in ostala poslopja že dalj časa niso bili vzdrževani. Prenova in ureditev zgradbe in okolice pa je bila nujna že zaradi podobe kraja. Prenovitvena dela so po načrtih M-Tehne, tozda Investe iz Ljubljane opravili GIP Pionir Novo mesto ter obrtni zadrugi Hrast iz Novega mesta in iz Metlike. Samoposrežna trgovina s skladiščnimi prostori meri skupaj 460 m2; sam prodajni prostor men 135 m2, prav toliko pa tutSi d^gi prostori v nadstropju stavbe.' V kleti je (gradbeno) pripravljen prostor za ureditev točilnice v izmeri 67 m2. Zaradi omejenih denarnih sredstev še ni pripravljena za obratovanje. Urejena sta tudi okolica zgradb in parkirni prostor. Stroški preureditve stavbe z opremo ih za zunanjo ureditev znašajo 52 mPijonov dinarjev, od lega stane oprema trgovine 7.448.000 dinarjev. Za to investicijo je M-Standard namenil predvsem lastna sred- Mercatorjev mozaik stva amortizacije in sredstva za investicijsko vzdrževanje v znesku 46 milijonov dinarjev, iz združenih sredstev sozda MERCA-TOR-KIT pa je bilo primaknjenih 6 milijonov dinarjev. V pripravah za preureditev stavbe in ostalih del, kakor tudi samo izvedbo del je bilo treba razreševati številne težave, ki so bile ob močni podpori in pomoči predstavnikov DPO krajevne skupnosti Gotna vas in samih krajanov dobro rešene, za kar se jim delovna organizacija najlepše zahvaljuje. Želja delavcev M-Standarda, posebno še kolektiva v samopostrežni trgovini Gotna vas, je, da bi bilo sodelovanje še naprej tako, ker bomo lahko le z dobrimi medsebojnimi odnosi tudi dobro sodelovali, da bo potrošnikom v tem delu mesta karseda ustreženo. Ugotavljamo, da nekateri kupci (in teh ni tako malo!) redno prihajajo na degustacije, poizkušajo, kupujejo, se z nami posvetujejo, skratka, »polno« sodelujejo. In tako, vsaj mislim, je osnovni in glavni namen akcije dosežen. Naj povem tole: predstavitve in pokušine najrazličnejših izdelkov v COP Celje niso zgolj zato, da pokušalec nekaj poje ali popije. S primerno predstavitvijo (večinoma so to strokovnjaki iz organizacij, ki bi'gr ;-edstavljajo) smo že marš'- ,i. o blago kupcu bolj približali, ga podrobneje z njim seznanili in tako »botrovali« večji in uspešnejši prodaji. Sodelujejo tako propagandisti, kot delavci komercialnih služb, tehnologi, barmani — in na drugi strani mi, ki vse skupaj pripravimo. Tu moram, posebej za Celje, razen trgovcev seveda, še posebej poudariti naklonjenost samega vodstva tozd in še posebej namestnice direktorja, tovarišice Minke Potokarjeve, ki je nekakšna »duša« teh stvari. Minuli »Petek v Mercatorju«, tako te akcije imenujemo, je bil v znamenju sladkih izdelkov. Na degustaciji smo ponudili sladke izdelke Pionirja iz Subotice, koktejle iz kivija in drugih Daninih pijač, Embine čaje pa smo sladkali z Natreenom, sladilom brez kalorij, Bayer Pharme. Medeno srce in raznobarvne živalce iz želeja, ki jih je na pokušini ponudil Pionir iz Subotice, sicer niso čisto novi izdelki, a so šli mnogim pokušalcem, predvsem pa skorajda neskončno dolgi vrsti najmlajših, močno v slast. Ob nakupu Pionirjevih izdelkov smo tisti dan marsikoga presenetili s sladkim darilcem, še najbolj pa tri kupce (slučaj je hotel, da so bili to stalni, dobri kupci), ki so dobili zavoj