oottnina olatans v gotovi* let© IVII. V UubHpnl. V nedellO. dne 7 aorHa 1929 St. 79 S*. 3 »In Naročnina Dnevna naaja za državo SHS mesečno 23 Din polletno 190 Din celoletno JOO Din za inozemstvo mesečno 40 Din node Uka 'rdaia ceioie no v Jugo-slaviti 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip petli-VTSla mali oo>aal po I SO in 2 D.večtl oglasi nad O mm vi&lne po Din Z-30. veliki po 3 Oreaalštvo felelon št. 2050. unravnlttva it. 2328 Informativen tist za slovenski narod oprava /e vH.upuanevt uj.Si.b Lekavnl račun: L/ublJana štev. 10.630 in 10.34» «J inseiale, Š«iii/ei o.ii.73(i l, Zagret* SI. 39-OH, Progo In Dunai il. 24.797 Za balkansko solidarnost Današnja »Narodna Odbrana« objavlja članek »Za balkansko solidarnost«, ki ga vsled njegove važnosti in aktuelnosti objavljamo dobesedno. Sklenjeni prijateljski dogovor med našo državo in Grško ni pomemben samo vsled tega, ker so z njim urejeni odnošaji med dvema že tradicionalno prijateljskima narodoma, temveč tudi zato, ker obstoji upanje, da se z njim odpirajo novi vidiki za ureditev medsebojnih odnošajev balkanskih narodov na stvarni in moderni podlagi. Vendar pa se ni treba udajati prevelikemu optimizmu, ker ima ideja balkanske solidarnosti še preveč nasprotnikov. Ti so v vrstah balkanskih narodov samih, pa tudi izven njih. Predvsem so težke in pogoste krvave borbe v preteklosti še preveč živo v spominu sedanjih balkanskih generacij Zadane rane in bolesti še niso preboljene. A tudi sanje o hegemoniji enega nad drugim so se preveč dolgo gojiie, da bi bilo mogoče trezno razumeti vso sedanjo resničnost. Medsebojno nezaupanje in sumničenje ovirata, da bi dobilo gibanje za zbližanje potreben razmah. Zato se težko pride od besede na dejanje. Šovinistični elementi so še vedno premočni, da bi mogli iskreni borci za balkansko solidarnost neovirano razviti svojo akcijo. Vse to je predobro znano onim izven balkanskim državam, ki so vsled svojih posebnih interesov nasprotne zbližanju balkanskih narodov. Z vsemi sredstvi in nad vse spretno podpirajo destruktivne sile na Balkanu, Z izigravanjem balkanskih narodov enega proti drugemu bi si hotele zasigurati s svojim političnim in gospodarskim imperializmom uspeh nad vsemi. Toda za balkanske narode ni vprašanje v tem, če bodo dovolj uvidevni, da ne nasedejo temu hujskanju na račun drugih, nebal-kanskih narodov. Pa tudi če bili dovolj modri, da to spoznajo, ne bi bilo s tem doseženo še nič stvarnega. Kajti problem balkanskih narodov ni več danes v tem, da se več ne pobijajo in uničujejo. Za nje dobri »sosedni odnošaji« ne zadostujejo.. Danes jim je potrebno sodelovanje, ozko in iskreno sodelovanje. Ne iz kakšnih sentimentalnih razlogov, temveč v obrambo njihovih življenjskih interesov, ki so vsak dan bolj ogroženi. Na tem mestu smo že opetovano opozorili na činjenico, kako izgublja Evropa vsak dan bolj vodstvo na svetu. Amerika jo bije v financah, v gospodarstvu, v mednarodni politiki. Glavni vzrok teh evropskih porazov pa je v tem, da je Evropa razbita na preveliko število držav in državic, ki je ena od druge o. leljena s kitajskim zidom. Kot edini realni izhod iz tega položaja smo označili idejo o ustvaritvi Združenih evropskih držav. Veliko vprašanje pa je, če bodo evropski narodi mogli v kratkem prožiti eden drugemu roko in za vedno zavreči sistem podjarmlje-nih malih in velikih narodov. Vprašanje pa ni toliko v tem, če bodo mogli evropski narodi mesto medsebojne borbe za tržišča in v terenu sfere sprejeti sistem sodelovanja, temveč problem je v tem, da priznajo tudi malim narodom samoupravnost in pravico do obstanka. Za sedaj se vsak dan bolj kaže tendenca velikih industrijskih dežel, da so jim agrarne države še naprej podčinjene. V ta namen se tudi združujejo. Kakšen logičen odgovor je mogoč od strani agrarnih dežel? Noben drug, ko samo ta, da se ena približa drugi in da se vse združijo v samoobrambo. Če tega ne store, potem bo postala ena za drugo plen bogatejših in močnejših držav. Danes je politična neodvisnost brez gospodarske nezadostna. Je dosti objektivnih pogojev za gospodarsko solidarnost balkanskih držav, kajti Balkan predstavlja enotno področje ne samo z geografskega, marveč tudi z gospodarskega stališča. Ni se potrebno bati, da bi carinska zveza balkanskih držav mogla škodovati politični neodvisnosti in individualnosti njihovih narodov. Nasprotno, šele gospodarsko neodvisni in zasigurani bi oni lahko prišli do svojega popolnega kulturnega udejstvovanja Če pa ostanejo razdvojeni, bodo samo životarili in delali za druge. Postavlja se vprašnje: kako bo prišlo do ostvarenja tega cilja? Pot so nam pokazali veliki narodi, katerih industrije so brez ozira na včerajšnjo delitev na zmagovalce in na ore-magance prožile druga drugi roko in ustanovile razne truste za skupno obrambo interesov. Potrebno je, da tudi na Balkanu privatna ' 1 Nova oblika državne uprave Odločilna seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Korošca. - Vsa glavna ravnateljstva se odpravijo. - Vprašanje organiziranja nižjih enot. - Pomanjkanje srednjega, kvalificiranega uradni• šiva. - Sistem nezaupanja mora pasti. Belgrad, 6. aprila. (Tel. »Slov.«) Seja ministrskega sveta, ki je bila odločilna za postanek nove vrhovne državne uprave v konč-ni obliki, se je vršila danes od 9 do 11 v dvorani zunanjega ministrstva, kjer je dosedaj zboroval vrhovni zakonodajni svet. Seji so prisostvovali ministri dr. Anton Korošec, dr. Milan Srškič, Nikola Uzunovič, dr. Oton Frangeš, dr. Stanko Šverljrga, Lazar Radivo-jevič dr. Želimir Mažuranič, ing. Stevan Sav-kovič, dr. Matevž Drinkovič in dr. Kosta Kumanudi. Za prosvetno ministrstvo je bil na seji pomočnik ministra Po!ovina: za zunanje ministrstvo pomočnik ministra Jevtič, za no-trane| ministrstvo pomočnik Zika Lazič. za vojno ministrstvo pomočnik ministra general Milan Jovanovič. Seji je predsedoval prometni minister dr. Anton Korošec. O seji jc bil izdgft tale komunike: »Čula so se mnenj- posameznih mioHrov o njihovih nazorih, ksko naj se temeljito iz-! vrši organizacija posameznih oblasti. V tem j smislu bodo ministri stavili pred'og predsed-j niku vlade, ki bo nato uredbo podpisal.« Seja se je vodila pod geslom, da se odstranijo vsi nepotrebni oddelki v posameznih ministrstvih, da sc združi, kar spada v orga-nično celoto, da se da odgovornemu uradni-štvu možnost, da pokaže vestnost, svoj čut odgovornosti In svojo zmožnost. Odstranila sc bodo vse vmesne oblasti, ki ovirajo uspešno delo pristojnih predstaviteljev posameznih ministrstev-ministrov. Odpravijo se vsa glavna ravnateljstva vseh ministrstev. Ministrstva bodo razdeljena na splošno le na oddelke. Šefi oddelkov bodo ministrovi referenti. Odločbe bodo izdajali v imenu ministrov. Ravnateljstva bodo stala v tistih ministrstvih, kjer so po naravi resora neobhodno potrebna. Računa se, da bosta ostali eno ali dve ravnateljstvi. Radi tega se bo reduciralo tudi uradništvo. Splošno osnovo organizacije, ki se je sprejela, bo stiliziral pravosodni minister Srskič. V javnosti in med uradništvom bo ta preosnova, zlasti odstranitev glavnih ravnateljstev, našla splošno odobravanje. V teku seje sc je v bistvu odobrilo, kar so posamezni ministri predlagali glede svojih re- | sorov. Ostale so še nekatere podrobnosti, ki 1 se bodo uredile. Današnji dan pomenja rojstvo vrhovne državne uprave v novi obliki. Nič manj važno vprašanje ni organizacija nižjih enot. Pri tem vprašanju se vlada bavi v glavnem s tem-le: Upravni uradi so pač taki, da je en urad odvisen od drugega. Uprava je med seboj vezana, in če hoče poslovati ministrstvo, morajo poslovati tudi nižje enote. Kako torej spraviti v enoten tempo ves upravni aparat, kako ustvariti v očeh uradništva nujnost, da je treba ustvariti gotovost, ki bo znašala mesto dosedanjih 30 odst. v bodoče polnih 100 odst., da se namreč to, kar je v zakonu, uredbi ali pravnih predpisih, tudi v celoti izvrši. Kaka sredstva je pri tem uporabljati? V Angliji velja sistem zaupanja, če pa se pride uradniku na sled, da je zaupanje kršil, je kazen učinkovitejša. Tega sistema pri nas najbrže ne txv mogoče tako hitro uvesti, kei kažejo zakoni, ki so plod predvojne zakonodajne tehnike, znake nezaupanja. Tako je n. pr. zakon o ra- čunovodstvu naravnost klasičen primer sistema nezaupanja in je posnetek srpskega zakona, ki sta ga izdelala Pašič in Protič in glede katerega sta sc oba politika sporazumela, da je treba za državno življenje in uradništvo čim več kontrole. Sedanja vlada se bavi z mislijo, ali bi bilo to kontrolo ohraniti, ali za posamezne slučaje učinkovito poostriti. Ko vlada organizira nižje enote, ima pred očmi te-le pogostne lastnosti svojega uradništva: Dosedaj je po ministrstvih res delalo uradništvo višjega ali nižjega položaja, srednjega dela ni bilo. Ravno to je najvažnejše. Kako temu odpomoči? Vlada ima premalo ljudi v splošnem uradniškem kadru na razpolago, ki bi bili naredili uradniško kariero od začetka in stopnjema ter zakonito prišli do sedanjega položaja. Ali naj se ves uradniški položaj revidira? Mnogo uradnikov jc prišlo do državnih služb po parlamentarnih posredovanjih. To posredovanje je odpravljeno. Nastane vprašanje, kako bi se odpravilo še bolj razvito družinsko posredovanje, da ne pridemo do nepotizma. Pri določanju kvalifikacije gre za princip, ali naj velja ta določitev kvalifikacije, ki se bo določila za naprej, splošno za vsa ministrstva, ki najbolj trpijo na pomanjkanju kvalificiranih moči. Z eno besedo: Kakor je bila važna organizacija vrhovne državne uprave, prav tako je važna organizacija nižjih upravnih enot. Gotovo je, da so posamezna ministrstva že zbrala materijal o velikem napredovanju, vpokojitvah in premestitvah državnega uradništva v osrednjih uradih, kar se bo v najkrajšem času izvršilo. Važne pravice po pogodbi z Grško Belgrad, 6. aprila. (Tel »Slov.«) Po sklenitvi sporazuma z Grčijo je naša država dosegla 9vol>odno eono v Solunu za blago, ki je našega izvora. Tuje blago pa le v grški coni. V svoji coni bomo razpolagali s suvereno domačo železniško, carinsko in pristaniško upravo. Glede blaga, ki je naloženo v Gjevgjeliji in Solunu, grške oblasti nimajo pravice vpogleda v vsebino. Sedaj bo vlada v dveh etapah izvedla še podrobnosti. Dosedaj je Grška upravljala železniške stvari do Bitolja. Po sporazumu jih bo samo do mejne postaje Kenali. Ureditev naše statistike Belgrad, 6. aprila. (Tel. »Slov.«) Dr. Ži-žek, znameniti statistik v Frankfurtu, je bil 1 sprejet od ministrov Drinkoviča in Uzuno-viča. Gre za to, da se prenese statistika v predsedništvo vlade in da se k tej splošni statistiki pritegnejo tudi posamezni statistični oddelki, ki so bili sedaj razkropljeni po ministrstvih Dr. Žižek pregleduje vse te ustanove in zakonske načrte, ki naj bi veljali za vso državo. Iz njegove okolice smo zvedeli, da ostane en mesec v Be'gradu, ker je dobil dopust od pruskega naučnega ministrstva. — Dr. Žižek jo mnenja, da ni treba valiti vse krivde na nesposobno uradništvo, ampak na ves sistem. Drure konvencije splošne statistike držav o njih gospodarstvu. To je za nas velikega pomena, ker se bo v teku letošnjega leta otvorila proga Bitolj— Veles. Zato smo na tem vztrajali. Na ta način bomo imeli neposredno zvezo z Bitoljem po normalnem tiru. Ker je bil Bitolj zvezan z ozkotirno železnico od Gradske, smo morali vlake, ali pošiljati po ozkih tirih od Gradske dc Bitolja, ali pa po normalnih progah preko Soluna in od tam nazaj. Te podrobnosti se bodo uredile v teku prihodnjega tedna. Vprašanje železniških tarifov se bo uredilo v smislu sporazuma v teku dveh mesecev. Vrhovni zakonoda:ni svet Belgrad, 6. aprila. (Tel. »Slov.«) Z rne-rodajne strani smo zvedeli, da se vrhovni zakonodajni svet, ki bi se imel sestati dne 4. aprila, najbrž ne bo sestal pred koncem tega meseca. Vzrok je v tem, ker je VZS izčrpal skoro ves materijal, ki mu je bil predložen. Sedaj sta pripravljena le dva zakonska predloga, kar je pa za zasedanje premalo. Referent ministrskega predsednika Ninko Peric ima sedaj mnogo zakonskih načrtov, vendar pa še niso izdelani v končni obliki. Pričakuje se, da se bo do konca meseca pripravilo toliko materijila, da se bo lahko vršilo zasedanje VZ sveta. Fondi se odpravi'a'o Belgrad, 6. aprila. (Tel. »Slov «) Glavna kontrola je pristala na režijski pravilnik gozdarskega ministrstva. Iz tega ministrstva pa smo zvedeli, da se z novim proračunom ukinjajo vsi fondi, razen onega za pogozdovanje. Glede preiskav v gozdnih aferah, ki so se razširile na Zagreb in Sarajevo, smo zvedeli, da je glavni krivec v Sarajevu vse te pre-greške priznal. iniciativa prednjači državni. Mi nc vidimo nobene zapreke, da ne bi balkanski gospodarski krogi vzpostavili medsebojne zveze in sodelovanje. Lahko sc gre še dalje, da sc organizirajo sestanki strokovnjakov v svrho izmenjave misli in v cilju, da se izdela konkreten načrt in program. Kot pristaši znanstvene organizacije dela, smo mi v številki od 24 marca t. 1. pisali: »Lahko sc svobodno reče, da oni narodi prihajajo na vodilna mesta, ki so v stanu, da sc najbplj prilagodijo onim metodam, ki so naj- j bolj v duhu dotičnega časa.« Zakaj balkanski narodi ne bi ustanovili en skupen Znanstveni institut, ki bi imel nalogo, da obstoječe probleme proučava s splošnega balkanskega vidika? Zakaj ne bi mi s tem pokazali tudi ostalim balkanskim narodom ono pot, ki jc edino sigurna, edino mogoča? Mi, Balkanci, moramo že enkrat verovati sami v sebe. Moramo vstvarjati nekaj novega, svojega lastnega. Mi globoko verjamemo, da je doba n«šc hoje za drugimi minila, in da je nastopil čas našega originalnega vstvarjanja. Socialno-politična zakonodaja ostane Belgrad, 6. aprila. (Tel. »Slov.«) Delavski zastopniki, ki so se te dni mudili v Belgradu, so danes obiskali predsednika vlade Živko-viča. V delegaciji so med drugimi dr. Ciko iz Dalmacije za Delavsko strokovno zvezo, Čur-i čin za bivše socialne demokrate, Zivko Topa-lovič za osrednje tajništvo. Predsedniku vlade so obrazložili svoje želje in opozorili, da hočejo industrijalci splošno revidirati socialno-politično zakonodajo, ker smatrajo sedanji čas za primeren. Pri vseh obiskih so dobili delavski zastopniki vtis, da industrijalci s svojimi spremembami socialnopolitične zakonodaje ne bodo prodrli in da sc nc bo ničesar storilo, kar bi v kateremkoli oziru moglo delavstvo razburiti. Pravični stvari bo vlada vedno ugodila. BelfSratske vesti Nj. Vel. kraljica je davi odpotovala s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomi-slavom na Belje, kjer bo ostala okrog 14 dni.' V Glavnjači je bil danes predsednik vlade Peter Živkovič in pregledal prostore. Grški predsednik vlade Venizelos je poslal brzejav, v katerem se je zahvalil za visoko odlikovanje od našega vladarja. Predsednik vlade gen. Peter Živkovič jc imenoval za člane vrhovnega zakonodajnega sveta šc goPetit Pa-rislenc izjavlja, da se je Cliainberlain t rai-govoru i Mussolinijeni res izkazal kot posredovalec in kot sposoben delavec za evropski mir in zbližaiije med obema latinskima sestrama. Pogajanja, ki so zastala decembra 1928, ko je Francija predložila svoje zadnje predloge, na katere Mussolinl dbsedaj ni odgovoril, so se sedaj zopet spravila v tek. List z zadovoljstvom ugotavlja, da so Mussolinija pripravili k dolgerilu in prav čudnemu molku samo notranjepolitični razlogi, da pa je sedaj po konsolidaciji italijanske vlade, po plebiscitu in po Chamberlalhovi intervenciji pri- pravljen, odgovoriti na. francosko predloge i resnim upanjem na tadovoljivo rešitev. Milan, 6. aprila. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na sestanek Mussolinija z Chamberlainom izjavlja »Popolo d'Italia<: Odločilna pola evropske politiko se nahajata seduj v Londonu in Rimu, ker sla Anglija in Italija poroka za porenjsko pogodbo. Italija je sedaj sila, katere se morajo vsi bati, ker ima popolno svobodo gibanja, dociin je Francija privezana na Reno. čim bolj se razvija velika neznanka na oceanu, tem bolj raste tudi za Anglijo vrednost Italije, in čiin bolj se povzpenja velika nosnanka kontinenta, tem bolj raste pomen Italije. Kombinacije o bodoči angleški vladi proračunu. 