sladkarij, vreden kar pol starega milijona. Barman Jože, ki je s kivijem in drugimi pijačami Dane »čaral« okusne koktejle, je imel tudi več kot polne roke dela. Bližajo se pač prazniki in tudi dobre in okusne pijače bo treba postaviti na mizo. Postregel je tudi z nasveti in recepti za pripravo, in ob nakupu, seveda v imenu Dane, prej senetil z drobnim darilcem. Diabetiki se pogostoma pritožujejo, da je na prodajnih policah premalo proizvodov namenjenih prav njim. In tako je tokrat mnoge (prav zares!) prijetno presenetila Bayer Pharma s sladilom brez kalorij Natreenom. Z njim so sladkali Embine čaje. Posebej moram poudariti, da je bilo degustacijsko mesto izredno lepo urejeno, da je Dana celo posodila priročen šank in reklamne senčnike, Bayer Pharma prte in predpasnike in da so od jutra do večera ob vsem sodelovali tudi predstavniki vseh sodelujočih organizacij. Pa še nekaj. Radijska sporočila, posebej pripravljena izložba in plakati so tudi naredili svoje. Seveda pa ob akciji, ki smo jo pripravili v samopostrežbi niso križem držali rok drugi delavci v COB Celje. V samopostrežbi so še popestrili ponudbo in s posebej ugodnimi prodajnimi pogoji in popusti priporočali nakup preprog. Gostilna »Pri hrastu« je za borih 50 starih jurjev za malico ali kosilo postregla okusno in izdatno nabodalo Mercator (jedi z žara s prilogo) in celo kozarec pijače. Kaj naj še rečem? To, da je s pripravo takih stvari dosti dela. In to, da je ves trud pozabljen, če gre vse lepo in uspešno. In trdim, da pri tem smo uspešni. Poslovodja Tone Krnc s svojim kolektivom med slovesno otvoritvijo samopostrežne trgovine v Gotni vasi. Obe foto Ljuba Sukovič Na otvoritvi se je zbrala množica krajanov in predstavnikov drugih delovnih organizacij iz Novega mesta. Tako je ob cesti, ki pelje iz Novega mesta proti Gorjancem v Belo krajino, zasvetil fte en »M«. Sprejem za nagrajene gostince Andrej Dvoršak Volja in hotenje — garancija uspeha Tik pred dnevom republike je predsednik PO SOZD Miran Goslar skupaj s podpredsednikom Zvonimirjem Bertokom priredil svečan sprejem za vse gostinske delavce, ki so se udeležili 34. gostinsko-turističnega zbora na Bledu in tam poželi priznanja. V pozdravnem govoru je predsednik Goslar poudaril, da je gostinstvo sicer majhen delček sozda MERCATOR-KIT, še pose- bej v primerjavi z drugimi, večjimi organizacijami. Kljub temu so naši delavci dokazali, da so moj-.stri svojega poklica, o tem pričajo osvojene medalje, in da znajo narediti tudi najzahtevnejše kulinarične izdelke. Zato smo na njih ponosni, priznanja pa naj jim bodo vzpodbuda za naprej. »Vsi skupaj si želimo,« je dejal Goslar, »da bi takšno kakovost kot so jo prikazali na Bledu, prenesli v vsakdanjo prakso, saj postaja kvaliteta dela zahteva vsakdanjega življenja.« Podpredsednik PO Zvonimir Bertok pa je v krajšem slovesnem govoru nanizal podatke o uspehih, doseženih na Bledu in o pomenu praznika - 29. novembru. »Če ne bi bilo 29. novembra 1943, tudi današnje srečanje ne bi imelo tako, pomembnega obeležja. Skupne ideje in skupna prizadevanja so bila v tistih težkih časih nosilna moč, ki je preko sloge ustvarila novo nepremagljivo in nezlomljivo Jugoslavijo. Ideje o enakopravnosti, solidarnosti in potrebe po združevanju, ki so jih naši narodi skušali uresničiti že mnogo desetletij pred rojstvom nove Jugoslavije, so dobile in dobivajo sedaj konkretne oblike. Naš sozd, našo veliko družino delovnih organizacij in temeljnih organizacij, gotovo lahko štejemo med pridobitve novega časa,« je poudaril podpredsednik Bertok. »Smatram, da so doseženi rezultati na 34. gostinsko-turisti-čnem zboru na Bledu, slika sposobnosti in usposobljenosti ljudi, ki delajo na področju gostinstva. Prepričan sem, da je k tako lepemu skupnemu uspehu v prvi vrsti pripomogla volja in želja naredilo to, kar je bilo v programu dobro, pravzaprav odlično. Na žalost ta želja ni pri vseh enako prisotna skozi vse leto — vsak dan. Vem, da večini ne manjka volje, da bi vsak dan opravljali svoje delo čimboljše, in prav ta volja in hotenje, narediti stvari najboljše, postaja garancija, da bomo tudi raven naših storitev v vseh lokalih dvignili vsaj na raven srebrnih odličij,« je zaključil tovariš Bertok. Šport in rekreacija Ljuba Sukovič Seminar za športne referente V dneh od 11. do 14. septembra letos je koordinacijski odbor za rekreacijo in šport sozda MERCATOR-KIT organiziral seminar za športne referente pri članicah sozda, ki je potekal v počitniškem domu v Dajli. Strokovnega usposabljanja se je udeležilo 19 športnih referentov iz najrazličnejših delov sistema MERCATOR-KIT. Tako teoretični kot praktični del so izvedli člani kooridnacijskega odbora za rekreacijo in šport in referent za družbeni standard in rekreacijo v Delovni skupnosti SOZD. Nekatera predavanja so popestrili diapozitivi oziroma video posnetki. Aparature je za predavanja priskrbela Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Contal, za kar se udeleženci seminarja iskreno zahvaljujemo tovarišu Miru iz te temeljne organizacije. Po namestitvi udeležencev je sledil dogovor, o delu in poteku seminarja, ki je bil namenjen predvsem izpopolnjevanju plavalne tehnike in reševanja iz vode, ker je vsako leto več nesreč z utopitvami zaradi neznanja plavanja. Po vsakodnevni jutranji re- kreaciji udeležencev se je začelo delo. Jure Jež je opozoril v svojem predavanju na pomen plavanja, predvsem pa na zahteve pri učenju plavanja in na tehnike plavanja. Po predavanju je sledilo tudi praktično izvajanje tehnik plavanja, predvsem prsnega in cravvla. Predstavljeni so bili tudi načini oziroma postopki reševanja iz vode. V popoldanskem delu je ponovno sledilo praktično delo: vadba plavalnih tehnik in jadranja na deski, za kar je bilo izredno zanimanje. Predvsem so imeli udeleženci veliko volje in jih padci z deske niso odvrnili od nadaljnjega poskušanja, zaradi česar so se kmalu pokazali prvi vidni uspehi. Kar neradi so se seminaristi odpovedali vadbi jadranja na deski in se vrnili k naslednji teoretični temi — o športni rekreaciji v ozdih, ki jo je obravnaval Mirko Vaupotič. Poudaril je, da je športna rekreacija delavcev iz- rednega pomena tudi v sozdu, ki je sestavljen iz štirih različnih večjih skupin delavcev, in sicer: iz trgovine, kmetijstva in proizvo-dje ter gostinstva. Po večerji je sledilo še predavanje ob video posnetkih jadranja na deski. Drugi dan seminarja se je začel z dvema teoretičnima temama. Mirko Vaupotič je seznanil