3. Finančni zakon. Finančni zakoni v prejšnjih letih so predstavljali obširne zakonike z mnogobrojnimi členi; tako je štel finančni zakon za leto 1926.-27. 295, za 1. 1927.-28. 346, a za leto 1928.-29. celo 386 členov. Opravičeno so se nazivali finančni zakoni prejšnjih let z imenom »omnibus«, »ciganska torba« itd., ker se je kakor v ciganski torbi našlo v finančnem Eakonu raznovrstne odredbe, ki niso imele niti najmanjše zveze z drž. proračunom. S finančnim zakonom so se uvajali novi zakoni, spreminjali deloma ali popolnoma obstoječi zakoni, so se ustvarjala nova uradniška mesta, so se razna važna vprašanja v naglici reševala brez vsakega sistema itd. Sedanji finančni zakon vsebuje le odredbe, ki so v zvezi s proračunom in omogo-čujejo izvršitev državnega proračuna. Nove so odredbe: a) glede uporabe deleža vojne odškodnine .katero plača Nemčija v znesku 162 mil. 360 000 Din za odplačilo anuitet obveznic vojne odškodnine, relifnega in vojnega dolga Angliji, vojnega dolga Ameriki in za odkupnino invalidnine; b) 20% boni se lahko uporabljajo v polnem znesku za plačilo davkov, katere dolgujejo davkoplačevalci do 31. dec. 1926 in za plačilo denarnih kazni, katere izrečejo finančne oblasti. c) Okrajne pomožne blagajne v Bosni in Hercegovini se oproščajo plačila davkov in vseh drugih državnih dajatev. d) Finančnemu ministru se da daleko-sežno pooblastilo glede premeščanja carinskih uslužbencev. e) Predpisan davek samouprav v 1. 1929. ne sme biti večji ko v 1. 1928. Izjemoma more finančni minister na obrazloženo prošno dovoliti povišanje do največ 10%. f) Kmetijski minister sme od čistega dobička drž. razredne loterije porabili 39 mil. 597.794.25 Din v sledeče namene; 20 mil. Din za direkcijo za kmetijski kredit, odnosno ustanovo, katero odredi predsednik vlade na predlpg kmetijskega in fin. ministra v sporazumu z ministrom pravde in dvema po rangu najstarejšima ministroma. 6,887.979.85 Din za povzdigo živinoreje; 3,200 000 Din za povzdigo poljedelstva; 1,300.000 Din za povzdigo sadjarstva in vinarstva; 375.000 Din za pospeševanje kmetijske izobrazbe; 150.000 Din za povzdigo veterinarstva; 1,700.900 Din za povzdigo zadružništva; 2,000.000 Din za zavarovanje po toči; ostanek pa za državne žrebčarnc. Drž. proračun za I. 1929.-30. pomeni znaten napredek v vodstvu državnih financ, ob enem pokazuje iskreno voljo vlade spraviti našedržavne finance v red in zboljšati celo državno gospodarstvo. Skupen koledar za pravoslavne Sofijsko »Utro« poroča, da je prišel v Sofijo grški arhimandrit S e r a f i n , ki je prinesel iiz Aten bolgarskemu sv. sinodu pismeni predlog atenskega patriarha in grškega cari-graijskega patriarha, da se skliče vsepravo-slavni kongres v Atene, na katerem naj b la ! zastopane vse pravoslavne cerkve in tudi bol- | garska. Kongres naj bi razpravljal in sklepal o uvedbi skupnega koledarja za vse prav«- | sJavne cerkve. Obenem pa naj bi tudi rešil Jizmo med posameznimi pravoslavnimi cerkvami m izdelal načrt za bodoče vsepravc-uavne kongrese. Predlog grškega patriarha smatrajo bolgarski pravoslavni krogi kot važen korak za ureditev bolgarskega razkola. Sveti sinod bolgarske cerkve bo v kralkem sklepaj o predlogu gršikc pravoslavne cerkve. London, 6. aprila. (Tel. »Slov.«) Domneva sfe, da bodo liberalci pri prihodnjih volitvah dobili 90 do 120 pos!anskih mandatov, približno ena! o število, kakor socialisti in konservativci, in domneva se, da se bo Baldwin, če ostanejo konservativci v manjšini, predstavil novemu parlamentu * programom, ki bi omogočil sodelovanje liberalcev in koiiser-vutivcev vsaj za eno zasedanje do ozdravljenja kralja v jeseni. Če bodo liberalci odklo-nihi tako rahlo sodelovanje, jih hoče Baldvvin prisiliti, da ga skupno z delavsko stranko vržejo z nezaupnico, ki bi bila sprejeta s kvalificirano večino. Nato bi imeli socialisti kot prihodnja najmočnejša stranka pravico, no-minirati ministrskega predsednika. Ker bi tudi socialisti mogli vladati samo s pripustitvijo liberalcev, bi socialisti, kakor se euje danes, ne nominirall Macdonalda, temveč voditelje desnega krila, pripadnika železničarskih stro- kovnih zvez Thomasa, ki je zelo priljubljen pri liberalcih in konservativcih in ki bi ponudil liberalcem nekatere portfelje, da jih bolj priveže, Macdonald pa bi se omejil na vodstvo stranke v poslanski zbornici. Vendar bi tudi ta vlada ne obstojala dolgo, ker so poslanci delavske stranke po sklepu, ki je bil sprejet z majhno veČino levega krila, prisiljeni, glasovati proti vsakemu vojaškemu in mornariškemu proračunu, kar pomeni za delavsko vlado, da mora zahtevati čim nižje kredite za oboroževanje, proti čemur bi zopet obe meščanski stranki ustvarili nacionalno j enotno fronto za ohranitev potrebnega oboro-> ževanja. Če bi potem niti konservativna niti socialistična manjšinska vlada ne mogla živeti, bi se pred novimi volitvami rajše sestavila m6čna poslovna vlada z liberalci, morda pod Thomasom. Prekinjena opiantska pogajanja Dunaj, 6. apr. (Tel. »Slov.«) Madjarsko-romunska konferenca za optantsko vprašanje je bila danes do začetka prihodnjega tedna prekinjena, ker je romunski senator dr. Porici odpotoval v Bukarešt, da poroča romunski vladi, odkoder se vrne na Dunaj v ponedeljek. Na današnjem prvem sestanku sta obe delegaciji druga drugi stavili svoje predloge. V torek bo prihodnja plenarna seja konference. Kakor do-znava Vaš dopisnik iz diplomatskih krogov, gre v glavnem za difercnco 30 milijonov zlatih kron, ker ponuja Romunija odškodnino 10Q milijonov zlatih kron, dočim madjarska delegacija izjavlja, da svoje zahteve ne more znižati pod 130 milijonov zlatih kron. Računa se s tem, da bo konferenca trajala približno dva tedna in upajo, da bo popolnoma uspela. Voditelj romunske delegacije Langarascanu izjavlja v »Neue Freie Presse«, da je Romunija pripravljena k velikim žrtvam, da bi dosegla novo dobo v odnošajih z Madjarsko. Mednarodne konference v aprilu Pod okriljem Društva narodov se bo v aprilu mesecu vršilo v Ženevi več važnih mednarodnih konferenc. Najvažnejša med njimi bo konferenca pripravljalnega odbora za razorožitev. Odbor prične zasedati 15. aprila in bodo njegovim sejam prisostvovali zastopniki 28 držav. Ali bo to zasedanje imelo kake pozitivne uspehe, je zelo dvomljivo radi zamotanega svetovnega političnega položaja. Zanimivo pa je, da bo Sovjetsko Rusijo zastopal sam Litvinov, ki je na lanskem zasedanju predložil poseben načrt za splošno razorožitev. Po sovjetski zamisli bi la razorožitev bila res temeljita, tako temeljila, da je praktično neizpeljiva. Zato je tudi ta Litvinov predlog bil sprejet samo kot kuriozuni boljševističnih teoretičnih in sanjavih načrtov. Turčija bo zastopana po svojem zunanjem ministru Ruždi-beju, ki bo predteni obiskal Rim in tam nadaljeval pogajanja z Mussolini-jem o orientalski polil iki. Ruždi-bej obišče tudi Berlin. Od gospodarskih konferenc je treba omeniti zborovanje strokovnjakov za sladkorno industrijo, ki je pričelo 4. t. m. in se ga udeležujejo zastopniki sladkorne industrije iz 10 držav. Osmega aprila prične redno zasedanje gospodarskega odbora, 16. aprila pa večte-densko zasedanje strol ovrijakov za poenostavitev carinske nomenklature. 9. aprila prične velika mednarodna konferenca za pobijanje in onemogočanje pona-rejevanja denarja. Kako važna je ta konferenca, je razvidno iz lec;a, da je po slat;stiki ameriških bank bilo zaplenjeno v zadnjih treh letih za tri milijone dolarjev ponarejenih bankovcev in za 35 milijonov ponarejenega kovanega denarja. Vršile se bodo konečno še konference odbora mi znščito mladine, odbora za pobijanje trgovine z dekleti in otroci, osrednjega odbora la kontrolo trgovine r opijem ter konference instituta za delovanje kulturnih dele vcev in mednarodna dija-ka organizacija. Kakor jo videli, je d 'ovanj ■ Društva n..-rodov vedno bolj živahno iu plodojiosuu. Po krvavem incidentu na Poljski meji Varšava, 6. aprila. (Tel. :>Slov.<) V Ba-ranovičih je danes dopoldne nenadoma umrl sovjetski uradnik Apanasevič, ki je včeraj oddal nepojasnjene strele na poljske policijske uradnike, in sicer radi srčne bolezni. Kakor se trdi, ni bil samo kokainist, temveč je bil tudi v zadnjem stadiju težke živčne bolezni. S tem se pojasnjuje njegova razdraže-nost pred streljanjem in med stre'janjem, kakor tudi njegova nenadna smrt. S tem bi se ves dogodek lahko smatral kot popolnoma oseben brez političnega obeležja, 'če ne bi bile poljske oblasti odrekle zastopniku sovjetskega poslaništva v Varšavi, konzulu ša-hovu razgovora z aretiranim Apanascvifem. Bolgarski kralj v Berlinu Berlin, 6. aprila. (Tel. »Slov.c) Bolgarski kralj Boris je včeraj zvečer inkognito dospel v Berlin, kjer bo konzultiral nemške zdravnike specialiste radi svoje ušesne bolezni. Obiskal bo tudi dr/.avnega predsednika Hindeuburga. Litva in Sovjeti Moskva, 6. aprila. (Tel- iSlov.«) Včeraj zvečer je litovski poslanik Baltrušaitis predložil v Moskvi dokumente o pristopu Litve k Litvinovemu protokolu, s čimer je sedaj sklenjena vrsta vseh držav na zapadni meji sovjetske Rusije. Pri tem je Finska zavzela posebno stališče. Malomarni uradniki Bukarešt, 6. apr. (Tel. »Slov.«) Romunski prometni minister general Alevra je danes na podlagi preiskave, ki jo je vodil sam, izjavil, da železniška nesreča pri Boboku ni nastala radi slabega železniškega materijala, temveč radi malomarnosti uradnikov, ki se bodo morali zagovarjati. Kretnice so bile postavljene nepravilno, pestajenačelnik proti železniškim predpisom pri prihodu vlaka ni bil na peronu, službujoči uradnik pa sploh ni bil v uradu. Uradno se je ugotovilo, da znaša število mrtvecev 16, ranjencev pa 49. Ford v Carigradu London, 6. apr. (Tel, iSlov. ) »Daily Ex-press« piše, da je turška vlada daia avtomobilski družbi Ford na razpolago za 25 let svobodno cono v carigrajskem pristanišču, da družba tam zgradi avtomobilsko tovarno, v kateri, bi bilo zaposlenih 80—90 odst. turških delavcev za sestavo avtomobilov, traktorjev in letal do najvišje dnevne produkcije 200 komadov. Vsi deli strojev in materijal za obratovanje bi bil prost vseh davščin in davkov, na iz-gctovljcne aparate, ki bi se iz svobodne cone odpravljali v Turčijo, pa bi se plačevali samo običajni davki. Fordova družba namerava svoje podjetje v Trstu prepeljati v Carigrad, da ustanovi tam največji centru m za dobavo Turčiji, Rusiji, Balkanu, Egiptu in deželam v Mali Aziji Icr Afriki. Nuv val mraza Vuršaia, 6. aprila. (Tel. Slov. ) Novi naval mraza v vzhodni in so ve ril i Poljski je povzročil ob ruski meji, v okolici Vilne in v Tatri mraz do 20 siopinj pod ničlo. Prhanje s<< nov sne.!'. Ne proti parlamentarizmu V atenskem listu »Eleftcron Vime« je objavil g. Zarifis svoj drugi članek o svoji avdi-enci pri kralju Aleksandru. V tem članku »Oznanja g. Zarifis o motivih, ki so napotili Nj. Vel. kralja k ustvaritvi novega stanja G. Zarifis navaja pri tem vsebino kraljeve pru-klamacije ter poudarja, kako je ona vseskozi Iskrena. >-Duh kraljeve proklamacije,« piše nadalje g. Zarifis, »ni proti parlamentarizmu. Parlamentarizem kot sistem tudi ni doživel poloma v Jugoslaviji, temveč so samo stranke zlorabljale svobodo in politične pravice. Bankrotiral je oni parlamentarizem, ki so ga politične stranke popačile in iz njegovih velikih svoboščin napravile sebi most za osebne in strankarske ambicije in pa orodje svojih de-magoških gesel.« Ne proti parlamentarizmu, temveč le proti slabim strankam jc bil kraljev nastop.« Nato govori g. Zarifis o uspehih novega režima in ;jrav:, da je že v komaj dveh mesecih razlika med obema režimoma očigledna. Kraljeva vlada je storil« v dveh mesecih več, ko vse parlamentarne vlade v desetih letih. Svoj članek zaključuje g. Zarifis s poudarjanjem pomembnosti g r ško -jugoslo v ansk e pogodbe ter z zatrdilom grški javnosti, da nihče v Jugoslaviji niti ne misli na osvojitev tudi najmanjšega koščka grškega ozemlja. , Zagrebški vesti Zagreb, 6. aprila. (Tel. »Slov«) V procesu dr. Ilofer contra dr. Dečak se je danes razglasila obsodba. Dr. Dečak je obsojen na dva meseca, pogojno na eno leto. Povod temu procesu je bil Dečakov članek, ki je ugleden član Hrvatskega Sokola (Hofer pa je starešina Hrvatskega Sokola), da jc dr. Hofer nevreden tega mesta radi svojih političnih nazorov in udejstvovanja. Šibenik, 6. aprila. (Tel. »Slov.«) Sem je prispel pravoslavni škof za severno Dalmacijo Maksimilijan Hajdin. Sprejemu je prisostvoval velik del meščanstva in šibeniški katoliški škof Jeronim Mileta. Jutri se bo vršilo slovesno vstoličenje v Šibeniku, ki mu bo prisostvoval londonski anglikanski Škot dr. Grieg. Primorske vesti Smrtna kosa. V Otaležu je ugrabila pljučnic: učitelja Alojzija Kckošarja v najlepših letih. Pokojnik se ie udejstvoval tudi kot glasbenik. — Na Ravnah pri črničali je uinrl Franc Peršič Pet dni pozneje sta umrla v isti hiši in na isti dan njegova žena Jožefa in njegov brat Andrej. — V Bači je umrla Ivana Prvaka, roj. Kovačič. - Zapustila ji deset needraslih otrok. Tudi v Bači je umrl Mrak Mohor, star 66 let. — V Dobravljah na Vipavskem so pokopali cerkvenega ključarja Antona Štoparja dočakal je 73 let. Duhovniška vest. Cg. Ciril Munih, ki jc .dc zdaj služboval v Soči, je imenovan za župnika \ Šmarjah na Vi] avskein. Po svetu. Iz Crnič pri Gorici, ki pred vojno sploh niso poznale izseljevanja, sc je od leta 1924 dalje izselilo 124 iantov. Večina je šla v Argentino, nekaj v Francijo iu Jugos avijo. Gorica debi novega tajnika. Mussolini je odredil, da ne more biti nobeii pokrajinski fašistov-ski tajnik obenem poslanec. Ker je goriški tajnik ing. Caccese postal poslanec, bo moral podati na tajniško mesto ostavko. Nove tajnike bo imenoval veliki fašistovski svet na prihodnji seji. Ing. Caccese je doma iz južne Italije; v Gorico je priše' kot nastavljenec državnega tehničnega urada, ki vodi obnovo Goriške. Ker je mesto lašistovskega tajnika vsaj tako važno kakor prefcktovo, bi utegnila la sprememba imeti kake posledice tudi na do mačo politiko. Italijanski g'as o tujskem premetu v Jugoslaviji. Italijanska revija »Turismo d'ltalia« je priobčila dokaj laskav članek o organizaciji tujske obrti v Jugoslaviji. Clankar opozarja na žilavo delavnost Jugoslovanov na tem polju. Jugoslavija je razvila živahno propagando v inozemstvu, po-sebno v srednji Evropi. Tujci uživajo velike olajšave na železnicah, na parnikih in avtomobilih. Edino pomanjkanje udobnih hotelov, kakor jih ima Italija, predstavlja za Jugoslavijo pravo Ahilovo peto. Italija se mora pripraviti na jugoslovansko konkurenco in »ne sme sedeti na svojih lavorikah« Predavanje g. Jana Skale Ljubljana, 6. aprila 1929. Danes ob 6 zvečer je v veliki unionski dvorani predaval pred zelo številnim >bčin-stvom g. Jan Skala, zastopnik Lužiških Srbov, ki sc sedaj mudi v Ljubljani. G. Skala jc očrtal zgodovino polabskih Slovanov in njihovo tragično usodo, najbolj žalostno med vsemi slovanskimi narodi, ter obupno življenje naroda Lužiških Srbov. Dalje je predavatelj očrtal sedanje kulturno živlienje Lužiških Srbov in podal pregled njihove literature ter razvil žalostne slike o zatiranju, ki ga mora ta mali slovanski narod prenišafi Svoje predavanje jc zaključil z besedami: Ljubezen do domovine in vera v slovanske vzajemnost nam pomaga pri borbi za naš narodni obstoj.« G. Skala jc žel topel aplavz občinstva. Predavatelja jc v imenu zadržanega župana dr. Puca pozdravil občinski svetnik prof. dr. R o ž i č , ki je v svojem kratkem nagovoru priinerjil usodo Lužiških Srbov z ono neod-lešcnih Slovencev. Dunajska vremenska napoved. Štajersko iti KoroS' o: Jasno iu nekoliko topleje, drugod pa mrzlo vreme, oblačnost negotova / / aj/e novega Koledar Nedelja, 7. aprila. 1. povelik. Bela nedelja. Herman, Jožef, Epifanij, Saturnin. Ponedeljek, 8. aprila. Albert, Juiija Bili, Amancij, Januarij. Praga Zadnji dan za znižane cene 9. aprila odpotuje br. župnik Hafner v Prago, da končno uredi vse potrebno radi prevoza, prenočišč, prehrane in drugega. Ob tej priliki mora na vsak način vedeti točno število naših udeležencev, za katere naj preskrbi potrebne ugodnosti in znižanja. 