vse udeležence seminarja o športni rekreaciji v sozdu, z njeno organiziranostjo ter z novimi Tezami o Dnevu Mercatorja. Tugo Marinček pa je »na suhem« seznanil vse, ki se so se zanimali, s prvinami jadranja na deski in sestavnimi deli deske, jadra in s pripravo teh športnih pripomočkov za jadranje v vodi. Nato je sledila demonstracija v morju, za kar se je Tugo izredno potrudil in to z vsakim kandidatom posebej. Proti koncu popoldneva so vsi udeleženci, ki so poizkusili jadrati na deski, že ubvladali osnovne prijeme. Po večerji, ki je vsem po napornem dnevu prijala, je bil organiziran družabni večer z izmenjavo izkušenj, težav in uspehov Poročilo o delu KORŠ-a za obdobje 1985-86 Miro Vaupotič Domala za vsakogar nekaj Poročilo o delu koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport SOZD MERCATOR-KIT, podano na plenumu KORŠ, dne 18. novembra letos, pričenja dosedanji predsednik Miro Vaupotič z ugotovitvijo, da je KORŠ deveto leto svojega delovanja uspešno zaključil. Delo in oblike dela na področju športa in rekreacije je v večini delovnih okolij v sozdu MERCATOR-KIT dobilo »državljansko pravico«. Športno rekreativno udejstvovanje je del delovanja sindikalne organizacije in ga samo dopolnjuje. KORŠ je dosegel, da se pojavlja v vseh medijih in dogajanjih v sozdu, dosegel je pripravljenost zaposlenih za rekreacijo, vnesel je med udeležence prireditev tekmovalni in tovariški duh. Pogosto si postavljamo vprašanje in ugotavljamo, da bi bilo zanimivo vedeti odgovor na to, kakšen je vpliv tovrstnih dejavnosti, ki so jih izzvale naše akcije in pobude, na delovne sposobnosti in zdravstveno stanje delavcev. KORŠ je v letih 1985/86 izvedel dve zimski Mercatoriadi (obe na Kopah nad Slovenj Gradcem), s skupno udeležbo okrog 1600 udeležencev, dvakrat smo tekmovali na Športna srečanja Miro Vaupotič poletnih športnih igrah, lani v Ljubljani in letos v Kranju, povezano tudi srečanje delavcev sozda na Dnevu Mercatorja (s preko 2200 udeležbe v Ljubljani in s preko 4000 v Kranju v dveh prireditvenih dneh). V obeh letih smo se po tradiciji udeležili Pohoda po poteh partizanske Ljubljane — letos zaradi Černobila sicer v manjšem številu, sicer pa je naša udeležba vedno nekje okoli 500 udeležencev. Poleg omenjenih večjih akcij smo organizirali v tem času tudi smučarske tečaje v Gozd Martuljku, Bohinjski Bistrici in Črni, pripravili teniški turnir v Portoro- žu. Organizirali smo dokaj pestro planinsko dejavnost s planinskimi pohodi na različne vrhove, med drugim tudi dvakrat na Triglav. Posebej smo se potrudili za izobraževanje delavcev za to področje, tako da smo lani organizirali seminar v Krškem o zdravstvenih vidikih športnega udejstvovanja in organizacije tekmovanj. Letošnji seminar v Dajli se je osredotočil na plavanje in reševanje oziroma organiziranje tovrstnih dejavnosti v delovnih kolektivih. Po statističnih izračunih se je dejavnosti KORŠ-a v obeh letih vsaj enkrat udeležil vsak tretji zaposleni v sozdu. Tretjič zapovrstjo prvi vseh, ki so se udeležili seminarja. Ob prisotnosti osebja počitniškega doma je večer v veselem vzdušju še prehitro minil. Tudi nedeljsko popoldne je minilo v delovnem vzdušju. Najprej so udeleženci seznanili z vse bolj uveljavljanim aktivnim preventivnim zdravstvenim rekreacijskim oddihom, ki naj bi ga postopoma začeli uvajati tudi v delovnih okoljih Mercatorjevih kolektivov. Ob koncu so udeleženci razčlenili potek seminarja, predsednik KORŠ-a Miro Vaupotič, pa je še enkrat seznanil referente za rekreacijo in šport s programom KORŠ-a za leto 1987, ki vsebuje naslednje poglavitne točke: letne in zimske športne igre, smučarske tečaje, seminarje za organizatorje športne rekreacije, izobraževanje organizatorjev za šport in rekreacijo v drugih okoljih, planinske pohode, pohod po poteh partizanske Ljubljane, udeležbo na republiških tekmovanjih (Agroski), uvajanje aktivnega oddiha delavcev itd. Ob natrpanem programu so dnevi kar prehitro minili, saj so bile teme zanimive, prav tako praktično delo, ki je teklo vzporedno, in tudi vreme je bilo naklonjeno vadbi v vodi. Po kosilu v nedeljo so se udeleženci seminarja zadovoljni razšli, saj so si v treh dneh pridobili marsikatero strokovno veščino, ki jim bo koristila pri njihovem amaterskem delu z organizacijo 'rekreacije in športa. Tudi osebje počitniškega doma v Dajli je mnogo pripomoglo k dobremu počutju seminari-stov, posebno še kuharice, za kar se jim vsi udeleženci seminarja zahvaljujejo. Novosti iz poslovnika KORŠ-a Miro Vaupotič Najširše telo — najvišje telo Ob formiranju koordinacijskega odbora za rekracijo in šport, leta 1987, takrat še v okviru sozda Mercator, je bil sprejet tudi poslovnik, ki je opredeljeval način dela KORŠ-a. Poslovnik kot pripomoček je moral Z razvojem in širitvijo dejavnosti KORŠ-a pretrpeti nekaj sprememb. Tekom let mu je bilo dodano še nekaj novosti in pravil, kar je bil razlog za izdelavo in sprejem novega poslovnika. Čisto drugačen je način povezovanja in delovanja KORŠ-a v sedanjem širšem obsegu. - Kaj je novega? Za razliko od opredelitve KORŠ-a po starem — kot delovnega telesa s povsem konkretnimi nalogami in izvolitvijo predsednika ter podpredsednika, novi poslovnik naloge s področja športno-rekreativnih dejavnosti na ravni sozda porazdeli med plenum KORŠ-a, ožji odbor KORŠ-a in predsedstvo. Najvišji organ športnih referentov, sipdikalnih organizatorjev tovrstnih dejavnosti, je plenum, ki ga sestavljajo v posledici vsi predstavniki ozdov. Plenum se sestaja najmanj enkrat v dveh letih. Ožji odbor ima vlogo izvršilnega odbora in opravlja naloge med dvema sejama plenuma. Konkretne naloge, priprave posameznih akcij in aktivnosti, vodi. predsedstvo, ki se sestaja po potrebi in pripravlja akcije. Predsedstvo sestavljajo predsednik, podpredsednik, dva člana ter športni referent na ravni sozda. Športna srečanja e Miro Vaupotič Kegljači zaključili leto je bila najuspešnejši Slavko Blaško s 388 podrtimi keglji, drugi je bil Ivan Osenjak s 387 kegljev, tretji Željko Pijetlovič s 371 keglji, četrti pa prijetno presenečenje Milan Kneževeč s 364 keglji. Kot rečeno, je bilo najzanimivejše tekmovanje v parih, kjer se je muhasti žreb poigral s favoriti tako, da je bil vrstni red nepričakovan. Prva sta bila Željko Humek in Miro Vaupotič s 397 podrtimi keglji,, druga Dragan Dasovič in Slavko Blaško 380 kegljev, tretja Stane Gregorčič in Sead Mulalič s 374 keglji in četrta Boris Gostič in Milan Kneževič s 371 podrtimi