8. aprila je torej zadnji dan, ko se lahko javiš po znižani ceni. Pismena prijava in pošiljatev prvega obroka morata imeti poštni žig najkasneje od 8 aprila. Kdor se javi po 8. aprilu, plača polno ceno. Cene za izlet v Prago Znižana cena: III. razred (telovadci) 650, (netelovadci) 750 Din. — II. razred (v konviktu) 1050 Din. — II. razred (privatno) 1150 Din. — n. razred (hotel) 1350 Din. Polna cena: III. razred (telovadci) 700 Din, (netelovadci 875 Din. — II. razred (v konviktu) 1250 Din. — II. razred (privatno) 1350 Din. — II. razred (hotel) 1550 Din. Kdaj in koliko časa potujemo? V Prago odidemo v pondeljek 1. julija 1929. V Pragi ostanemo do prihodnjega pon-deljka 8. julija 1929. Ta dan se vršijo krajši izleti; zvečer se odpeljemo nazaj proti domovini. V sredo 10. julija 1929 bomo doma. Pripravljalni odbor. Tragedija mladega zakona Ptuj, 4. aprila. Dne 3. t. m. je na cesti iz Ptuja v Spuhlje po kratkem prepiru zabodel A. Pukšič svojo ženo Marijo Pukšič, s katero se je poročil šele pred dobrim letom, a je že teklo postopanje zaradi ločitve zakona. Nesrečna žena, ki je štela 22 let, se je na licu mesta zgrudila na tla, ker jo je mož od zadaj zabodel s kuhinjskim nožem tako globoko, da je v pol uri umrla. Mož je pobegnil, a so ga že danes ujeli in izročili sodišču. S pravim nflfkom kaditi se pravi z ustnikom „L(KAR" kaditi. Ustnik se dobiva v boljših trafil eh in pri izumitel u Ing Josip Likar — Kostanjevica na K-ki. Specijalist in operateur za bolezni ušes, nosa in grla DR. DRAGO SVAJGBH je otvoril ordinacijo v Beethovenovi ul. št. 2 Sprejema od 10. — 12. ure dopoldne in od 3. — 5. ure popoldne. O Lužiških Srbih Gosp. Jan Skala slovenskim časnikarjem. Ljubljana, 0. aprila. Gospod Jan Skala je sprejel časnikarje. Simpatični z.stopnik najmanjšega slovanskega naroda je prijazno odgovarjal na vsa stavljena mu vprašanja. Pripovedoval je: »Na misel turneje predavanj o Lužiških Srbih sem prišel, ko me je Jugoslovanska dijaška zr.dru-ga v Berlinu povabila, naj tam predavam o Lužiških Srbih. V Berlinu sem imel v decembru leta 1023. dvoje predavanj: prvo o Lužiških Srbih, drugo pa o problemu manjšin, ki je prvo organsko dopolnjevala. Problem Lužiških Srbov, kakor tudi pro-blem manjšin nista politični, ampak kulturni zadevi Vsa vprašanja Lužiških Srbov nimajo nič opraviti s politiko, temveč so mnogo bolj resna. Predvsem gre zato, da se korigirajo razni predsodki in mnenja, ki jih imajo slovanski narodi o Lužiških Srbih in da si z njimi pildobimo zvez ter stikov. Naši stiki s Slovenci segajo prav do prote-stantovske dobe. Z ostalimi južnimi Slovani pa smo stopili v stike posebno v času preporoda narodov. Tedaj sta si bili v medsebojnih zvezah naša Srbska Matica v Budišinu in Akademija znanosti in umetnosti v Belgradu. Naša narodna voditelja Jan Arnošt Smoler in Mihael Hornik sta dopisovala s Strossmayerjem. Nas so odtedaj obiskali mnogi Slovenci. Hrvati in Srbi. Matica Srbska v Budišinu si je sedaj stavila za nalogo, da te stike sedaj obnovi in jih poživi. Predvsem ji gre za to, da stopi v stike z znanstvenimi korporacijami, vsaj za izmeno publikacij. To bi bila predzgodovina in motivi novega potovanja. Naše kulturno življenje je pri nas odvisno le in izldjučno od privatne akcije. Nimamo niti ene ljudske niti kake druge šole, kjer bi se učenci poučevali v našem jeziku. Vse kulturno življenje se pri nas giblje v društvih, kjer se poleg petja gojc tudi predavanja o zgodovinskih in drugih temah, obenem pa društva skrbe za povzdig splošne izobrazbe in narodne zavesti. Člani se uče tudi pisati, čitati in govoriti v materinščini. Vse naše kulturne organizacije so združene v enotno zvezo »Domovina«. Najbolj razvita so seveda naša pevska društva. Kot južni Slovani, tako premoremo tudi mi mnogo lepih narodnih pesmi. Ob istem času, kot je Vuk Karadžic zbral srbohrvatske narodne pesmi, so tudi pri nas zbirali narodne pesmi, tako Hornik, pozneje pa Černy in Kuba. Danes imamo najpopolnejšo zbirko naših narodnih pesmi. Matica Srbska izdaja že od leta 1847. Časopis Matice Srbske. Po vojni smo organizirali »Sokola«. Naš :vSo-kok sc od ostalih sokolskih organizacij, zlasti češke, zelo razlikuje. Pri nas »Sokok ne samo, da nc izziva nasprotovanje katoliških duhovnikov, temveč uživa njihove simpatije. V naših društvih ne poznamo vprašanja svobodomiselstva in konfesio-nalstva. Politična organizacija pri nas je slaba Sicer pa tudi kaj more nas 160.000 Lužiških Srbov proti 60 milijonom Nemcev. V Nemčiji iina v politiki tudi važno besedo gospodarska organizacija in tudi tu smo slabi. Povrhu tega smo razdeljeni upravno na tri ozemlja na pruske dežele Brandenburg in Šlezijo ter na Saško. Te tri dežele so tudi ločena volilna okrožja in pri volitvah seveda ne pomenimo nič. Glede pojmov Gornja in Dolnja Lužica naj pripomnim, da je bila Gornja Lužica na dunajskem kongresu razdeljena med Prusijo in Saško ter da sta Gornja in Dolnja Lužica le dva ljudska, geogra-fična pojma, ne pa politična ali upravna. Da smo upravno tako razdeljeni, je to tudi glavni vzrok, da naše šolsko vprašanje ni enotno obravnavano. Saška je v tem oziru mnogo bolj liberalna kot Prusija. Saški šolski zakon nam jc mnogo pravičnejši kot pruski. Saški zakon določa, obiskujejo vsi otroci srbske narodnosti mešane — ne čisto srbske — šole. Tam, kjer starši to želijo, se vrši na leden triurni pouk v maternem jeziku. Ta zakon se v praksi mnogo poslabša. V mešanih šolah je sem in tja kak nemški otrok in učitelj navadno le tri določene ure razpolovi: pol ure poučuje srbske otroke v srbščini, pol ure pa nemške v nemščini. Če priznamo, da je saški šolski zakon, vsaj malenkostno pravičen, potem moramo naglasiti, da nam Prusija nc dovoljuje absolutno nit. Se več! Pruske šolske oblasti celo poživljajo saško, naj svojo liberalnost opuste, češ, da potem Prusija nc bo prisiljena v svojih šolah uvesti iste olajšave /a svoje Lužiškc (Srhe! Prusi so namreč na zanimivem stališču, da Lužifiki Srbi sploh niso unrodnu manjšina, ker da nima njihova narodnost svojo državo, tako, kot jo imajo druge narodne manjšine!« Gosp. Jan Skala je govoril nato še o manjšinskem kongresu, s katerega so Lužiški Srbi odšli zato, ker se ne strinjajo no z načinom pripuščanja narodnih manjšin na kongres, ne s taktiko vodstva narodnih manjšin. i Velika noč v Niša Niš, 3. aprila 1929. V praznikih, posebno božičnih in velikonočnih je človeku najtežje daleč od doma. Čeprav tu med brati, vendar Slovenija je samo ena in njeni običaji in prazniki in ljudje so pač slovensko svojski. Pral Veliko nočjo se ti stoži že veliko sredo po domu; čeprav tam nisi preveč rad hodil v cerkev, v tujini je iščeš že radi popoldanskega opravila in božjega groba, ker te oboje tako silno spomni domačije. Gorje je ledaj, če nimaš cerkve, kamor bi šel po tolažbo. A mi v Nišu jo imamo, "ialo sicer in ubogo, ali vendar smo srečni, da jo imamo. Že ;d lela 1887 stoji, kakor jc zapisano na spominski plošči. Župnika ima, franjevca iz Bosne, pa še tako-rekoč kaplana, voj. kurata Slovenca, g. Dejaki. Tako so se veliki teden vršile molitve kakor doma, morda še bolj slovesno. Tudi božji grob smo imeli, prav okusno prirejen, dasi skromno in stra-žila sta vedno ob njem dva vojaka. Obiskovavcev je bik) v cerkvi vedno dosti, ne le katoličanov, tudi pravoslavni so si radi hodili ogledovat božji grob. Na veliko soboto nas je sredi cerkve pozdravilo lepo be.o bandero Matere Božje s slovenskimi napisi. Procesija se je vršila ob 6. popoldne. Malce je pričelo deževati, predno se je razvila, a komaj je bilo Najsvetejše na ulici, je dež prenehal in vreme se je držalo do kraja procesije. Slednja ni bila niti dolga, niti ni dolgo trajala. Vojaška godba, ki je svirala Haydnovo mašo (o kako nam je bilo dolgčas po kaki slovenski velikonočni, posebno, ker pevci v procesiji niso peli kakor gori doma!), oddelek vojaštva, ki je nosil Marijino bandero, župnik in kurat z Najsvetejšim, pred njimi deklice s prižganimi svečami. Za tem vsem pa ljudstvo, vse pomešano, vse vprek. Nc v redu, kakor pri nas, glasno moleč rožni venec; ampak preko cele ulice, pomešano moški, ženske, deca, civilisti, vojaki, častniki, orožniki. Odkriti pač vsi ah razgovarjali so se glasno. Ob hišah in na trgu pa polno ljudstva, ki je gledalo procesijo. Luči v oknih ni bilo, prav nič po naše. O, pač nekaj: »nabijali« so v ■zvoniku, pritrkavali prav po gorenjsko v treh. Seveda slovenski fantje! Predno se je pričela procesija, sem baš čul civilista, ki je vojaku, stopajo-čemu v zvonik, pravil: »Kje pa ni mene? Slovenec mora biti povsod!« Pridno so pritrkavali fantje, med vso procesijo in še kasneje, pa v nedeljo zopet. Ko se je proccsija vrnila v cerkev, so nam Slovencem stopile solze v oči. Na koru so zapeli: »Zveličar gre iz groba«. Čeprav ne prav po naše, malo preveč so hiteli, ali vendar bila je slovenska, domača pesem in velikonočna povrhu! Tudi drugi dan, v nedeljo, pri glavni maši ob 10 so peli dve s'ovcnski pesmi (prva je bila sicer božična, ali vendar je bila »alcluia« v njej), nato pa hrvatske. In v ponedeljek, ko je bral sv. mašo Slovenec, zopet. Oba praznika pa je bila cerkvica nabito polna (saj ima prostora za 200 ljudi naj-mani) iti po vedenju in licu si mogel šteti Slovence in Slovenke. Tako so nam minili v Nišu velikonočni prazniki. najlepši naši slovenski prazniki. Resnično, če pOSLEDNjARADOST | STARCA...« & ZVO^I 0? PLOSC GRAMOFON-L/UBUANA- bi ne imeli cerkve, bi komaj vedeli, da je Velikanoč. Posebno v ponedeljek, ko jc bil na zunaj navadni delavnik, ker pravoslavni praznujejo šele 5. maja. Tako pa niso šli prazniki mimo vas, ampak smo jih občutili tudi v dušah. Dopoldne v ccrkvi, popoldne pa ven v naravo, saj je bilo prekrasno vreme. Danes pa, ko to pišem, pada sneg kot v najhujši zimi in vse je že belo, po ulicah pa brozga, da sc Bog usmili! SI.S. Osebne vesti •k Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Župnijo Dobrna pri Celju jc dobil Franc Urleb, doseda j župnik v Črcšnjicah jiri Vojniku. •k Ostavka na drž. službo. Sanitetni referent okr. glavarstva v Brežicah, priljubljeni zdravnik dr, Franc G e r 1 o v i č , je podal ostavko na državno službo, ker je imenovan za ravnatelja splošne bolnice v Ljubljani. •k Napredoval je v 1. skupino II. kategorije g. Jože M i k 1 a v ž i č , ravnatelj pomožnih uradov na oddelku B stola sedmoricc v Zagrebu. ~k S pošte. Nastavljena sta za pogodbena poštaria Andrej Ziherl v Planini pri Rakeku in Jože Hribar na Blejski Dobravi. — Premeščena sta služitelj 2. skupine Vincenc Pre-valnig iz Štor v Celje in dnevničar Stanko Marn s dolodvorske pošte na glavno pošto v Ljubljani. — Upokojeni so: zvan. 1. skupine Anton Kern in Franc Martinšek na ljubljanski kolodvorski pošti, Joško Lorti in Jo-ško Korbar na mariborski kolodvorski pošti ter Frančišek Tombosko v Rogatcu. — Pre-stanck službe: zvan. 2. skupine Ivan Hren na ljubljanski glavni pošti jc odpuščen iz poštne službe; pogodb, poštar Janez Titan v Ron-kovcih in France Videč v Mačincu sta podala ostavko na poštno službo. — Umrla je: dnevničarka Vekoslava Marks na Jesenicah Najbolj poznane JKKOLI- pletenim za veiikonoč pri Ivrdki Cricer & Me ac, Ljubljana, šeleuburgova ulica Koloman Mikszath: Stara vratarica L'Entreprise des pompes funebres - Zavod za slovesne pogrebe — je spoštovanja vredna ustanova. Sicer njen posel ni ravno prijeten, toda vseeno je, kakor rečeno, spoštovanja vredno, da spravlja ljudi za gotovo prevoznino na drugi svet. Seveda je to nekoliko draga stvar, toda človeška pot je dolga in današnja prometna sredstva draga; pri tem pa imamo tudi mirno zavest, da se ni treba nikoli več vrniti. V starih časihi ko so še uporabljali nosil-nico, je to mnogo enostavnejše in na vasi se še dandanes prenašajo kandidati za pekel Jn nebo. Toda meščani, ki ves čas svojega življenja ljubijo sijaj in razkošje, četudi se morajo ločiti od vsega, kar jim je ljubo, se r.e morejo ločiti cd te poslednje časti. Radi tega jih lintre-prise des pempes funebres, njihovemu stanu primerno odvede po zadnji poti. Imenoval sem to opravilo spoštovanja vredno, toda so ljudje, ki se jim zdi to opravilo lepo in se ga močno vesele. Tako so pripravljali stari Priklerci, v časti in službi osiveli vra-tarici neke hiše na Kciepešerjevi ccsti, pogrebi največjo zabavo. Prav res je, da bi se mogel človek v teku petdesetih let v prav tej ulici tako privaditi pogrebnemu petju kakor tiktakanju stenske ure. Stara vratarica se jc tudi privadila temu in se pepo^ema sprijaznila z mislijo na smrt.. Saj io pa tudi ničesar več ni vezalo na življenje. Njeni znanci so že davno pomrli, ljudje pa, kateri so živeli sedaj, niso bili zanjo. Imela je samo eno željo. V stari, obrabljeni nogavici ie hranila v lepili srebrnih goldinarjih in desetičah svoje celo premoženje: 05 goldinarjev in 40 krajcar- ! jev. nič več in nc manj. Srčna želja njenega življenja je bila, da bi zvišala prihranke na 100 goldinarjev, kajti želela si je pogreb za 100 goldinarjev. Izpred svojih hišnih vrat je gledala vsakdan pogrebe, pogosto pa je šla tudi sama za njimi, če je umrlega poznala ali nc, ter sc je najekala, kolikor se je hotela. Pri tem jih je primerjala s tistim, katerega je želela sebi, ker pogrebni cenik jc poznala iz glave na pamet. »Takšen bo moj pogreb« ali »moj bo za petnajst goldinarjev boljši in več sveč bodo nosili,« je s ponose m ugotovila. Pogosto pa sc je vrnila tudi potrta v svojo revno kletno stanovanje, ako je bila gledala slovesen pogreb kakega imenitnika. »Ta je moral veljati celo premoženje. K a ko srečni so vendar bogatini,< je žalostno vzdih-nila in sc nehote spomnila Veresovega Karla. Torej ie vendar živelo bitje, za katerega seje zanimala stara Priklerca. Kdo je bil to? Morda sorodnik? Ne, ti so bili že davno mrtvi. Kari Veres je bil samo reven študent, ki je stanoval pred dvajsetimi leti v njenem siromašnem kletnem stanovanju. Bil je grd, rdeoelas dečko, ki ni imel ničesar in nikogar na širnem svetu ko svoj razum in svojo pridnost. Ko jc ta ldečelasi fant razpenjal svoja krila za polet po svetu, ga je slarka skrbno opazovala dolgo časa iz svojega bornega stanovanja. Od dne do dne se je bolj dvigal kvišku. Začetkoma je starka le semintja zasledila njegovo mie v časnikih, toda končno je prišel čas, ko je bilo njegovo ime vsak dan v časopisju, ker Ve-reš je bil izvoljen za poslanca v državni zbor in poslal velik in slaven. Vsepovsod je bil čislan kot mož, ki se je potezal za narod in ki je mogočneže šibal v silnih besedah. On se je gotovo ne bi več spo minjal. Zanimala se je za usodo svojega nek-I danjega stanovalca kot se zanimamo za junaka povesti, katero smo prebrali le na polovico. Kaj bo takrat že pcslal, kako visoko sc bo po- vzpel in kak pogreb bo imel, ko bo umrl. Razred pogreba ji je bil najbolj gotovo merilo za veličino človeka, ker, tako si je mislila, kolikor velja človek v življenju, se tedaj najbolj natančno pokaže, in stara Priklerca ni imela tako napak. Leta so minevala in iz petindevetdesetih goldinarjev je nastalo že sedemindevetdeset. Umazana nogavica se je napolnjevala le počasi ker le redko kedaj je mogla dati na stran, od svojih skromnih prejemkov kako desctico. Kaj sc jc zgodilo med tem časom z Karlom Veresom? Nenadoma jc zmanjkalo njegovega imena v časnikih. Ljudje so sc še vedno ljubili in sovražili, dnevniki so prinašali še vedno vsak dan najnovejše dogodke, toda nikjer več ni bilo imena Karla Veresa. — Kaj sc je z njim zgodilo? Morda je šel v tujino ali pa je bil z novim drugačnim imenom povzdignjen v plemiški stan. Stara ženica jc skoraj pozabila prekinjeno zgodbo in se je jc spomnila kvečjem, kadar je bil pogreb kakega velikega gospoda, kar sc je pa zgodilo le redkokdaj. Leta so brž minula. Mnogo, mnogo krst so že prenesli med tem po Kerepcšerjevi cesti, cela generacija je šla in staro Priklerco so še vedno gledali pri pogrebih. Nekega večera, ko sc je bila ravno vriiila s pokopališča in je stala pred izložbo mrtvaških vencev, ogledujoč cene, je šel mimo nje ubog razcapan mož. Stara Priklerca je pogledala za njim in zdel se ji jc zelo znan. Ravno prav. da se jc ustavil pred pekarno, sedaj si je mogla ogledati nesrečneža nekoliko natančneje Njegova suknja je bila oguljena do samih niti in iz čevljev so gledali goli prsti, pogled mu jc visel, poln pože-ljenja, na izloženih kruhih. Tu mu je posvetil plamen plinove svetiljke v obraz in stara ženica ga jc takoj spoznala. Kari!