keglji. Prijetno vzdušje in dobra organizacija pa sta pogoj, da se bo dobro delo sekcije še nadaljevalo. Kegljaška sekcija v okviru športne dejavnosti sindikata Mercator-Sadja zelenjave je svojemu agilnemu delu tekom celega leta dodala ob zaključku leta še posamično prvenstvo delovne organizacije posebej pa še kot nameček tekmovanje dvojic. Čeprav tako rezultati kot udeležba niso bili najboljši, pa je celotno tekmovanje potekalo v borbenem in tovariškem vzdušju. Posebej zanimivo je bilo tekmovanje dvojic, kjer so se pari določali z žrebom, opravljenim tik pred tekmovanjem. Najboljša med posameznicami je bila Ida Golčman s 340 podrtimi keglji, pred Zvonko Cajhen s 311 keglji, Ančko Sever s 303 keglji in Marijo Stupar z 260 podrtimi keglji. Med posamezniki V organizaciji Iskre IEZE, tozda Orodjarna, je bil na kegljišču Kodeljevo že četrti kegljaški četveroboj pod nazivom UFOS, ki se ga poleg organizatorja udeležijo še Iskra IEZE, TOZD Feriti, Emona Hoteli, TOZD Grand Hotel Union, in kegljači Mercator-Sadja zelenjave. V zelo zanimivi in lepi tekmi so prvo mesto v moški konkurenci že tretjič zapovrstjo osvojili I sgljači Mercator-Sadja zelenjave s 1173 podrtimi keglji. Za njimi so Feriti s 1085 keglji, Hotel Union z 990 keglji in iskra, Orodjarna z 928 podrtimi keglji. Zunaj konkurence so nastopili mladinci Orodjarne in podrli več kot njihovi stare|ši sodelavci — 981 kegljev V ženski konkurenci je bila prijavljena samo ena skupina, zato so tekmovale posamezno. Najboljša je bila Ida Golčman s 182 podrtimi keglji, pred Ančko Sever s 164 keglji in Zvonko Cajhen s 144 keglji. Vse tri sp iz Mercator-Sadja zelenjave. Med moškimi je bil najboljši Željko Pjetlovič (Mercator-Sadje zelenjava) z 212 podrtimi keglji pred Juretom Gradišarjem z 211 in Edom Kresetom (oba Iskra Feriti) z 201 podrtimi keglji Kegljači Mercator-Sadja zele- njave so se tudi posamično dobro odrezali, saj so vsi uvrščeni med prvih deset. Poleg prvega mesta Željka Pjetloviča so osvojili Mile Kneževič 4. mesto s 197 keglji, peto Zdravko Humek s 194 keglji, šesto Dragan Dasovič s 193 keglji, osmo Sead Mulalič s 190 podrtimi keglji. Najsiabši je bil Miro Vaupotič s 187 keglji -deseti. Tekmovanje je bilo odigrano v prijetnem vzdušju; zmagovalna skupina je poleg prehodnega pokala prejela v trajno last (za tretjo zaporedno osvojitev prvega mesta) veliko torto, darilo Grand Hotela Union. Novo vodstvo KORŠ-a Izvoljena sta bila ožji odbor KORŠ-a in predsedstvo. Predsedstvo bo delovalo v naslednjem letu v sestavi: Miro Vaupotič (M-Sadje zelenjava) kot predsednik, Tolbu-hin Bjedov (M-Modna hiša) kot podpredsednik in člani: Matjaž Kandus (M-Emba), Sonja Dolinšek (M-Mednarodna trgovina) in Jure Jež (DS SOZD - športni referent). Poleg vodstva so člani ožjega odbora KORS-a še: Ljuba Sukovič (M-Standard), Stanko Hebar (MIP), Herman Kiissel J (M-Nanos), Marina Čemažar (M-Rožnik), Slavko Ivanič (M-KŽKG), Ivan Drozdek (M-Sloga), Tomo Vovčko (DS SOZD), Alojz Lihtenvalner (M-Ljubljanske mlekarne), Marko Nared j (M-KZ Cerknica) in Brane Merhar (M-KG Kočevje.) VA5 PRJ t-lUfeUA’ NI RJHSKit P»»J>CAV fOGAAJ^(. £utA, PAttiij' Vinja« bOUlKj. hera SADjeva 2£N&iCO IM£ -f- WtH Iž ^LOg, KHfTiJS. ilViuSkll tbip kuno ičN( cetottR ATAk^ /h N 01./ VtLIkA ikUPlNA fes A £VA -jAtJ PortPdH BCfclbo-Ute KUUTUR,. PRužrvo m^o-VOfU/ ktk. uo ivo ^ U.TR-IC. Rm&kA EMA t. ARJOA i-t-HKA rtiA . fett&AUAAf Rema, E-ibA KobauNi OTOlc ALPskA t>ouwA pob TR.I&1AV. a^akjh somov ^IN bAU PO- ujgrvA vrsta PRAUN' PRASkA kAZA).