« ie tiho zaklicala. Razcapana postava se je prestrašeno obrnila. »Ali ste res vi? Mc nc poznate? Saj sem vendar vdova Priklcr, pri kateri sta stanovali. Ne glejte me tako, kakor da sem vam čisto tuja.« Nesrečnež jc omahnil in moral se je prijeti za kol svetilke, da ni padel. »Vi ste bolni, ubogi Kari. Pojdite z menoj. Kako jc le moglo tako priti? Ampak meni sc je že zdelo, da bo tako; zakaj se pa prepirate z mogočnimi?« Mož ni mogel črhniti niti besedice. Molče se je pustil voditi in čez pol ure je bil v mali sobici, odkoder je pred mnogimi leti začel svojo življenjsko pot. Lesketajoči dnevi slave in sijaja so se vsi izgubili v nič. Med včeraj in danes ni bilo ničesar. Danes je ležal, kjer jc počival včeraj, morda celo v ravno isti postelji. Stara ženica mu je stregla in kuhala zdravilne čaje, toda bolniku je bilo zjutraj slabše in ko se je stara Priklerca tretjega dne prebudila-je bil mrtev. Stisnila je solzo, ki ji je prišla v oko, potem je vzela iz omare staro nogavico, usula iz nje denar in razdelila v dva kupčka. »Za tako ženo kot sem jaz, jc devetinštirideset goldinarjev tudi dovolj za pogreb. Sveč nc boni imela. In tudi stari mrtvaški prt nv bodo dali. Vseeno jc tudi tako dobro.« Z ostalimi devetinštiridesetimi goldinarji so pokopali njenega nekdanjega slanovalca in sedaj je mogla stara Priklerca čisto natančno videti, kak bo nekoč njen pogreb. ■fe n Kdor hoče imeli sobno IIAIAP I s »Ua. I|o ponajnioder-S#S J/HSr S nojših vzorčili in prvovrstne | UCtUl • iz"rš lev. se bo oglasil lr pri |. MARTINC-u (pre;e F Ks. Stare), Ljubljana Naročila sprejema Poljanskn cesta št 20 ali pa Sodna ulica št. 12. — Ccae solidne! Frvc posledice prehlada so hri-pavost in kaielj. Te neprijetne pojave odstranite brzo s na Gorenjskem. — Državno strokovno izkušnjo za uradnike III. kategorije so napravili: žand. narednik Anton Sever (soglasno); priprav. 111-4 Romana Peitler, zvan. 3. skupine Anton Pečar in Anton Završek (z ve- I čino glasov). — Izkušnjo za vodstvo pogod- j benih pošt so napravile: Mihaela Pečarjeva, 1 Francka ilabjanova, Štefanija Dečkova in An- Osfnle vesti * POZOR NA POLOŽNICO, ki jo prejme danes vsrk poštni naročnik. k Za »Slove.ičevc« nagrade sc naši naročniki zelo zanimajo. Kup došlih glasovnic raste od dne do dne. S. 1. majem pričnemo objavljati, koliko glasov je do tedaj dobila j vsaka ustanova. Današnji številki jc uredni- | štvo »Katoliških misijonov« priložilo posebne glasovnice z navodili. Da pa bodo oddane glasovnice veljavne, morajo glasom razpisa naročniki imeti poravnano naročnino ob glasovanju vsaj še za junij, čim več mesecev vna- j prej pa imajo vplačane naročnine, temveč glasov jim pripade. Priložili smo zato položnice, da jih imajo naročniki pri rekah, ko bodo želeli obenem z glasovanjem poravnati predpisano naročnino. Smrtna kosa. V Šmarju pri Jelšah jc umrla v 60 letu starosti gospa H a b j a n o v a. j Pogreb bo v pondeljek popoldne na šmar-skem pokopališču. — V Tržiču je umrl včeraj popoldne g. Ferdinand K a 1 i n g e r , vpo-kojeni šolski ravnatelj ondotne osnovne šole. Pogreb bo jutri popoldne ob 5. uri. * Maturanti Št. Viške gimnazije iz 1. 1918 in 1919 naj pcšljejo svoj naslov kakor tudi želje ob proslavi 10-letnice mature na nrsbv: Joža Langus, Mestno knjigovodstvo v Ljubljani. k Štipendije francoske vlade za št di;-sko !f'o 1929./30. Franc ska vlada razpihuje za slušate'je naših univerz nckij štipendij za študijsko leto 1929,30. Pogoji za Ljubljano: Prosilci morajo biti absolventi (ne- i absolvirani slušatelji le izjemoma) kake ljubljanske fakultete: obvladati morajo francoščino tako, da lahko razumejo franroska pre- 1 davanja. V prošnji, ki mora biti nap, a na francosko, naj se opiSe potek dosedanjih štu- j dij; prosilec naj v nji pojasni, s kako stroko | se namerava posebno pečati v Franciji. Prošnji je treba priložiti: 1. dva formularja, ki se dobita v rektoratski pisarni in ki jih je treba izpolniti v francoščini, in 2. predlože naj se ocenc in mnenja sedanjih prosilčevih profesorjev. Prošnje naj se vlagajo na rektoratu do incl. 16. apr. t. 1. — Rektor: dr. Vidmar m. p. gela Šinkova. ■k Vreme. Včeraj rb 8 zjutraj je barometer v Ljubljani kazal 753.8, toplomer min. I "C, maksimum 7 "C. lahka burja, oblačno, t, za 2 mm. — V Mariboru: barometer 753.0. toplomer minimum —1"C, maksimum ti" C, lahka Burja, snega '2 mm. — V Zagrebu: barome er 75!-!.S, toplomer minimum 3 "C, maksimum 9° C, lah'a burja, snega 8 mm. — V Belgradu: bar-»meter 756.8, toplomer minimum —t " C, maksimum 7 c C, lahka košava, jasno. — V Splitu: bar imeter 752.5, toplomer minimum 5" C, maksimum 12 " C, zelo močna jugovina, oblačno, dež>a 1 mm. k Neznana utopljenka. Dne 5. aprila so našli v Sori neznano žensko truplo. Ženska je stara okoli 35 let, visoka 165 cm, srednje močna, okroglega rdečega obraza, kostanjevih las, na levi strani gornje čeljusti ima zlat zob, dočim ji ca desni strani manjka gornji podočnik, oči ima ru-jave. Ofečena je v pleteno majico, pisano »caj-gasto« bluzo, zeleno volneno jopico, črnoru avo krilo in jako, ter črn predpasnik. Spodnjega belega perila nima, brez čevljev je in brez nog .vic. Sodi se, da je že več mesecev ležala v vodi, razpadala še ni, ker je bilo mrzlo vreme. Sodi se, da je kak zločin izključen. Truplo so danes pripeljali v mrtvašnico v Reteče pri Škofji Loki. Pokopalo se bo, kadar ho sodišče dovolilo. Denarja ni imela nobenega, tudi nobenega znaka, po katerem bi se mogla količkaj dognati identiteta. -X- Lov občine Brezovica se bo oddat na javni dražbi v zakup v torek dne '23. aprila 1020, ob devetih v sobi št. 1 na okr. glavarstvu za ljubljansko okolico za dobo od 1. junija 1020 do 31. maroa 1034. Dražbeni pogoji so na glavarstvu ob uradnih urah vsakomur na vpogled. k Tiskovni škrat v »Ilustriranem Slovencu« je na zadnji strani v »pevskem kvartetu Ljubljana-, zagrešil napako v imenu. Član kvarteta Ljubljana se piše Oril in ne Grilc. ■k Čigav je denar. Dne 27 marca .je v dolenjskem vlaku med postajama Uršna sela in Toplice našel kmet Matija Korčak i/, vasi Ravnil-; na Blokah listnico z zneskom 11.250 Din. Pošteni Blo-čau je listnico z denarjem takoj izročil sprevodniku, la pa kolodvorski ekspozituri v Ljubljani. Dosedaj se lastnik denarja Se ni javil in živi najbrže v prepričanju, da ne bo nikoli več videl iz-Kubljenega denarja. Denar pa ga v Ljubljani še vedno čaka. k Knjiga »Slovensko dekle« je doUskana ler stane broš 12, vez 20 I > i 11 Dobi se pri Sveti \ojskic v Ljubljani, Poljanski nasip 10. ■k »Viflred«, štev. 4 s krojno prilogo ter risbo in navodilom za izdelavo copat je pravkar izšla /ene in dekleta, ki na »Vlgred še niste naročene, pišite dopisnin, na upravo >Vigredi . Ljubljana, Ljudski doni, ki Vam bo vse letos izižle številke takoj poslala. — Celotna naročnina za »Vlgrod* brez priloge znaša 25 Din, z mesečno prilogo pa 50 Din. * Gasilci, pohitite •/. naročili za Hojauovu strokovno gasilsko knjigo. Naročila sprejema: Herman Zupan, Ljubljana, Gradišče 10. •k Sienkiovviez 11.: N*a polju slave. Povest iz časa kralja Jana Sobieskegu (Ljudske knjižnice 30. zvezek). Ljubljana, 1928. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 292, cena v platno vezani knjigi 40 Din, broš. 28 Din. Izmed tujih pisateljev ga pri nas ni, ki bi bil bolj znan in priljubljen, nego je slavni poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz. Več kot trideset let je že minilo, kar smo dobili pri nas prve prevode Sieukievvirza in od tedaj izhajajo zopet in zopet novi in večina njih je že v kratkem času razprodana. Tudi bralcem naše »Ljudske knjižnice- je že znan po lepi povesti -Skozi pustinje in puščavo«, ki je izšel pred kakimi dobrimi 13 leti. To pot imamo pred seboj prevod njegove povesti >Na polju slave -, ki je bila zamišljena kot prvi del velike a žal nenapisane trilogije iz dobe j znamenitega rešitelja Dunaja pred Turki, kralja | Janft Sobieskega. Tudi to povest odlikujejo vsa I svojstva nedosežnega Sienktevviczevega peresa. V I okviru velezanimivega popisa dobe in tedanjega i nižjega poljskega plemstva se prede pred nami ljubka, napeta in mestoma prav pretresljiva zgodba dveh plemenitih src, osirotele panne Sieninjske in plemenitega, toda kot cerkvena miš revnega .lacka Tačevskega. ki se po mnogih neprilikah in tragičnih dogodovščinah končno vendarle najdeta in vzameta, par dni preden odrine Tačevski s svo- I jim polkom in pod poveljstvom Sobieskega pred [ Dunaj reševat krščansko Evropo pred turško po-vodnijo. Prevod je izredno skrben in točen ter opremljen s številnimi dragocenimi pojasnili, kar že zlasti povečuje njegovo vrednost, ziasti če, pomislimo, da ie edini nemški prevod skrajno površen. 1 Glede na vse to bi tega Sienkievviezevega dela sploh ne bilo treba 5e posebe priporočati, imeti bi ga morala vsaka slovenska hiša in knjižnica. j k Pri bledi, sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz Joscf«-«% ve vzela ie ves inrertar firme *Transfnc> "lav d. z o. z. v L 'vhl:av! in razproda t-so zalego, m-v dcvn'njem oglasu. k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH. /,.»?>- j t avn lVn ">•?•(> V prosi vljudno rrii'ndurov. .i k OPOZARJAMO v a ogla* Spodnješfnjrr ske I " ' Ve posojilnice nn zadnji strani, da-riašn ec;a ''sla k LEP0TIČN0 GUM1ČJE cipres?, borovce. smreke, nizke in visoke vrtnice, peia-go "e i'd. priporoča Anton Vajet, Ljubljane, vrtnarija na Tria tki cesti 34, imovine Tod. Trančo Trlrfnn S???. k PROTI GLAVOBOLU IN VRTOGLA• • KOSTI so najboljše sredstvo Aspirin-tablete >:■ Vavevc. V pol eaše vode vtoptmo eno do dve . tableti in to raztopino zaviijemo. Po kraikem času smo rešeni vsake mnke in zopet sposobni za, delo n veselo razvnlolen*. k KREMA VAZLER. V nagradnem razpisu 'vdke Ernest Vazler, kem. in kosm. in- [ dus'r'ia, Petrorče pri Celju, ki je bil objavljen v *Slovencu<•• HO. marca v prvem stolpca, na strani 19, ie po neVubi pomoti v 13. vrsti postavljena številka 2i> mesto pravilno 24. Do-ii.čni stavek se glasi pravilno:' Sestavite številke od 1 do 21, zadenele različna, darila Ud. Nočna služba lekarn. Dnevno in nočno službo vršita: Sašnik na Marijinem trgu, Kuralt na Gosposvetski cesti. — V noči na torek: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. PoUvtir;en senčni sprehod Kdo v Ljubljani ne pozna krasnega izprehoda od tivolskega gradu po gozdu tja do Čada? To lepo pot omenja nekje celo Cankar .Župančič pa i poje: Pojdi z mano zjutraj proti Čadu ..« Ali ne bo dolgo, ko bo lepota lega izprehoda živela samo i v literaturi, kajti vse kaže na to, da bo zrastla na ! tej strani Rožnika kmalu cela kolonija več ali manj okusnih vil. Kdo ne bi razumel ogorčenja prijateljev tega senčnega izprehoda? Začetek jc že tu, graditi pa so pričeli ravno na najlepši točki, tam, kjer neha gozdna senca in se odpre na eni strani solnčen, vzbočen travnik. Žična ograja ie dalj časa do|>oveduje sprehajalcem, da je konec lepe idile in da se ne ho mogel nihče več radostiti lepega razgleda proti Rožni dolini. Lastnik tega travnika je pričel tudi korigirati božjo naravo ter je travnik že priredil za stavbišče. Se več smo čuli. Da je prodanih nekaj gozdnih parcel v bližini in da bo tam še letos ali prihodnje leto vzrasfo prav sredi gozda nekaj novih vil. Kdo je dal dovoijenja za te nove stavbe? Ali mestna občina ali občina ■ Vič, pod katero tudi že spada del rožniškega pobočja? Kaj res ni mogoče pustiti Rožnik nedotaknjen in da bi oni, ki si žele novih vil, gradili te kje drugje, ne pa na najlepših točkah Rožnika? Saj če bo šlo tako daleč, nienda res ni več daleč čas, ko sc Ljubljančani ne bodo mogli izprehajati drugje kot po omejenih angleških parkih ter po ograjenih cestah, ne pa več v nedotaknjeni božji naravi. * 0 Poročil se je včeraj v Aloj?ijeviški kapeli g. Stanko M a s i č , sekretar v notranjem ministrstvu v Belgradu z gdč. Ivanko Pole iz Ljubljane. Bilo srečno! 0 Smrtna kosa. Umrl je v starosti 70 let g. Jakob Vospernik, po rodu Korošec, ki pa je že dolgo let bival v Ljubljani. Pred 30 leti je imel kavarno v nekdanjem »Katoliškem domu«. Bil je znana in simpatična osebnost. Pogreb bo v pondeljek ob treh popoldne. 0 Predavanje pesnika K. Balmonta. Ob priliki prihoda v Ljubljano pesnika Konstantina D. Balmonta priredi Ruska Matica njegovo predavanje, ki sc bo vršilo v torek 9. t. m. ob 19. uri v univerzitetni zbornici. Ni treba povdarjati, da pomeni ta večer literarni dogodek prve vrste. K. Balmont, utemeljitelj ruskega simbolizma in novega pesniškega jezika, je igral odločilno vlogo v nastajanju nove ruske književnosti, in se poznajo njegovi vplivi do sedai pri najmlajših mu drugače nesorodaih pisateljih, kljub vsem vc'ikartrkim izpremembam zadnjih desetletij. Omeniti je še, da je bil pesnik vedno glasnik misli s'ovanskega edinstva, za katero je tudi veliko storil s svojimi dovršenimi prevodi iz drrgih slovanskih jezikov. Opozarjamo pa že zdaj na predavanje vse prijatelje ruske kulture in književnosti. 0 Materinski večer S' vrši v sredo 10. t. ni. točno ob 8. zvečer v zavodu za zaščito dece. Vstop prest. Predava dr. Ivo Pire: >Žena, gespodinja v stanovanju« s diskusijo. O Razglas davčnim zavezancem. Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, >ri-dobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1929 po zakonu o nop srednih davkih z dne 8. febr. 1928, Uradni lisi 26-75 ex 1928. se nr .a po čl. 163 pravilnika k zakonu o neposrednih dav-k.ih pobirati davek, ki je predpisan po s ari davčni oMiki naibliž.ieia davčnega leta z vsemi državnimi pribi'ki vred, ki so se pobirali po njej. Od tega so izvzeti samo tisti davčni zavezanci, ki so prija dli prestanek <'avčne cbvraKsti (čl. 147 zakona o neposrednih '"avkih z dne 8. febr. 1928 U. 1. "lev. 26-75-28. V smislu čl 148 pravkar omen eu^ra zakona o nepcjredn;h davkih dospel ie v p'ač;lo dne 1. aprila 1020 ctruqi obrok: -a) zgradarine, b) pfidobnine, c) rentnine č) družbene a davka, d) pavšalnega .davka na'poslovili pr met in e> voj-nice. Vsi ti ž" v pločilo dospeli četrtletni davki se 'moraja nt-.čaM -nnjt-.naneie do dne 15. aprila 1929. Kdor bi le a dne ne plačal zapadlega davčnega bro';a. se mu cd neplnčune vsote zaračunan 6 ria neplačani da-\ k z obrestmi vred prisilno. U<». Zemliariiia H^spe v plačilo ler se mora i^Tati v 2 enakih letnih nbro-1 i!, luvkasne.ie dne 15. ;t v;usta in dne 1. novembra 1"..9, sicer se bodo zaiv.i-inale 6 odstotne zamudne obres i in so bo lo neplačane vsute prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčue predmete. > i se b odmeril med tcl-očnn le-tom, dospe v plačilo eni -:.-in, ko se bo zavezancu pravilno vročil ,tieni -jdačilni n?! ali edink; la-čati se pa ni"'a 30. dan p: terja; - • C- S.niti in rojstva v Ljubljani v mesecu oarcu. V mesecu marcu je v Ljubljani umrlo • skupno 121 oicb brez mrtvorojenih. Med temi j« bilo 55 mo5l di in 66 2«nsk. Med umrlimi te bilo C-3 oseb. ki so slalno stanovale v Ljubi iani in r,S tujcev. V starosti do 1 leta je umrlo 26 otrok. Vseh rojstev v Ljubljani je bilo v LjubPani 169. od teh 14 mrtvorojenih. Dečkov je fc'lo rojenih 77 deKlic 73, cd mrtvorojenih je bito 12 dečkov in 2 teMici. V me3ecu marcu je v Ljubljani umrlo torej 34 oseb manj, kot pa se jih ie rodilo. O Naictljive bolezni v Ljubljani. V mesecu marcu sta bila v Ljubljani naznanjena dva slučaja škrlatinke, dva slučaja ošpic in štirje slučaji šena. Razen obeh za ošpicami obolelih so bili oddani vsi v bolnišnico. O Razbijale! š'p na Poljanski cesti. Trije posestniki na Poljanski cesti blizu klavnice so se pritožili na policijo, da so jim v eni preteklih noči neznani zlikovci pobili več. šip na pritličnih oknih. Baje so bili to veseljaki iz Štepanje vasi, ki so si privoščili v mestu to zabavo. © S strehe je padel. Včeraj dopoldne so delavci odstranjevali dimnik raz strehe Stuplcevega poslopja na Gosposve ski cesti. Pri podiranju -io je dimnik vdrl na 54 letnega delavca Franca Celnrca in ga podrl s strehe. Cclarc je pri padcu dobil znatno poškodbe, pretresel si je možgane ter se hudo ranil po obrazu. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico. 0 Umrli so v Ljubljani. V času od 30. marca do 6. aprila: Gutnik Apolonija, zasebnica, 80 let, Vidovdanaka cesta 9; Novak Cecilija, žena davčnega poduradnika, 36 let, Gregorčičeva ulica 7; Majcen Martin, knjigovodja, 77 let, Gosposvelska cesta 10; Črinak Tekla, žena vp. nadgeometra, 66 let, Goru-pova ul. 4; llehorek Cecilija Vinfrida, usmiljenka, Slomškova ulica 20; Lehpamer Štefan, šef javne borze dela, 50 let. Prisojna ulica 1; dugovic Vladimir, zasebni uradnik, 24 lel, Vegova ulica 8; Dol- Drevi oh 8 v »Ljudshem domu" dijaška akademija »KRESA" Predprodaja vslopnic od tO dopoldne naprej isiotam. žan Terezijo, tobačna delavka v p., 67 let, Celovška cesta «4; Žirovnik Ivan, strojni mojster v p., 72 let, Janežičeva ulica 12; Kregar Apolonija, mestna uboga, 88 let, Japljeva ulica 2; Vospernik Jakob, kavarnar, 69 let, Stari trg 34; Farkaš Ignac, 'aso.b-nik, 74 let, Levčeva ulica 11. — V bolnišnici so v istem času umrli: Dolžan Ivana, užitkarica, 69 let. Dolina pri Tržiču; Trček Ivana, hči cestarja, 7 let, Brekovce 6; Simeršek Vna, služiteljica, 33 let, Trdinova ulica 8; Vubovič Marija, žena vp. preglednika fin. kontrole, 63 let, Dol 16; Soklie Kranja, žena trgovca, 46 let, Zalog 21; Saksida Albin, mizar, 36 let, Poljanska 71; Mlakar Ana, gojenka. 22 let, Poljanska cesta 30; Eržen Bojan, sin blagaj-n Marke, 9 mesecev. Rožna dolina; Sinerdu Edvard uradnik. 65 lel, Vevče 11; Rozman Štefan, dninar. 42 let. Dol 7; Jurkovič Josip, krošnjar, 62 let. Zdi-liovo 11: Heinz Marija, kuharica, 48 let, Gradee. Maribor □ Mariborske zanimivosti. 15. junija se rš, slovesna otvoritev avtomatične centrale. — Čevljarski mojster M. je izumil jjosehen patent, ki bo zlasti dobro služil kavarnam. Doslej so kavarniški in gostilniški godlje otipavali žcinelj-čke, knjsercl, bosančke itd. J ligi jena jc bila pastorku. Sedaj bo temu otipavanju konec. Pritisnil boš samo liu izredno enostavnem meha-ni/.mu določen gumb, pa ti bo že zdrčnla v roko žemeljcn, knjsereu itd. llrez izbire. In tudi pritožb radi higijeno ne bo. Avtomatični mehanizem se izdeluje sedaj v Gradcu. — Po Mariboru se je zadnji čas mitozo šepetalo o neki nemoralni aferi, v katero so bili zapleteni tudi dečki izpod 14 let. Sedaj je prišla policija krivcu na sled, ki zaenkrat |>reblra jedilni list pri Grafu. Tudi se preiskava z vso temeljitostjo nadaljuje. □ K velikemu požaru na Sladkem vrhu, ki jo docela uničil domačijo in gospodiirska poslopja dolgoletnega župnnn ter cerkvenega ključarju A. /dinarja, smo še izvedeli, da jo zgorela v plamenih tudi občinska ubožica Kurnikova. Že se jc bila rešila i/, objema plamenov, pa se jo revica spomnila, da ima v hiši še hlebec be. lega kruha. Iu se je vrnila v hišo; v tem tre-ni'lkii je /grmelo nad njeno glavo goreče tra-niovje. Ubožica je bila v par trenutkih šc sam« živa buklju. □ Z mariborskega sobotnega trga. Obisk je bil radi ponosnega naletavanja snega bolj slab. H udi tega so cene v splošnem tendirale navzgor, zlasti krmi. Špeliarji so pripeljali nu 49 vozeh 119 zuklanili svinj, kmetje pa dva voza jabolk, 8 voz krompirja, 12 voz sena in h voz'slame. Tudi je tr/no nadzorstvo zaplenilo neki mesarici svinjsko meso ter jerbas klobas, kar je med tržno publiko povzročilo nemalo pozornost. □ Poncsrrčiln. 58 letna poscstnica Marija Muhi.č i/. I >ogos je na cesti padla tako nesrečno, da si je pri pa.Icu zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnico. □ Vincencijeve konference mariborske so imele v petek zvečer skupen sestanek, na katerem se jc obravnavalo vprašanje poglobitve dobrodelne akcije v Mariboru. V tem oziru so se siorili nekateri važni zaključki, ki sc tičejc bodočega delo* anja stolne, frančiškanske in pa inagdulenske Vincencijeve konference. □ Komorni-glasbeni večer priredi prihodnji petek v kazinski dvorani klavirski trio ptujske Glasbene Malice, □ Akademska maša. Danes io zopet ob običajni uri pridiga za izobražence, nato sv. maša. □ Mariborski diuštveni utripi. Na zadnjem občnem zboru slvola jahae v« je bil izvoljen sledeči o.ibor: podpolkovnik Milutin Vukotič, predsednik: industrijalec Hubert Lukmann ter dr. Adolf Obran, podpredsednika: prof. Cajnkar, tajnik; postili kontrolor Kumer, blagajnik. Iz posameznih poročil je bilo posneti, da je doseglo društvo v ptctekli poslovni dobi znatnih uspehov za povzdigo iu popularizacijo jahalnega športa. — Zimskosportni odsek SPD v Mariboru ima prihoilnji četrtek ob 20 v Narodnem domu svoj redni občni /.bor z običajnim dnevnim redom. Smuk! — Stanovanjski najemniki pa se sestullejo prihodnji petek v Zadružni gospodarski banki. Na dnevnem redu je poročilo delegatov glede nedavne intervencije, v Belgradu v zadevi podaljšanju stanovanjske zaščite. — Policijski nameščenci in upokojenci imajo t8. in 19. aprilu ob I') svoj občni zbor. □ Mliuleniška Marijina družba frančiškanske župnije priredi danes ob 1? v Narodnem domu zgodovinsko nabožno igro Sv. Vid. Vabljene zlasti članice Krščanske ženske zveze. □ Ordinirati jc začel v poslopju Spodnje-štajerske ljudske posojilnice v Gosooski ulici višji mestni zdravnik dr. Alfonz Wnnkiniiller. O Knjižnični promet knjižnice Delavske zliov-niče v Mariboru. Knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Mariboru je izdala od 1 jan. tega leta do 1. aprila t. 1. 2404 obiskovalcem 4307 knjig, in sicer 3973 leposlovnih in 384 znanstvenih. Med temi 1486 slov 243 hrv in 2678 nemških. Vpisalo so je 152 novih članov in ima sedaj knjižnica 525 članov. Član knjižnice postane lahko vsak, ki se dovolj legitimira. Knjižnica je vsaki dan od 17 de 21 odprta. Javna zahvala Od zavratne in veleopasne bolezni sem bil določen za neizbežno smrt, da se moji preplašeni svojci v zadnjem in kritičnem trenutku niso za-tekji k zdravriku-spccijaiistu dr. Jarku Hafnerju v Ljubljani, ki me je s svojim zares odličnim znanjem, 7. vsega priznanja vredno požrtvovalnostjo I ter skrbno in vzgledno bolniško pozornortjo srečno ole! gotove pogifce!;!. Srce mi videva, da se mu z zagotovili prav posebne hvaležnosti in največjega spoštovanja javnim potom vsaj nekoliko oddolžim. Mirko Kislingcr, ' knjigovodja konf. tvrdkc D. Schwab, Ljubljana. Mariborska porota Maribor, 6 aprila 1&29. GOLJUFIJA. Na zatožni klopi sedi 22 letni Herman Boro-viČ iz Ljutomera. Obtožuje se hudodelstva goljufije po par. 192, 200, 201a in 203 k. z. Obtoženec je namreč od 1. 1025 naprej vršil posle knjigovodje pri gornjeradgonski posojilnici. Poleti I. 1928 pa se je pri reviziji pokazalo, da je v blagajniškem dnevniku vncšeno dne 11. novembra 1927 izplačilo 8000 Din Antonu Fekonji. Ni pa bila omenjena vsota prenesena v glavno knjigo Anton Fekonja je na poziv, naj vrne omenjenih 8000 Din izj"vil, da sploh ni ničesar prejel. Razen tega se je tudi ugotovilo, da naj ii zn^s^k izplačal. Porotni sen nt je bil sestavljen sledeče: dss Dev, predsednik; dss Lenart in okrujni sodnik Mikluš vo*nnta. Obtožbo 'a s topa državni prnvd-dnik dr. Ilojnik. Zapisnikar avskultant Maks Ašič. Porotniki so z 8 »roti 4 frlnsovi potrdili vprašanje krivde in jc bil obdolženi Borovič na podlagi tega krivdoreka obsojen na eno loto težke ječe z običajnimi poostritvami in izplačilo 18.000 Din. CE SE N1PIJEŠ Š*T VItNICE. 17. januarja t. 1. je bilo. Obdolženec Anton Ver-lič se je podal po naročilu svojega krušnega očeta Janeza Zorkota v Kocbekovo klet v Cankovi, kjer so ini"li shranjeno vino, da prinese domov brento vina. Obdolženec je vzel s seboj večio družbo, med drugim tudi Frrnca Voglarja, Jakoba Hartnerja in Janeza Čeha. Domov grede je porinil Franc Voglar Jakoba Hartnerja v sneg, kar je dalo povoda prepiru in spop-du. Za njima pa je stopal obdolženec, s kolom v roki. Zamahnil je s koloni preko Voglar-jeve glave Nato sta se oba spopadla; obdolženec je bil urnejSi in je s kolon, udrihal po Francu Vo-glarju, dokler se ni le-ta zrušil od udarcev na tla. R^di razbite lobanje in otrpnienja možganov je Voglar naslednjega dne podlegel poškodbam. Obdolženec priznava sicer svoje dejanje; zagovarja se pa, češ, da je to storil radi tega, ker ga je Voglar dvakrat poprej vrgel v sneg. Porotniki so soglasno notrdili vprašnnie uhoja in je bil obtoženec obsojen na tri leta težke ječe /, običajnimi poostritvami. RADI PONEVERBE. 24. oktobra 1927 je izročila Terezija Robik, ko se je vračala v Ameriko, Rudolfu Roberniku. gostilničarju v Brcznem, znesek 20000 dinarjev s prošnjo, da ji omenjeno vsoto pošlje v Ameriko preko b-mke Frank Sakser ter mu istočasno vročila tozadevno poštno nakaznico. Pebernška se je očividno lotila skršnjava ter uredil zadevo na sledeči način. Najprej je nak-zal zalogi šo'skih knjig in učil v Ljubljani znesnk 968.10 Din. Od priztia-nice, ki jo je dobil nazaj kot potrdilo in ni kateri stoii pole" datuma ter vplačilne številke 36"0 tudi podpis poštne uradnice, '"e odtrga! spodnio tretiino ter jo zleoil s soodnjo tretjino prir.ncnice od položnice, glaseče se na banko Frank Sakser. V zgornjem delu tako zlepljene priznanice pa je vpisal znesek 30 000 Din. Prizna-nico je odposlal Robikovi, ki se je obrnila na navedeno banko. Dobila pa je ob"eslilo, da omenjene vsote sploh niso prejeli. Robikova se je nMo obrnila na izseljeniški komisarijat. ki je zadevo predat 6odišču. Obdolženec odločno taji vsnko krivdo, d si je po izvedencih ugotovljeno, da sestoji predmetna priznanica zares iz delov dveh skupaj zlepljenih prizn^nic Porotniki so z 8 glasovi potrdili vprašanje poneverbe in je bil obdolženec obsojen na eno leto ječe ter na povračilo 20.000 Din gospej Robik.___ Oko ic b^nl ov» se izogne boleznim grla in ustne duolinc. ako rabi okusne /mtCTPAl Čelne Semena vseh vrst — zajamčeno najboljše kakovosti priporoča ANTON FAZARINC, CELJE ,ADRIA' čevlji CELJE * NARODNI DOM & Risto Savin: »Lepa Vida.« Potem ko smo morah hočeš nočeš dalje časa gledati v celjskem gledališču opereto, kakršno nam je ob splošni nehvaležnosti celjske resne publike ser-viralo mariborsko gledališče, je resnično razveseljivo vedeti, da nastopi danes popoldne ob 3 v celjskem gledališču ljubljanska opera z vpri-zoritvijo reprezentativne slovenske opere »Lepa Vida«. Režijo vodi operni ravnatelj g. Polič, katerega glasbene in režiserske kvalitete so znane široni naše zemlje. Posamezne vloge so v rokah naših najboljših slovenskih pevcev in bo tako današnja vprizoritev za Celje glasbeni in gledališki dogodek prve vrste. & Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Celju namerava tudi letos prirediti svojo veliko javno tombolo in sicer dne 29. ali 30. junija. Z ozironi na to se vsa cenjena društva naprošajo, da blagovolijo upoštevati humanitarni namen te prireditve ter po možnosti ne prirejajo v navedenih dneh nLkakšnih drugih prireditev. & Celjski družabni klub ima svoj redni letni občni zbor v soboto 13. aprila ob 8 zvečer v vrtnem salonu hotela »Evropa«. & Posnemajte! Nn našo včerajšnjo prošnjo za podporo za ubogo vdovo po invalidu ter mater treh bednih otročičev, se je prva odzvala delikutesna trgovina in gostilna Stegu na Dečkovem trgu, ki jc danes izročila podružnici »Slovenca« velikodušen dar od 100 Diu v gotovini. Tvrdka Stegu je že večkrat pokuzalu svoje nesebično razumevanje za bedne in pomoči potrebne in zasluži, do jo tukaj javno omenjamo, se ji zu h valju jemo in jo priporočamo. Upamo, d>i najde mnogo posnemovalcev. Nadaljnje darove sprejema podružnica »Slovenca« nn Cankarjevi cesti 4. & Občili zbor Ljudske posojilnice v Celiu. Dno 22. marca 1929 se je vršil občni zbor Ljudske posojilnice v Celju. Iz poročila posnamemo. da se jo ta zavod v minulem letu prav krepke, ruzvil in zelo lepo napredoval. Denarni promet je znašal 606,430.299.52 Din Število zadružnikov jc naraslo od 3249 na 3979. Hranilne vloge na knjižico in v tekočem računu so znašalo koncem leta Din 76,419.225.32 in so torej v letu 1928 narasle za Din 16,748.724.11. Stanje posojil koncem leta 1928 je bilo sledeče: hipo-I tečna posojila Din 20,556.009.98, menična pa-| sojiln Din «,612.075.03 in posojila v tekočem računu Din 26,436.406.70, skunaj Din 55,604 491.71. 1'ovišek proti prejšnjemu letu Din 10,816.522.41. Razpoložljivega denarja jc imel zavod koncem leta 1928, naloženega pri raznih denarnih zavodih, Din 20.(16.752 70, znak velike likvidnosti zavoda. Rezervni zakladi so se zvišali koncem leta 1928 upoštevajoč tudi dobiček iz leto 1928 po Din 237.269.53 na Din 1,168.448.90. Iz zgoraj navedenih številk jasno razvidimo. da se zavod vsestransko lepo razvija in da uživa splošno največje zaupanje in simpatije. 3508 Cerkveni vestnih Križnnska moška in mlndenišku kongregn-cij« ima danes, prvo nedeljo v mesecu, ob 6 popoldne redni mesečni shod v družbeni cerkvi v Križankuh. Šport SLUŽBENE OBJAVE LNP. (I/, seje upravnega odbora 29. marca.) V kazenski odbor je kooptirnl upr. o. g. Dr. Malovrha (SK Svobodo) na mesto g. R. Siinoni-ča, ki je podal ostavko. — U. o. je vzel na znanje fuzijo SK Slivnice in SK Javornika v SK Javornik ter novoizvoljeni odbor SK Javornika (predsednik in obenem novi naslov kluba g. Miro Milavec, Cerknica); v svrlio preverifici-ranja dosedanjih igralcev SK Slivnice na novi klub, naj predloži SK Javornik tekom 14 dni kolektivno izjavo igralcev, da hočejo nastopati odslej za novi klub. — U. o. jc vzel nadalje na znanje novoizvoljene odbore klubov: SK Svoboda, Ljubljana (preds. g. Stanko Jurij, naslov kluba Miklošičeva cesta 13, g. P. Kovač, Splošno kred. društvo); SK Krakovo (preds. g. Ivan Novak, Krakovska ul. 33); SK Reka (preds. g, Ivan Beseničar, naslov kluba: Tržaška c. 14. g. Sprei-tzer Maks). — V skladu s §§ 13. in 19. pravilnika prv. tekem je u. o. prineipielno sklenil, da zapade v bodoče vsak nenastop L moštev k prvenstveni nli pokalni tekmi denarni globi in sicer bodo kaznovani klubi I. razredu v Ljubljani ter mariborski klubi Maribor, Rnpid in Železničar v takem primeru z globo Din 800, ostali klubi p.i z globo Din 400: noleg globe nosi klub seveda vge posledice, ki jih predpisuje prvenstveni pravilnik ter zgubi odgovarjajoči delež na sezonskem prebitku prv. tekem. — Zaradi nc-izf olnjenih obveznosti povodom nrv. tekem v dneh 24. in 25. marca je kaznoval u. o po § 52. kaz. prav. klube: SK tndran /. globo Din 50 (ni postavil rediteljev); SK Slovan z jrlobo Din 25 (ni oddal postave rez. moštva); SK Trbovlje z globo Din 25 (ni oddal postave moštva na pod-savezni tiskovini); Atletik SK s strogim ukorom, ker je odstopil od nodalj^ka nrv. tekme s SK Celjem; člana Atl. SK gg. Šaleker in Krell sta kot povzročitelja odstopa predana kaz. odboru po S 28. k. p. — Nadalje jc u. o. kaznoval v ztiiislu donisa JNSa št. 278 po S 55. al. 2 SK Železničar z globo Din 500 v korist fonda za poškodovane i srnice zaradi žaljivih izpadov na podsavez v vlogi na JNS z dne 30. decembra 1928. — V skladu s s 13. prav. prv. tekem je kaznoval u. o SK Jadran zaradi nenastonn k prv. tekmi z SK Ilirijo dne 24. marca z globo Din 200 v korist fonda prv. tekem analogno principiclnemu sklepu, objavljenemu v »Jutru« dne 10. januarja 1929 pod točko 2. — Tajništvo opozarja klube enkrat za vselej, da je vsnko globa plačljiva v roku 14 dni od dnevu objave. Klub. ki lio plača globe v tem roku. zapade avtomatično začasni znbrnni iMalo je ljudi pri nas, ki bi znali ceniti, kaj pomenijo za državo taki ljudje kol so Koželuhi.« — Portugalska ne more izbrati drsti igravcev za Davisov pokal, je odpovedala, in pride tako Holandija brez boja v drugo rundo. Prvi rezultat tega pokala je zmaga Monaka nad Švico 1:2. — Nekaj zadnjih rezultatov, deloma presenetljivih: Moldenhauer si ie priboril hallsko prvenstvo Danske; Albert Burke je premagal Najucha, L a n d r y Cocheta, Boussus in Ruzelet Co-cheta in Landryja. Alvarezova, Aussemova in Nu-thallova so povabljene v Južno Afriko. V Južno Afriko je hotel iti tudi švedski pla-vač Arne Borg, pa si je menda premislil in bo priSel nazaj v Evropo V Honolulu (Havaijski otoki) ni mogel uspeti proti Amerikancu Crabbeju in je za 400 m porabil 5 : 07, Cr 5 : 02.5 (svet. rek. ima Borg s 4 : 50.3 iz leta 1926.). Pri isti prireditvi je plaval Kojac 100 v na hrbtu v 58.4. Snence je porabil za 220 y prsno 2 : 47.6, Marta Norclijcva xa 220 y prosto 2 : 38.5 (svet. rek.). Prav izboren postaja Francoz G a r i s , v Magdeburgu 200 m prosto 2 : 18.9. Njegov rojak Ladoumegue je tekel 1000 m v 2 : 32.6; Dartigues 5000 m v 15 : 21, Italijan Ta-vernari 800 m v 1 : B*.8, Nnrmi 2 miliji proti vrsli v 9 : 23.8, Braccy 100 y v 9.4! (Pnddockov rekord iz leta 1921 je 9.6.) »Povprek po deželic pri Rrnu, 5500 ni po prav te*,keni trrrnn, je dobil Koscyat v izbornem času 18 : 14.3. — Na Velikonočno nedeljo so zčeli leči povprek po Ameriki, iz New Yorka v Los Angeles; tekmov-lcpv je 35, prvo darilo 25.000 dolarjev, vsa darila 60000 dolarjev. 