- (E-AINelC BiCik, -uisr ^OUlLNl- dA, kA-PU-A RtbkO&r Osvežilna dietetična brezalkoholna pijača iz rastlinskih izvlečkov ananas pomarandža _ SAVS-R. POkRA - Rima v ITAUJI VIKTOR, Avfefitr Hupoe - eovec. MOKRO TA •a^ S. iese«A POSObA VIMO C£kA V SovTgr. lVpl| PRfeo/o itVAU PRIRObA Vrsta . na^/m P£tJA iRiOrd Gorska Rj/BA kOviMS SPOMC HOŠKO IM£ NASI RAZC,l£Q) IVAtd AMbRlt ■JORPSU. KNJI^NlA ZAlOitBA PASTIR- NtokAlltA llMA i bRAOCC W21NOM kOOMJA N£SE£t£ PRtsHB- ^KA SlCOtui IMMS8- 'bocic '>e4^r PRVI |(J ČfcrpTt S AH ORL. V£CT£ NABdLJt ?S5? +-■ S0V£b0 avto E., USTVAItj, POblSHNi •tobrOK I^Aa,-nej/ - TtV PR.IPAD Mik. SU5VA- KOV I&CALNA KARTA KRIŽANKO Sestavila im R.I5ALA : MATA l-lOČ-E-VAR PAPIČA t&IPC. %oe, SOtOgA &L.H£S1b ITALIT£ HESNl PRPttv ^ bb RAVMt-KAR (iLAVNO H6STO iE&tcjTi Ri&iskA- MgaA V PATA TATU SRBSKO Mo 5lS KO IHt ZV£- RIMA STO KVAbR.. HtTRoV HARf.UA ENAKI 0RK1 VRfctMNA HUSLlM. ROHARS MfSTO STAR. SlO VAM I SORTA KAVE btKUCA U Kf KCA tAbNTA lOKA AbEčtbE NASPROT Ot> svt-TLOBf, FR. M. Ih\£ OSEBNI JAlMtK ZVER. 11 RORU MAcK. PUOSK,. Mera šlebiTče TAUSOVA osvpiiu P/TAČA 3. SAMOO, L A S-MIK. HčMiŽ’- WO JAMST- VO RARRAH' otok ANAM O. NOft <1.ČRKA prvak, šampion SPUIT VRSTA DE KORA' ene. PEEPlR. AEIfHJR NIC 1-IRSB1£ ecA TADIR. OTOK. RPkSrtNT Americij AVT- OlN. totfboR SUM VELIKA OS EVROP- SKO GORSTVO TEHOTA * KCKAR Gostimo Nagradna križanka Radenska Pred vami je zadnja križanka v letošnjem letu. Sestavili smo jo I tako, da ne bo težka za reševanje, pač pa se razlikuje od prejšnjih Po tem, da bo žreb razdelil med reševalce več nagrad kot običajno. Kar 30 jih bo. RADENSKA, ki gostuje v današnji križanki, jih bo prispevala 25, od tega 5 glavnih nagrad in 20 manjših Mercator-Studio O L /K --% Zmajčkov butik V torek smo bili v Zmajčkovem butiku. Bile je zelo zanimivo. Do sedaj šem poznala le slaščice iz Zmajčkovega butika in roza kombi z zelenim zmajčkom in slaščicami. Sprejela nas je Katarinina teta. Videli smo, kako delajo slaščice. Testo za žemlje imajo v velikem loncu. Nato ga dajo v poseben stroj, ki oblikuje male hlebčke. Peki hlebčke oblikujejo v žemlje. Te dajo vzhajati, nato pa spečejo dobre žemlje. Mi smo se o tem takoj prepričali. Dobili smo tudi krof. Posebna igla je spuščala v krofe marmelado. Ob koncu smo hoteli postati peki skoraj vsi. Obljubili smo, da bomo obisk skušali tudi narisati. Najlepše risbe bodo v Zmajčkovem butiku dali na razstavo. Siti in polni spominov smo odšli v šolo. Zala Pavlovič, 3.c. o.š. Ledina Razpis tekmovanj 10. zimskih športnih iger SOZD MERCATOR-KIT, na Rogli 21.2.1987 Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport razpisuje tekmovanje v veleslalomu in smučarskem teku na 10. zimski Mercatoriadi. Prireditev bo v soboto, 21. februarja na smučišču na Rogli. Tekmovali bomo v naslednjih tekmovalnih skupinah: MOŠKI: SKUPINA A do 30 let (rojeni 1958 in kasneje) SKUPINA B od 31 do 40 let (rojeni 1948 do 1957) SKUPINA C od 41 do 50 let (rojeni 1938 do 1947) SKUPINA D nad 50 let (rojeni 1937 in prej) ŽENSKE: SKUPINA A do 30 let (rojene 1958 in kasneje) SKUPINA B od 31 do 40 let (rojene 1948 do 1957) SKUPINA C nad 40 let (rojene 1947 in prej) Tekmovalne skupine so enake v veleslalomu in smučarskem teku. Dolžnina proge v tekmovanju v smučarskem teku je: MOŠKI A, B, C - 6 km MOŠKI D, ŽENSKE A, B, C - 3 km Šolarji na obisku Alenka Medved V Zmajčkovem butiku izvrstnih slaščic Otroci so velik in zelo hvaležen porabnik Zmajčkovih dobrot, zlasti pa obožujejo Zmajčkove avtomobile, ki jih vsak dan videvajo že od zgodnjih jutranjih ur, ko gredo v šolo na ulicah našega mesta. Za malico jim v šoli ponudijo Zmajčkove dobrote: makovke, primorske žemljice, sezamove štručke, ob prazničnih dneh pa tudi krofe. Zelo radi pa-imajo naši šolarji Zmajčkovo pecivo: zavitke, trikotnike, ladjice in narezane zmaje, ki so polnjeni s skuto ali pšeničnimi kalčki m posuti s sezamom, makom ali ovsenimi kosmiči. Dobri so tudi hrustljavi rogljički in buhteljni. Zraven pa skodelica mleka, jogurta ali soka. Zmajčkovo pecivo ne ugaja samo otrokom. Toplo ga priporočajo tudi stomatologi, ki bedijo nad zdravjem zob. Pecivo vsebuje malo sladkorja In veliko biološko visokovrednih sestavin. Nič čudnega torej, da si otroci želijo ogledati Zmajčkovo totfar- Nekaj določil iz pravilnika o tekmovanjih na zimskih športnih igrah — pravico sodelovanja na zimskih športnih igrah imajo delavci, združeni kmetje in upokojeni delavci SOZD MERCATOR-KIT, ki se prijavijo pravočasno v skladu z vsakoletnim razpisom in roki športnih iger. Pravico sodelovanja dokazujejo ozdi s poimenskim seznamom tekmovalcev ob prijavi, na tekmovanju pa vsak tekmovalec dokazuje pripadnost ozdu z osebno izkaznico in potrjeno zdravstveno knjižico. Vse to je dolžan pokazati pomočniku štarterja na štartu posamezne discipline. — tekmovalci opravijo za razvrstitev samo eno vožnjo oziroma tek; — za prva tri mesta v starostni kategoriji se podeljujejo medalje; — tekmovanje je organizirano tudi ekipno, posebej za moške in ženske ekipe; — za uvrstitev ekipe se štejejo točke iz posamičnega tekmovanja v vsaki kategoriji, ki se dodeljujejo po FIS sistemu. Prijave sprejema: SOZD MERCATOR-KIT - za KORŠ, Emonska 8, 61000 Ljubljana, do vključno 1.2.1987. Opozarjamo, da bomo upoštevali samo pravočasne prijave na obrazcih, ki jih bodo prejeli i športni referenti v DO, TOZD. KZ, TZO, TOK in DSSS. ! Glasilo delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-j KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17. j 61000 Ljubljana. Tel. 215-173. ! Ureja uredniški odbor v sestavu: ’ Kristina Antolič, Marko Bokal. Mar-i ko Glažar, Jože Kirm. Meta Malus. Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič. Odgovorni urednik: Jaro Novak. Novinar: Andrej Dvoršak. Vse fotografije - nepodpisane —-Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 18.600 izvodov. * Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. A no tudi od znotraj Skoraj vsak j napisali in narisali Vseh prispev-; teden jo obišče kakšna skupina j kov ne moremo objaviti, izbrali ! otrok. Kar so ob obisku videli j smo enega, ki ga je napisala Zala j I otroci iz osnovne šole Ledina so I Paulovič iz 3.c.