100.000 do 1F0.000 dolarjev bo dobil Schrne-ling za prvi prihodnji nastop, proti Porathu ali Paolinu; njegov manager je Deinnsey Uprava M.id.. Sg. Gnrdena mu je ponujala 25.000 dolarjev. — H ay m a nn je v 15 rundnem boju premagal \V-gcnTja po točknli. Dlener in Carnera se udarita 21. t. ni., Pierre Charles In Jim Malotiev 36. t. m, Steinbach se zaradi hripe ne more borili s ller-sejem, Loughran je premagal Walkerja, pa se bosta še enkrat borila, (iains pride v Evropo; znan je po svoji zmagi nad Godfreyem. S pomladjo so se pričele tudi ccstne kolesarske dirke. Razdaljo Pariz—Roubaix, 259.7 km, je predirkal Meunier v 8 : 54 : 50; iz Berlina v Wittenberg in nazaj v Berlin, 182 km, Sieronski v 6 : 10 : 50, pa je bil s.miio za palec pred Gottwal-dom; belgijski kolesarski cross-country 35 km je dobil Ronsee vi : 54. Na letalu Darmstadt , brez motorja, je preletel Mehring 72 km, svet. rekord. Ponovimo: Jen-s"n je vozil z neroplnnom neprestano 35 ur in 33 min.; rekord, ker je bil. sam. Ponovimo tudi lo: Segrave z avtomobilom na uro 372.330 indiciranih kilometrov; Eldridge, Don in Eyston v 24 urah 2795.575 efekt, kilometrov ali na uro 116.482 km; Garlord z motornim čolnom na uro 140.860 km. Darovi Za jrlada.iofe. Velikemu županu ljubljanske oblasti so poslali poleg že objavljenih darov k zbirki za gladujoče rodbine svoje prispevke: Županstvo Moravče 50 Din, Bratje Piatnik, tov. za papir, Radeče 500 Din, Dr. Piceoli, lekarnar v Ljubljani 500 Din, Elektrarna Škofja Loka in okol. v Škof j i Loki 100 Din, Občina Breznica na Gorenjskem 200 Din, Združene tovarne stekla v Hrastniku 100 Din, Županstvo .Št. Jurij pri Grosupljem 50 Din, Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d. v Zagrebu, štiri zavoje blara za obleke. — Doslej skupaj v golovini 10*2.254 Din. Za .Ingoslovensko Matiro. — G. Ivan Flore v Mariboru je daroval Jugoslovenski Matici 100 Din mesto venca nn grob blagopokojfle sestrične ge. Lojzke Oniejc-Hinner. Najlepša hvala! R^diopmanacijsko ternia'no kopališče OolciifsHe Toplice (Toplice pri Novem me^lu) so edino In t-njno sigurno zdravilno sredstvo pri rlieu-mnlizmu, nournlsrijati, f.nnskih tmlcziii i. t. d — Kopa 'iSčno nimravc 8 vseskozi urposroil"0 n izvrkili. — Sezona od 1, ma.in d" 1W. sep • mbrn. — Žoleznifitm postaja Straž« Toplice, dotenj.Železnica. - Zaiilovajt prospokie. Lvcrcmvel sigurno sredstvo proti kaSlju, katara, prehladu, in-fluenci, kroničnemu vnetju bronhijev itd. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna Arko, Zagreb. Ilira 12. Ing. Rudolf Skof. Tabele in primeri za presojo in dimenzioniranje železobetonskih konstrukcij Namove ši predp si, amalurni naprti, navodila za pravilno me nnje in betonirame. - Cena Din 36.— Naroča se pri nu'or>u Teh sred. šoln r l.ttibljani Pri slabokrvnosti po prestani t«*iki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi sc v vsaki lekarni. Radi tega sin moj krasni se zavil je v mrak nejasni, je ugasnil svit svoj vroč in pri vas je bila noč. Viš, po sestrici žaluje, Car-Devico objokuje. Je li hči mi zdrava, kaj? Bolna li? Žaluje kdaj?« — »Menda res krasot je polna, če na jetiki ni bolna; tenka je ko šiba, res — v prste tri obseg je ves. Toda če se bo možila, menda se bo zdebelila — car poročil bi jo rad.« Reče Mesec: O, ta škrat! Sedem križev starec nosi in si mlado devo prosi! Toda, mladec, čuj: nikdar ne dobi je stari car! Glej ga, to ti je car-oče: kjer seial ni, žeti hoče! Prepožrešen je postal!« Zdaj pa Ivan je dejal: »Še za nekaj naj te prosim — od morja to v srcu nosim — glej, na morju ko pribit stegnjen je prečuden kit, boka sta mu vsa razrita, rebra s plotom so pokrita ... Revež kričal je na glas, da bi te povprašal jaz, če še dolgo križ bo nosil, in naj ga rešiš, te poprosil, in poveš, zakaj trpi.« Mesec mu odgovori: * Bog mu je poslal trpljenje, ker na svojo pest življenje bark čez trideset je stri, sredi morja jih požrl. Ce bi spet jim dal svobodo, vzel mu Bog bo vso nezgodo, rane tudi mu bo vzel in še dolgo bo živel.« m Ivan hoče zdaj oditi, se od Lune posloviti, ie objel ji krepko vrat in poljubil jo trikrat . >Nu, lvanuška Petrovič,« hvala lepa za vesti, ki jih je poslala hči! Nesi blagoslov za devo, da z njim potolažiš revo, in še zraven ji povej, da sem slej ko prej pri njej in da čutim nje trpljenje, a prišlo bo odrešenje! Ne dobi je sivi car, z mladcem šla bo pred oltar. Mladec zal njen ženin bodi! Torej z Bogom! Srečno hodiN Še poklonil se je sel, na konjiča se je vzpel in zažvižgal kakor knez jc pa jo udaril iz nebes je... Ivan je že drugi dan zopet videl ocean Vnovič konj beži čez kita. da odmevajo kopita, vnovič se je kit povzpel, govoriti je začel: Dragi, ali ste prosili, ili bodo me rešili ?« — »Riba-kit, počakaj no, da se prej oddahnemo!« Konj odgovori, v vas teče, naj zbero se kmetje, reče. Črno grivo strese konj, kmetom to-le reče on: »Hej, poslušajte, vaščani, pravoslavni vi kristjani! Kdor med vami ne želi, da se v in&rje preseli, naj beži odtod z vso silo, ker se čudo bo zgodilo: morje silno zakipi — kit se spet v njem zavrti!« Zbrane kmete in vaščane, pravoslavne vse kristjane, jc neznanski strah prevzel, vsak na dem je svoj hitel: So vozove urno zbrali, kar imeli, nanje dali, in kot mogel je in znal s kita vsakdo je bežal. Ko je poldne odzvonilo, ni več v vasi duše bilo, Kot da prišel bi Mamaj*, * Konj na repu sc je ustavil in je kitu glasno javil, nagne se k plavutam kita za plavut veliko skrit: »Čuj me, čudna riba-kit! Bog ti je poslal trpljenje, ker na svojo pest življenje bark čez trideset si stri, sredi morja jih požrl. Če pa dal jim boš svobodo, vzel ti Bog bo vso nezgodo, rane tudi ti bo vzel i h še dolgo boš živel!« Ko spor6čil kitu to je, vgriznil konj v jeklo-uzdo je, se napel je in zagnal s kita daleč na obal. Riba-kit nato vzravna se, kot da nova gora rase, valovi ob Djem morje in iz golta bruha /.e barko vse in njih mornarje, vse veslače in krmarje. Tatarski khan, ki jc napadel Rusijo 1.1380. in bi opustošil kraj... Dopisi GORJE PRI BLEDU. Pred kratkem se je tudi pri nas končala Kmetijska nadaljevalna šola. Predavanja je poslušalo 27 fantov, po starosti od 17. do 34. leta. Predavateljev je bilo več, g. srez. nadzornik Jos. Vider, knjigovodstvo, upravitelj Val. Razinger, kmetijstvo, Anton Bergant, moralko in sociologijo. Poleg rednih predavateljev so imeli še nekaj predavanj g. Fr. Pikelj, ekonom Suštič in ing. Božič Slušatelji nameravajo enkrat ogledati tudi drž. kmetijsko šolo na Grmu. Prosvetno društvo je za Velikonočni ponedeljek poskrbelo od Prosv. zveze kino-film: Sv. Oče in Vatikan ;pop. za otroke in zvečer za odrasle. Obakrat udeležba zelo povoljna. V nedeljo, 14. apr. bo v našem domu zopet kino-predstava in sicer Sv. Vaclav. — To nedeljo, 7. aprila vprizori društvo zadnjo igro v tej sezoni: »2iva pokopana«. VAVTA VAS. April uganja svoje muhe. 1. je bil lep krasen dan, 2. je snežilo kot v januarju. 3. je zopet ljubo solnce raztopilo zapadli sneg takozvani >osebenski gnoj«. 4. je spet pošteno snežilo — a brez uspeha. Sproti se je vse stopilo. — Vinogradi so oživeli; ljudje pridno kolijo in vežejo ter s skrbjo gledajo v bodočnost, ker je trla močno pozebla zlasti v uižjeležečih legs>h. Nekateri posestniki so hoteli že kar posekati trte, in so se še zaenkrat premislili. Upajo pač še — in na upanju sloni svet. — Po dolgem nad 2 letuem trpljenju je umrla 4. aprila t. I. liha, pridna in pobožna dekle Neža Težak. Nad 15 mesecev je bila trdno prikovana na postelj. Pokoj-nica je bila teta soproge Sol. upravitelja Fr. Stu-larja. N. v. m. p. t Novo mesto Lindbergh v Novem mestu. V četrtek II. aprila ob 8 zvečer to v Rokodelskem domu vrlo zanimivo skioplično predavanje: »Lindberghov polet v Evropo« in »Amundsenov na severni tečaj«. Predavanje je aktualno in opremljeno z veliko lepimi slikami. Predaval bo g. Rant. Brežice ob Sav! Preselitev katarstrske uprave. V torek, dne 2. aprila se jc preselila katastrska uprava — prejšnji evidenčni urad — iz Brežic v Krško. Ker je s tem prizadet ves okraj, se je pravočasno podala deputacija z zastopniki mesta in okrajnega zastopa v Belgrad, da prepreči to premestitev. V Belgradu so merodajni gospodje pojasnili, da je ta premestitev le začasna, radi pomanjkanja geometrov, ki so bili nameščeni v južnih pokrajinah. Obljubili so, da bo ob prvi priliki, čim bo na razpolago potrebno osobje, imenovana zopet katastrska uprava za Brežice s sedežem v Brežicah. Žrtev škrlatinke. V četrtek se je vršil pogreb šestletne Marjance Treppo, ki je pred prazniki zbolela, v torek zjutraj pa nenadoma v bolnišnici uinrla radi škrlatinke. Zelo številna udeležba okoličanov in meščanov pri pogrebu je lepo pokazala, kako vsi aočuvstvujejo s težko prizadetimi starši. Ptoi Prosvetno društvo v Ptuj« priredi v nedeljo l t. aprila predavanje o življenju sv. Frančiška Asiškega, ki ga bode ponuzoroval krasni velefilmt Sv. Frančišek . Predstave se vršijo v nedeljo dne 14. aprila ob 3 popoldne, 5 popoldne in ob 8 zvečer. Predavali bodo gg. p. Gabrijel Ceve, min. gvardi-jan, p. Anton Vouk, kap. evardijan in dr Alojzij Remec, odv. v Ptuju. Prireditve bedo krasni' in po-sebno pomembne za vse častilce sv. Frančiška, velikega svetnika, ki ga moderna doba od dne do dne bolj spoznava in občuduje. Smrt. Dne 4. t. m. se je vršil pogreb gdč. Anice Mlakar, gojenke gospodinjske šole v Ljubljani, ki je umrla zaradi zastrupljenja krvi v cvetu svoje mladosti. Hrastnik V nedeljo pop. ob 2 se vrši seja uačelstva krojaške zadruge v Trbovljah v gostilni g. Božiča. Po seji se vrši. pomočniška preiskušnja krojaških vajencev in vajenk. V ponedeljek zv. ob 6 se vrši sestanek krojaških mojstrov in pomočnikov ter šivilj v gostilni Riickel v desni sobi v svrho razgovora o pri-krojevalnem tečiju, ki naj bi se vršil v Hrastniku. Vsi prizadeti iz Hrastnika in Dola se vabijo k sigurni udeležbi. ORMOŽ Smrt ravnatelja. Ta teden je bil pri Sv. Miklavžu pokopan upokojeni gimnazijski ravnatelj g. Karel Mikel. Umrl je v visoki siarooti 80 let Pred petimi leii ga je zadela kap in od tistega časa ni zapustil bolniške postelje. Umrli je služboval na Češkem. K jx>grebu se je zbralo več tisoč ljudi iz domače in sosednih župnij, ravno tako prijatelji in znanci cd blizu in daleč. Spremljala ga je tudi šolska mladina in gasilci. Pevski zbor mu je zapel dve žalostinki. Mums. 2e nad dva meseca razsaja med šolsko mladino neprijetna bolezen mums V nižjih razredih so jo skoraj vsi brez izjeme okusili. V drugem razredu je trenutno nad 30 bolnikov. Mnogo jih je tudi v drugih razredih, tako da število obolelih presega 50. Usodnih poslcdic bolezen dosedaj ni imela. Pri umetniku Krajam. »Prosim, prav prijazno sc držite, da »i »like nc skazite!« Zdravje le vse! Dobra kava ie mnogo več, ona pomeni: pomirjenje živcev, okrepitev duha, prijeten telesni po-čutek. Kava znači: v veselih časih zadovoljstvo, v žalostnih uteho. Dulio Meinl, uvoz kave Ustanovljeno leta 1862. Poskusite tudi vil Zmočite uai-so sukančevo nit in poskusite zložili z njo podobo, kakršno vara kaže slika. To bo veselje, če se vam posrečil Potem pa šc drugačne, kakršne vam pridejo na misel. Malo potrpljenja in spretnosti, pa bo šlo. — Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 31» uri. Nedelja, 7. aprila: Ob 15: INRI. Ljudska predstav., pri znižanih cenah. Izven. -- Ob 20: »UTOPLJENCA«;. Ljudska predstava pri znižanih conah. Izven. Ponedeljek, 8, aprila: D ANTONOVA SMRT. - Red B. Torek, 9. aprila: Zaprlo. Sreda, 10. aprila: PRAVKAR IZŠLO. Red C. OPERA: Začetek ob pol 20. uri. Nedelja, 7. aprila: Gostovanje v Celju. Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. Torek, 9. aprila: SALO ME. Red D. Sreda, 10. aprila: uROF LUKSEMBURŠKI. Red A. Konstantin Baljmont dopotuje v ponedeljek dopoldne v Ljubljano ter bo v torek zvečer predaval v dramskem gledališču o pesniškem ustvarjanju ter recitiral svoje pesmi. Ba.jmont spada med največje živeče ruske pesnike ter je nedvomno naj plodovitejši sodobni pesnik. Njegove zbrane pesmi obsegajo deset obširnih knjig. Poleg lega je prevajal v ruščino pesnike lujih narodov, zlasti Francoze, zanimal se je pa tudi za lileraturo manjših narodov ter so zlasti njegovi prevodi gruzinskih pesnikov znameniti. Njegov reritacijski večer bo za Ljubljano redka znamenitost. Zato že sedaj opozarjamo nanj ljubitelje ruskega pesništva. Vstopnice se dobe pri blagajni Narodnega gledališča, sedeži od 20 Din navzdol. LJUDSKI ODER V LJUBLJANI. Nedelja, 14. aprila ob pol 8: BEN-HUR Zgodovinska igra v 9 slikah. Mariborsko gledališče Nedelja, 7. aprila ob 15: CHARLEJEVA TETA. Kuponi. - Ob 20: GROF LUKSENBURSKl Premi jera. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 8. aprila ob 20: ROMEO IN JULIJA. Gostovanje Mariborčanov. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 10. aprila ob 20: UCITELJICA. Gostovanje Mariborčanov. Prireditve in društvene vesti Ljubljanske Vini-eucijeve konference obhajajo svoj družbeni praznik v nedeljo, duc 14. aprila 1929. Dnevni rud in spored; 1. Ob tričetrt na 7 zjutraj kratka pridiga in nato sv. maša v kaj>eli Ma-rijanišča. 2. Ob pol 4 popoldne v marijaniški kapeli slovesne litanije 3. Ho litauijah občno zborovanje za moške v marijaniški zborovatui dvorani: a) poročilo družbenega predsednik; b) predavanje: Sv. Vincencij Pavelskk, predava preč. g. prior Vale-rijan Učak; c) poročila predsednikov ozir. zastopnikov ljubljanskih konferenc; d), slučajnosti (razgovor o beračenju itd.). K pclnoštevilni udeležbi najvljudneje vabi vse Vinrencijeve sobrate ter do brotnike kakor tudi vse prijatelje Vinconcijove družbe — Upravni svet. Ljudski oder v Ljubljani ponovi na splošno žoljo v nedeljo, dne 14. t. m., ob pol 8 »večer zgodovinsko igro Ben-Hur--. To delo je doseglo pri dosedanjih predstavah zelo lep uspeh, zato upamo, da bo tudi la ponovitev cenj. občinstvo v |)oln; zadovoljila. Pri predstavi sodeluje orkester glasbenega društva »Slogo-.'. Občni zbor dobrovoljcev so vrši v soboto, dne 13. t. m. ob 8 zvečer pri Člnkoletu z običajnim dnevnim redom. Vsled velike važnosti udeležb! obvezna. Šmartno pri Litiji. Danes ob 3 popoldne vprizori dram. odsek poučno in zanimivo igre »Pozna pomlad«. Dramatični odsek Vrbuikn igra Shakespeare-jevo igro ^Beneški trgovec« v nedeljo, dne 14. aprila in 21. aprila, ob-krat ob 8 zvečer v Rokodelskem domu na Vrhniki. Vljudno vabi odbor. Dramatični odsek šišenske prosvete vprizori danes ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani ljudsko Igro ^-Prisega o polnoči«-. Vljudno vabi odbor. Društvo vzdi-ževanje reilne hožje slnlhe » vasi Žaiar bo imelo v nedeljo, dne 14. aprila 1920, ob 11 dopoldne svoj redni občni zbor v hiš. St. 10 v žažarju. Slikani strop t 0'jiki Grofiji je naslov predavanju, ki ga priredi ljubljanska sekcija Jugoslovanskega liistoričnogn društva v ponedeljek dne 8. aprila 1920 ob 0. uri zvečer v Historičnem seminarju (Univerza). Predava g. konservator dr. Fr Štele. Vslop prost. Violinski koncert. V petek, dne 12. t. m. kf^n-certira prvikrat v Ljubliaui violinsska viriuozimr , Marija Mihajlovičeva iz Belgrada, ki je absolvirrla svoje glasbene študije v Parizu in ic sedaj profesorica violine v Belgradu. Ima zelo laskave, naravnost izvrstne kritike dunajskih in pariških koncer tov. Na svojem prvem nastopu v Ljubljani alisol-vira bogat violinski krogram, spremlja jo pa tu klavirju konservator i «t g. Mariian Lipovšek. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Vnliavljatna ladrntrn rirlavnth nameščencev t Ljubita ni, Vodnikov trg 5 ima svoj VII. redni lelit) občni zbor dne 11 aprila 1f>°9 ob pol 8 zvečer v brli dvorani hotela Union v LjuMtnni. Wk'o?r«va cesti, na k!o tako hitro širila kakor doslej, gotovo dosegla milijon prebivalcev. Nckdai in sedaj. Pogreb odrezane noge V varšavski bolnici so Židu Weinbergu odrezali levo nogo nad kolenom. Operacija je uspela in bolnik je ozdravil. Na željo družine niso uničili odrezane noge, marveč jo namočili v špiritu- Te dni pa so pokopali nogo v poseben grob. Pred var^vskim židovskim pokopališčem se je ustavilo več avtomobilov. Iz prvega je izstopil sam Weinberg, naslanjajoč se na svojega sina, spremljala ga je cela družina in sorodstvo. Odrezano nogo so oprali, zavili v belo platno, položili na nosila in pokrili s črnini pregrinjalom Pogrebni sprevod je nato krenil do sveže izkopanega groba, kamor so položili nogo. Ko je bil grob zasut, je imel Weinberg daljši pogrebni govor. Spominjal se je zaslug noge in njene j vrednosti, posebno pa da ni bila nikoli pod-| vržena revtnatizmu in putiki. Z ginljivim \ glasom je povdarial sedemdesetletne zasluge, j zvestega organa, ki ga celo življenje ni nikoli I prevari), končno pa je moral propasti radi pogrešite mazača. Vsi so jokali in tudi VVein-berg sani si je na skrivnem otrnil solzo v očesu. Ko se je po pogrebu zahvaljeval pri- Sovjetski uradnik ustrelil poljskega policista Uradnik ruske sovjetske trgovske družbe v Berlinu, Atanazovič, jt bil pred nekaj dnevi odpuščen in je odpotoval v Moskvo. Na postaji Baranoviči jc Atanazovič s svojo ženo zapustil vlak, da bi obiskal svoje sorodnike. Ker pa sta imela samo tranzitne vizume, sta bila aretirana in na županskem uradu zaslišana. Atanazovič se jc med zasliševanjem tako razburil, da je potegnil samokres in pognal policijskemu uradniku Kuharowskemu, ki ga je zasliševal, kroglo v glavo. Nato je naperil samokres proti nekemu navzočemu policijskemu stražniku in tudi tega težko ranil. Kuharowski je v par minutah izdihnil. Ko je Atanazovič videl, kaj je storil, je j ustrelil proti sebi, pa se jc le lahko ranil. Ata-; nazoviča in njegovo ženo so takoj zaprli. Na lice mesta se je takoj pripeljal državni pravdnik : iz Novogoroda in malo kasneje tudi ruski konzul iz Varšave. Vsaka mati ki sc briga zn srečo svojega otroka, večkrat opazi, da postaja otrok vzlic najboljši hrani in negi, slabejši in bled ter zastaja v rasti. Le tedaj, čc dajete otroku za zajutrek in ju-žino v mleku 2 do 3 žličice ,Ovomaltine se naglo doseže, du sc njegovo stanje zboljša že po preteku nekaj tednov, telesna teža se očividno zvišuje in po redni rabi sOvomaltine« sc dete popolnoma razvije. >Ovomnltine jc naravna, lahko prebavljiva in zelo prijetna hrana. Dobiva se povsod zu ceno : Din I8'50 za Skuti jo. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč sc na oglas v Slovcneii' Dr. A. WANDER. d. d. Zagreb. jateljem, je dejal: »Sedaj šele vidim, kako sem je bil navajen Taka noga je vredna tisoč dolarjev in še več. Po smrti bodo \Vein-berga pokopali poleg njegove odrezane noge v grobu, za katerega je prostor že sedaj kupil. Smešnice ' Ančka sc ni hotela poročiti z mladim Rakom. >Je premožen , pravi oče. Denar sam ne prinese sreče, odgovori Ančka. Pa je tudi čeden!- pravi mati. »To je stvar okusa, meni Ančka, »meni ne dopade.< Ima ugledno službo,« pristavi stric. »Drugi so še uglednejši,« izjavi Ančka. »Je iz dobre družine,« pravi teta. -Naša je še boljša,« odgovori Ančka. »On te ljubi,« ji zašepeče mlajša sestra. »Jaz pa njega ne,« jo zavrne Ančka. »Hm!« spregovori stara mati, ki je doslej molčala. In vendar te bodo vse tvoje prijateljice zavidale.- »Tako? « Več Ančka ni odgovorila, sklenila pa je, da si bo mladega moža še enkrat ogledala ... Zakonski par Rak ima že dva otroka. V prenapolnjenem vlaku je dobila neka dama prostor le še v oddelku za kadilce. K sreči ni nihče kadil. Ni pa trajalo dolgo, ko si je nek potnik prižgal pipo. -Povedati vam moram, gospod,« je opomnila dama z zbadljivim glasom, da mi kajenje vedno škodi!« »Potem se morate pač odvaditi,« jc so-I čutno odgovoril gospod. i: Oče: čudno, da si ničesar ne zapomniš, kar si se v šoli učil. Janko ve vedno, kaj jc učitelj dejal in pove to svojemu očetu, ko pride domov. Sin: Ja, ampak on stanuje tudi veliko bližje šole kakor jaz. Slavko, tu sem ti prinesel bonbone, Da1 ti jih bom, preden odidem.« vNo, torej na svidenje, stric!« Slepi svojim dobrotnikom V dokaz, kako potrebno in človekoljubno je bilo zbiranje fonda za nabavo aparatov slepim in v zahvalo onim plemenitim darovalcem, ki so v tako obilni meri pripomogli temu namenu, navajamo eno izmed ganljivih pisem, ki so jih obdarovanci pisali pos aji. Niso Se vsi, ki so potrebni, dobili aparatov, zato smo prepričani, da se bodo še našli dobrotniki, ki bodo prispevali v ta namen. Dobrodošli so denarni prispevki, ravnotako pa tudi stari aparati, ki bi jih sicer vrgli proč. Delavnica ppsta>e jih bo popravila in predelala, da bodo mo0li vršiti lepo nalogo, krajšati samotne ure slepih. RADIO POSTAJA LJUBLJANA. Dne 3. aprila spomnili ste s«- moje duševne in telesne revščine in ini postavili nad vsako pričakovanje močan in jasen radioaparat. Zahvalim se Vam udano iz srca, saj dostojno aahvaliti se Vam ne bom m^gel nikdar! Naj Vas navdaja zavest, da sle storili nekaj tako velikega, da zdrav človek tega ne more pojmiti. Človek sem, ki je najlepšo mladost preživel v postelji, t.) se pravi, da sem bil izobčen od vsega veselja in razvedril. In kako je poleti s takim nesrečnikom na kmetih! Riya največkrat (da je bolj pri kraju...) v kaki stranski sobici z malim okencem. Ljudje odidojo po polju za delom, on pa sameva in strm.i v tisto malo krpico skozi okno vidnega neba. V duši mu kljuje zavest: ljudje delajo, jaz životarim. Ko pa pridejo zvečer domov in vsled utrujenosti nima nikdo zanj prijazne besede, tedaj misli (melanholičen kakor je pač vsak lak nesrečnik), da ima vsak že na obrazu zapi»ui očitek: mi pridobivamo, a ti? — Tako si sam veča pekel, ker ni ničesar in nikogar, ki bi mu zasejal svetlejše misli. No, hvala Bogu, jaz sem sedaj rešen in za !o se imam zahvaliti Vam in samo Vam. Če pa svoje hvaležnosti ne morem dosti dokazati, prosim, oprostite! Vedno Vam udani A. Z. Češnjica, o, aprila 1920. Čehov: LABODNICA. (Nekaj besed k uprizoritvi v Ljubljanskem radio dne 7. aprila 1929.) Eden največjih ruskih piscev in dramatikov, Čehov, nam slika v tem prizoru »labodjo pesem , zadnji del življenja slavnega gledališkega igralca. V pre.rešljivih besedah prikazuje tragiko tega poklica. Človek, ki je v svoji mladosti živel iz vloge v viogo, ki je s slehernim svojim nastopom vzbudil med občinstvom silno priznanje, ki je ljubil gledišče če/. v>e, spozna po končani jubilejni predstavi, da je njegova umetniška pot končana. Vsa slava, vsa ljubezen, vso priznanje, ki ga je imel jiri poslušalcih, spozna za ničevo, ko pride sredi neči popolnoma sam na oder in vidi, kako grozna je prav za prav tista strašna .jama ;, ki mu je požrla in pogoltnila jezik, obraz in podobo. V osamljenosti začuti svojo nemoč, svojo starost. Ko pa pride še šepetavec, ki je tudi zaspal po predstavi v gledišču, se vzbitde v igralcu spomini na i>roš!e dni. še enkrat zaživi v njem igralsko srce. V odlomkih preigra najsilnejše svojih kreacij, a vsaka 11111 da težko misel: Minulo je vse to, končano 'et Še se tolaži s tem, da pri umetnosti in talentu ni starosti, ni samote, ni bolezni, da je celo smrt v umetnosti za polovico manj strašna. Tej tolažbi pa niti sam ne verjame. Ko odhaja z odra, citira verze: ... po svetu pojdem iskat, kje našlo miru bi iža-ljeno srce .. Razočaran in žalosten zapušča oder, svoj svet, v katerem mu ni več mesta, saj je z labodjo jiesmijo končal svoje delovanje v njeni. Iz snoreda ar'hcdj*'c?n tedne Prihodnji teden prinese več zanimivih umetniških nastopov. Danes zvečer nastopi prvič v tu-kajšnj: Radio-postaji ga. Vilfan Kunčeva, staini gost ljubljanske opere z najnriljubljenejš:mi arijami iz oper od Verdija, Puccinija, Wagnerja itd. Ponedeljkov večer je stalna domena Radio -kvarteta, ki ga sestavljajo člani Kr. o rs:, orkela gg. prof. Jeraj, Bravmčar, Ferini? in g. Eržen. Naslov jutrišnjemu koncertu je: Italijanski skladatelji. Program obsega izbrano menjavo solotočk s točkami za kvartet. Za začetek je napovedan violin k; koncert g. Karla Rupla. Rupel je abso vira! ljubljanski konser-vatorij in ie bi! med prvimi s'de!cva' i tukajšnje postaje. Sedaj nadaljuje svoje študi e pri mojstru Sevčiku. Na programu i7\a:a- Tartiirevo g-mol sonato, dalje skladbe Raffa, Wienavski-ja, Caikov-skega i. dr. V petek, 12. aprila je pevski večer g. I.cop. Kovača, tenorista ljubljanske opere. Poje ar!ie cd Puccinija, Thomasa, Flotovva, Foersterja in iz Lo-bengrina: Pripoved o Gralu. Po da'jšem odmoru nastopi v eol o!o Zbor balalajk« (Kremlj). Popoldanske nasto]5e izpolni i.večine Radic-orkester (v četrtek Jonny-jazz), ki si svoj repertoar stalno in neumorno izpopolnjuje z novimi deli in pripravlja sedaj pester večer nordijske glasbe. Radio v bodočnosti Bolj kot v prejšnjih vekih v nekaj stoletjih se sedaj nečin življenja spreminja v desetletjih, še bolj pa se bodo naši potomci leta 2029., torej čez sto ict, čudili nam, kako smo mogli tako pri-liiilivno živeti v današnjih časih. Angleški profesor Low zanimivo opisuje, kako si predstavlja življenje po sto letih. Nas zanima v prvi vrsti, v koliko naj b: po mnenju tega profesorja radiofonija v bodočih sto letih napredovala Takratni človek se ne bo zbudil zjutraj v mrzli in megleni sobi,- piše navedeni profesor, »centralna kurjava bo neprestano delovala in megle sploh ne bedo več poznali, tlišina, sluga in enako osebje, s katerim je že dandanes tolikšen križ. l o skoraj jiopolnoira odpadlo, ker ern nihče več ne bo potreboval. Rndioapnrat bo že tik j zjutraj nadomestil služkinjo, ko bo ob določeni minuli, kakor danes budilka, /.sklical: Hej, v danite. ura je polsedmlK halo, pokonci, .-edem je odbila.« T^koj nato pa ho zndonel na uho zf>--pa"cn najlepši iutr-nji pozdrav in nn ve e'.i poskoČnica itd. Zvočnik, ki bo izpopolnjen do <'Jct>pflh 1. rajev sveta bodo potniki potovali. r(c;"'o v London, k večjemu tri dni. in celo to jim bo preveč. Bre-.'o ni telefonski Pogovor iz Avstralije v London bo stal šest šilingov (dandanes iz Amerike tridesplkra' toliko), a tudi to i!m bo rrrdrrtgo ter se bodo prirojrevnli nad takim oderuštvom. Svoje goste bo gostitelj po večerji presenetil z radiokinom iz Amerike. V Parizu bodo priso- Če ne gledate na ce o, ampak na kvHi eto, V«m priporočamo šestelektronski sprejemni apar t n e z el ktronkami z zaščiteno mrežico S tem aparatom je rudijska tehnika dosegla višek. Zjijim dosnžete v zvočniku tak efekt, da zadostuje za največjo dvorano, mogoče ga je pa tudi regulirati tako, da je pripraven za malo družinsko sobo. Radio-Ljubljana rabi ta aparat za p'cn>>se inozemskih postaj. Z ma o okvirno anteno sprejema na vseh valovih od 12 —3500 m Prepričujte se! Zahtevaj!« ponudbe! Zahtevajte ponudbe tudi za 4 elekt. aparat Radione. Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 31-90 Reprezentanca Radio tovarne Ingelen Ljubljana, Miklošičeva cesta 34/1 Ingelen U7 prednosti Ingelen U7 Din 4950'- ČAKOVEC: Marvo Spitzer CELJE Mestna elektrarna I 'g. Scbmidinger JESENICE: J< že Markež KRANJ: Schilling & Comp. MARIBOR: Wipplinger Ilič & Tichy Franc Oblak Sprejemamo 1.) Elegantna zunanjost 2.) Najvišja selektivnost 3.) Nedosegljiva čistoča glasu 4.) Visokovreden materijal 5.) Močar> in potn zvok ri.) Enostavna manipulacija 7.) NLka cena Ingelen aparat Ultradyne Din 4950- je naprodaj pri: Radio Ljubljana Uudioval — Hadiotehnikifc — Radio Bar Kolur — Bergodac — Kalan — Bogataj Verbajs MURSKA SOBOTA: Janec Nemec v'OVO MESTO: Josip Ogrizek i TUJ : D. miš RiBNICA: Josip Divjak REČICA OB SAVINJI: Franc Muhovič TRŽIČ: Nadišar ŽALEC : Jos p Roje zastopnike za deželo. stvovali kinopredstavi, ki se bo vršila v ne\vyor-škem metropol kinu. Polnik. ki bo po zraku potoval iz Amerike, 1k> potoni radiu sporočal, kje se nahaja in kd j bo prispel. Hotelske sobe se bodo naročale ilak samo potom radia. Letala ne bodo več pristajala daleč zunaj mesta kakor dandanes, pač pa se bodo dvigala in pristajala naravnost kvišku, brez zaleta, s hotelske strehe, ali hiše z ravno streho itd Družabni večeri bodo prijetnejši ko1 sedaj, krjti potoni televizije ro mogoče videti svojce v oddaljenih krajih in se 7, njimi potom radia pomenkovati. Sploh bo la !io v vsakem stanovanju kot samoposebi umeven kos pohištva baš kak >r sedaj omara, ali miza Aparati bodo sestnvlieni tako, da bo ta gumb za Indijo, ta za Ameriko itd., celo Severni tečnj 'o imel «voje posebno mesto. Vendar pa bo takratni človek ko se bo jio-dajal k počitku v svoje, mikrob prosto spalnico, vzdihnil' Lepo je, a včasih je bilo menda še pri-jelneje na svetu. Reprezentanca Radio-tovarne ,,!ngelen" LJUBLJANA Miklos-čeva Cf^-ta 34/1. Telefon 3080 Spreiem mo zasiopnike za deželo. ............i................................... .........................................********* Programi RadZv-Liubliana: V sak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, reproducirana gla.-ba — 13.30 Borzna poročita — 17 Koncert Radio-orkestra (v čelrtek: ,lonny jazzband) — 22 Poročila in ča-sovn napoved. Nedelja, 7. aprila: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 O sadjarstvu, pred va ing. Skuhic. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 15 časovna najx>ved in koncert terceta Šiška , lahka glasba — 15.30 Mlakar: Moji planinski spomini. — 10 Reproducirana glasba. — 16.30 Koncert Radio-orkestra. — 17.30 Čehov: La Sodnica, izvajajo člani narodnega gledališča. — 20 Večer ojiernih arij, poje ga Z. Vilfan-Ivunčeva, pri klavirju g Neffat. 1. Verdi: Aida. 2. Verdi: Ples v maskah. 3. Gounod: Fausl. 4. Puccini: Madame Butterfly. 5. Wagner: Lohen-grin. 6 Verdi: Trubadur. —■ 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. Ponedeljek, 8. aprila: 18.30 češčina, g. Novak. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 lligi-jensko predavanje, ga. dr. Sess. — 20 Koncert Radio-kvarteta (italijanski skladatelji, izvajajo: gg. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Eržen): 1. Doinenico Scariatti: Pastoralle, 2. G. Tartini: Sonate g-mol; vijolinski solo izvaja prof. Jeraj; 3. G Puccini: Manon Lescaut, fantazija; 4. Boceherini: Adagio; 5. Allcsandro Stradella: Cerkvena arija; cello solo izvaja g. Feršnik; 6. Fedele Rivelli: Neapolilanska serenada; 7. Bocce: Italijanska suita; 8. Verdi: Othello, fantazija. Torek, 9. aprila: 18 Kunaver: Cerkniško jezero in okolica. — 18.30 Zur Gegenstandstheorie der PersOnlichkeit. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. — 19: Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19.30 Naše sosednje države: Narcdno-gospodarske razmere v Romuniji, dr. Valter Bohinec. — 20: Meško: »Vri Hrastovih«, izvajajo člani nar. gled. - 21 Koncert Radio-or-kestra. — 22.15: Sjirehod po Evropi. — .Sreda, 10. aprila: 18.30 Pravljice, pisatelj Milčinski. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovcc. — 19.30 Prenos opere. Čelrtek, 11. aprila. !8 Antologija slovenske lirike. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 češčina, g. Novak. — 19.30 Zgodovina Slovencev. prof. S. Kranjoc. — 20 Vijolinski koncert g. Rupla. — 21 Koncert Radio-orkestra. Petek, 12. aprila: 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vurnik. — 20 Simfonični koncert orkestra kr. opere. — 21. Koncert Radio-orkeetra. Sobota, 13. aprila: Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19 Splil in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem tn češkem jeziku. Sestavil ravnatelj Putnika g. V. Pintnr. — 19 30 O primerjaječem veroslovju, unlv. prof. dr. Klirliv.h. — 20 Koncert zbora »Balatajek-KremelJ . 21 Koncert Radio-orkestra. — 22.15 Sprehod po Evropi. Dragi programi: Nedelja. 7. aprila. Helgrad: 11.20 Vodno stanje, čas in poročila — 12.30 Konccrt — 15 Scto v južni Srbiji: Petje, ciganski orkester, monologi in solo petje — 20 Izložba v umet. paviljonu — 20.30 Pred. o vsemir-ju in zvezdah — 21 Poročila — 21.15 Koncert belgr. filharmonije — 22 30 Jazz. — Zagreb: 11 Simfoničen koncert hrv. filharmonije — 17 Plesna glasba — 19.45 Kulturne vesli — 20 Prenos opere. — P.aga: 9 Cerkvena glasba — 10 Kmetijsko predavanje — 11 Orgelski koncert — 12 Koncert — 16.30 Končen godbe na pihala — 18.05 Pomladne pe>mi — 19 Poročilo o nogomet, tekmah — 19.05 godba na pihala — 21 Opereta — 21.30 Klavirski koncert — 22.30 Plesna glasba. — Sluti-nar t: 11 15 Služba božja — 12 Koncert — 14 Ma-rijoneino gledal.šče - 15 Čitanje novele — 1530 Operetna glasba — 19 45 Klavirski koncert — 20.45 Pesmi in koračnice. — Bern: 13 Koncert — 20 Komorna glasba — 21.20 Orl ester. — Kalovice: 10.15 Služba b' žia — 1210 Poljudna glasba — 15.35 Simfoničen koncert iz NVaršave — 18.20 O literaturi — 20.30 Koncert iz Varšave — 22.20 Plesna glasba. — Itim: 10 Cerkvena glasba — 13 Trio — 17 Koncert — 20.45 Gianni Schicc.hi, ojiere a. — Berlin. 11.30 Zborovsko petje — 13.15 Šah — 15.30 Pravljice — 16 30 Zabuvna glasba — 19.i'0 Obiski pri Gandiju in Tagoreju — 20 Zabava — 21 L udske pesmi — 21 30 Recitacije, nato plesna glasba. — Dunaj: 10.30 Pevski koncert rbora NVioner Sanger' naben — 11 Simfonični koncert — 1615 Koncert ženskega sinil', orkestra — 18.20 O Laponcih — 19.':5 Komorna glasba — 20.15 Opereta — Tonlo^e: 13.45 Koncert — 21.30 Koncert — 22 Koncert — 22.45 Plesna glasba. — Milan: 10 40 Cerkveno pelje in glasba — 12.30 Kvarte' — 16 Koncert — 1645 Kvintet — 21 Prenos opere. — Budapetl: 11 Služba božja — 12.30 Orke-sralni koncert — 16 Peijo — 17.25 Madjarskt pesmi s ciganskim orkestrom — 19.25 Opereta — 22 Ciganski orkester. Ponedeljek, S. aprila. Helgrad: 11.20 Vodno stanje, čas in poročila — 12.45 Radio kvartet — 20 Prvi telefon in telegraf v Srbiji — 20.45 Čile — 21.15 Poročila — 21.30 Komorni koncert — 22 Iz srbske književnosti (francosko). — Zagreb: 13.15 Plošče — 17.30 Lahka glasba — 20.30 Prenos. — Praga: 11.15 Plošče — 12.30 Koncert — 16 30 Koncert — 19 Dvorak: Husalka, lirična pravljica — 22.20 Plošče. — Sluti-gart: 10.30, 12.15 in 13 Plošče - 16.15 Koncert 18.15 Pomen mladinskega dela — 18.45 Za amaterje — 20.15 Simfoničen koncert; nato obisk rud- V izdelovanju ZVOČNIKOV ima že 42 letne izkušnje angleška tovarna AMPUOH Zato so najboljši! 1 Dobite jih v prodajalni Radijske oddaine postaje Ljubljana — Miklošičeva ?i — let. 31-90 in drugih radijskih trgovinah ntka; klavirski koncert. — Bern: 12.50 Plošče — 16 Koncert — 16.30 Knjige — 17 Koncert — 18.15 Plošče — 20 Spevoigra: Zvesti muzikant — 21.30 Koncert. — Kalovice: 12.10 Ploščo — 17.55 Plesna glasba — 20 80 Koncert iz. Poznanja — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 18 Trio — 17.30 Glasbena akademija — 20.45 Lahka glasba. — Berlin: 16 Tehnično kramljanje — 16.30 Novele — 17 Koncert — 19 35 Preda v.: Televizijn in radio — 20 Zabavna glasba — 21 Igra; nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda — 16 Kvartet Silvlng — 20.05 Konceit M. Springerjevih skladb — 21.30 Poljuden orkestralni koncert. — Toulouse: 13.45 Koncert — 14.10 Koncert. Milan 11.15 Plošče — 12.30 in 16.30 Jazz -- 17.20 Otroško petje — 20.80 Prenos operete — 28 Jazz. — Budapest: 9.15 Koncert — 12.05 Trio ■— 17.40 Ciganski odkester — 19.40 Mozartov večer — 21,20 Trio — 22.20 Jazz. Nravnost skrbi javne oblasti Resni predlogi. Ni dolgo tega, kar se je v pruskem deželnem zboru pet parlamentarnih frakcij vložilo <$kupen predlog v obrambo in varstvo javne nravnosti. Predlog slove: »V gledališkem življenju, osobito po velikih mestih, se množe pojavi, ki so taki, da žalijo čustvovanje zdravo mislečega prebivalstva. Navajamo le izrodke: vedno bolj neovirano podajanje nagote — pogosto brez vsakega duha, vnašanje perverznosti in ciničnih nesramnosti v predstave, zasmehovanje zakona, družine in materinstva, žaljc-nje verskega čustvovanja in naziranja širokih ljudskih plasti. Zato predlagamo: Deželni zbor skleni: Državno ministrstvo se naproša: 1. da jzpesluje od državne vlade zakonodajo, ki bo odpravila navedene izrodke; 2 da na Pruskem takoj odpemere upravnim potom.« Predlog jc v berlinskem časopisju dvignil mnogo prahu. Očitali so mu kulturno reakcionamost, ofenziv-nost mračnjakov, napad na duševne dobrine na-cije, napad na svobodo umetnosti. Ti časopisni glasovi so pač znamenje časa in duha. Predlog, ki ga stavi 5 programsko različnih, 130 zastopnikov močnih frakcij, pač že kot tak skupen predlog izkazuje svojo nujnost m potrebnost. Da ni zlo veliko, da niso izrodki istiniti, bi ne prišlo do skupnega predloga, tak sklep je opravičen. Štiri parlamentarne stranke — nemška ljudska stranka je iz taktičnih razlogov svoj pristanek odrekla, čeprav se je načelno strinjala — so stavile še drug predlog v pruskem deželnem zboru. V njem nastopajo zoper poplavo javnega življenja z erotičnimi proizvodi po časopisnih prodajalnicali, kioskih in prodajalnah na železniških postajah, po kolportaži in po izložbah. »Poniževanje zakona in družine je z njimi najtesneje združeno, široki sloji zro v takem razvoju silno nevarnost za nravn st našega ljudstva, zlasti mladine. Tudi s tem jemlje nemški kulturi ugled napram inozemstvu. « Tnkn je sodba pruskih parlamentarcev. Zato zahtevajo od pruskega deželnega z' ora sklep, da državna oblast odpomere z zakonom, v Pru-siji pa takoj upravnim potem. Oba predloga je pruski deželni zbor sprejel. Odmev tega nastopa je bi1 ta, da sta ccn-trum in bavarska ljudska r-tnmka osvojili drugi [>redlog in ga stavila v državnem zboru. Od-očni nastop pruskih parlamentarcev jc razveseljiv pojav, dasi glasno priča o žalostnih slikah sedanjih duš, o zastrupljanju javnega čustvovanja in življenja, o izrabljanju nizkotnih nagonov v mamenično prolitarstvo, o zavajanju mas v mlakužne nižine in o strahotnem grehu nad mladim, razvijajočim se življenjem mladine. Energičen in odločen je ta kcr-.k. / vso odločnostjo poiidaria dolžne:-i države in njene oblasti, da poseže vines, da poskrbi za vaistvo nravnih vrednot, da sprejme v svoj program tudi varstvo javne nravnosti. Kremenito obsoja liberalizem, popolnoma svobodni razvoj gledališča in zabavišča, lažiumetnesti, tiska in slike, javno oblast kliče na branik zoper šund in pornografijo. Je pa tudi resen klic državnim oblastem, da rod — nravno otrovan, in gnil ne bo dajal državi moči, ampak le narod — nravno resen in čist, da kakor zasebna tako tudi javna blaginja — ta naravni smoter države zavisi cd nravne višine ljudstva in da nravne zablode, zlasti erotične uničujejo ne le eksistenco poe-dincev, marveč gledajo trdi državo prav v njenih življenjskih koreninah in koreninicah. Nravnost in socialna blaginja. Nravno življenje meri končno v poiinrt-nost. Nravni red ima svoj končni smoter ono-stransko življenje. Absolutna, izdatna sankcija nravne postave je samo večna sankcija: večno plačilo, večna kazen. Toda prejasno je, da je nravnost prevažna tudi za tostranost Saj ne-nravno življenje jemlje telesu zdravo moč in čil polet, izpedjeda družine — semenišča človeštva, onemogoča in ogroža človeško sožitje. Nravnost daje življenju smisel in visoko ceno, dviga njegovo dostojanstvo in jamči tudi naj-bednejšemu življenju vekovito vrednost. Narodi, ki so ostali nravno re-ni in so ohranili nravno moč in zdravje, so bili močni in so prevzeli dedščino civiliziranih, a nravno pomehkuženih narodov. Pred Rimom se je stresal svet, dokler je Rini spoštoval nravne postave. Rim pa je zaječal sam pred barbari, ko je padel z višav nravne resnobe v nižavc užitkov ir. pohote, ko je zamoril pohlep po čutnosti v Rimljanu čut dolžnosti, ko je rimska družina gnila ob razrvanih zakonskih vezeh. Pogoj socialne blaginje — te naloge države je nravnost in ker nravnosti brez religioznosti ni, tudi religioznost. Aristotel — največji mislec starega vel,a je izrekel čisto kratko, a odločno: Prva skrb države bodi religioznosti! In celo Rousseau jc prišel do spoznanja, da brez vere v bivanje božje, v božjo previdnost, v posmrtno življenje ni mogoča država. Ako propada nravnost ljudstva — kaj jo bolj izpodkopuje kakor javna hvala in ponudba greha, erolizma in razbrzdanesti pod krinko lepote, svobode in ljubezni? —, se rušijo temelji dižave. Moč države je moč ljudstva, ta jc pa sorazmerna nravnosti: Pravičnost je temelj držav. Pravičnost pa temelji v srcih in pravičnost, ki drži, zajema svojo moč iz ozira na Pravičnega. Kjer pade državna avktoritcta, tam pade država sama. Moč avktoritete pa je pisana najbolje v dušah — svetega spoštovanja do nje prevzetih. Jasno jc povedal veliki Leon XIII.: »Pravijo, da ima država sama v sebi ;losti moči, zato hočejo, naj sc izloči iz javnih vprašanj vsak ozir na religijo, in res so v državnem življenju sledi religije vedno redkejše. Toda ne mislijo na usodne posledice takega početja. Čim ne bo več božje sankcije nravnega zakona, bo propadla tudi avktoriteta državnih zakonov in pravičnost. Avktoriteta in pravičnost pa sta najmočnejši in najpotrebnejši vezi vsega socialnega življenja. < Kdo bi še dandanes dvomil o tem? Vzajemno delo. Krščanska nravnost je nadnaravnega izvora in zato poslanstvo Cerkve. Cerkev je organ, ki uči avktoritativno krščansko etiko in deli energijo milosti za življenje po njej. Ker je nravnost, zlasti še krščanska kot najvišja in cdinoveljavna pretehten pogoj in temelj socialne blaginje in državnega življenja, zato jc država dolžna, da priskoči Cerkvi na pomoč. Negativno lahko odstranjuje ovire nravnosti, zlasti preprečuje jevno nenravnost. O pozitivni podpori kaj lepo pravi Cathrein: »Ako država toliko žrtvuje za šole, knjižnice, klinike, železnice, telegrafe, češ da s tem skrbi za duševno in telesno blaginjo ljudstva, zakaj bi je samo najvišje in najvažnejše stvari ne bilo skrbi? »Religija in nravnost sta dve nujni opori državne blaginje. Ne bil bi domoljub, kdor bi skušal porušiti ti dve opori.<• Tako je izjavil 1. 1780. na kongresu Washington. Zdi se, da se najboljši v Evropi že vračajo k veliki državniški modrosti ustanovitelja Združenih držav. Tudi JŽadufia m svee Rihnrd Jakopič in njegova umetnost Literatura o Rihardu Jakopiču kot umetniku je sicer številna, vendar je prvič strokovno obdelana njegovo umetniško delo šele v Slov. biografskem leksikonu (dr. Izidor Cankar), odkoder črpamo podatke. Akademija na Dunaju in v Monakovc-ni ni kdovekaj vplivala na izobikovanje Jakopičeve umetniške osebnosti. Tudi Ažbe inu menda ni kaj prida pomogel naprej. Živel je v Monakoveni v lepih časih, l;o so prihajale tja prve klice nove, impresionistične umetnosti iz njene domovine, Francije in občudoval na razstavah Moneta, Sisleya in Pisarra. V prostem študiju v naravi skupno s Fordom Veselom, sc zdi, je Jakopič šele zaeei samostojno zoreti in samostojno reševati probleme ne vega stila. Kmalu se je navdušil za tedaj moderni slikoviti, barvili stil in je takoj bil v opreki s tedaj tradicionalnim monakovskim stilom predmetnega naturalizma z njegovimi temnimi ozadji in eksaktno risbo, kar je kritika pri njem v Monakoveni že leta 1892. opazila. V mladosti je Jakopič izbiral snovnosti iz na-ture ne glede na njih duševni ali občutenjski pomen. Bil je to slikovit stil, obnavljajoč naravo, I kakor jo nam kaže videz. Treba je bilo inteuziv-| nega študija svetlobe in barve in že koj spočetka i se je Jakopič lotil krajine, ki je njegovo pravo nastop pruskih parlamentarcev je nekaj dokaza j polje Tedaj je Jakopič obsojal vsako idealistično umetnost kot nekaj, kar noče učinkovati zgolj z estetsko čutnostjo, nego tudi s psihološkimi in idejnimi primesmi. Takšen naturalističen impresionist v smislu čistega l'art pour 1'art je Jakopič ostal še iz Monakovega v svojo škofjeloško dobo, do nekako leta 1900, ko je dosegel nek višek svoje prve razvojne faze. Razstavljal je tedaj na Dunaju, v Belgradu in Sofiji, Ljubljani. Žal, so naši ljudje tedaj še delali zapreke novi moderni, ki je po drugod že lepo cvete a in so odklanjali -'»hipermo deruijo« iz zaostalosti in nevednosti. Bile so se vroče polemike za in proti. Jakopič, Jama, Vesel, Grohar tedaj niso imeli veselih uric l ir se tiče priznanja in razumevanja s strani publike. Po letu 1900. je jel Jakopič polagoma uvajati j nove stilne reforme: po silni reakciji na idealizem i v prvi dobi, je sedaj začutil rahlo potrebo jo njeni, j Uveljavljati se je začela v njegovih delili čustvena i in miselna duševnost, občutje, bodisi d:i je šlo za j vremensko občutje ob svetlobnih efektih, bodiJ za . predmetno in idejno zanimivejše snovi, tudi v kompoziciji se je začela javljati neka, i prav rahla težnja po monumentalnein. Svetnik, Pri klavirju, Evangelist Marka, Bajka, V sanjali, Spomini, Zeleni pajčolan so nnstali v leh časih, nekako od leta j 1006 do vojne. Cankar imenuje ta stil realistični ! impresionizem. Barva je Jakopiču pod čopičem za-i žarela kot mavrica, čest kakor v ekstazi za to. Proklamacija osebnih pravic ob francoski revoluciji je rodila liberalizem neomejene, razbrzdane, vsestranske svobode. Po sadovih so jo spoznali liži-svobodo. Ako znamenja ne varajo, vstaja reakcija zoper njo. Reakcija zoper nebrzdano svobodo je vzvišen boj za pravo svobodo — nnjkrist.elnejšo in poduhovljeno ob zmagi versko-nravnih vrednost nad sebičnostjo in podlostjo. Viri pesnrev Herman Sehell je dal vseučilišču v Wiirzburgu na Nemškem napis: Vpritati — Resnici. Ro-nici morajo služiti znanosti, filozofija, resnici n-.■ > aju služiti profesorji in slušatelji. Resnici — to n - ra biti gesb- •'•» življenje vsakega človeka. Zato je .nam naš stvarnik vžgal luč razuma in nrdnaiflvnojrp .v- >•:. •>. Četudi ljudi ločijo v življenju interesni '•»-.:. duševna stremljenja In so-cirlni ideali, vse pa mora bili skupno hrepenenj'! po Resnici. Nfevarnos* dvoma poetičnega Nevaren ovražnik resnice pa je na>lni dvom, . trenutka pretirana. Ni bila to več navadim obnova Če je hrepenenje po l-e uici porajalo filozofijo in ! narave, nego pesniški izliv ob občutja poiiem ziciia v klasičnem trikotu — da, Jakopič je pokazal, da je še vedno mlad, mlad kakor so mladi in napreden kakor oni. Sicer je izšel iz čisto drugega sveta v našo sodobnost. imajoč za seboj večdeselelcn razvoj slikovi-;ega impresionizma, toda tudi jxj |pj jroli se je znašel v sodobnost. Zna!: njegovega velikega, večno se razvijajočega iu napredujočega duha. Jakopič je brez dvoma eden največjih sloven- zofije stal tudi dvom. Seveda dvom ne moro biti tudi po-Uaga filozofije. Kdor kakor Kartcjj radi-kalnr; dvomi o vsaki stvari in veruje v absolutno obodni vod-, ne bo prišel na trdni tla. Kavtezij pravi: »Oubito, ergo sum dvomim, t,rej sem.-' Pa s tem. da je dvom oori.ivil za iv.h*v: šče. ie s-ebl in divjim zaprl vrata do resnice Že Fiehte pravi: ne dubito, temveč dubilalur. ne dvomim jaz, temveč dvomi so (nekaj dvomi). S leni .ie bi! izpodbP dokaz tudi za lastno ekz.irdenco, ki bi jo morali po Karteziju pred Dostavljati kot dejstvo. Tako dvom že a primi zapira pot k resnici. Ako h~čemo najt! pot k resnici, no smemo Izhajati kakor moderni filo/.oli od dvoma, temveč si poiskali drugih virov resnice. Izkustvo. Prvi vir resnice je vera v izkustvo, ki nam ga razodeva za notranje življenje samozavest, za zunanji svet pa naše čutne zaznave Vendar bi moč izkustva pretiraval, kdor bi holel kakor emniristi vso resn'co Izvajati iz njega. Že matematična veda, veda o abstraktnem mišljenju in splošnih resnicah kretne in slučajne slvari spoznava, ne more cele resnice zoieti. In spričevalo velike duševne revščino razodeva, kdor zavrača posebno verske resnice z besedo: ne vidim, ne čutim, ne otipani, zato no verujem, Razum Drugi mogočni vir resnice je razum. Razum je čudovita duševna zmožnost, ki iz posameznih dogodkov in stvari, ki jih izkustvo nudi, slučaj nosil izločava, ter ustvarja splošne pojme in z združevanjem pojmov sodbe, s sodbami pa sklepe. Razum prodira skozi čutno skorjo do jedrn, od zunanjosti do duševnega bistva, do misli, jio katerih je Stvarnik zamislil ves svet. Razum sklepa celo, da biva Stvarnik. Vendar tudi razum ne posreduje |>olne resnice, kakor mislijo rac.irmalisti (samo razumski misleci). Sam nase navezan omagaj ■ tod težo iskanja resnice. Vera. Zalo dopolnjuje razum vera, ld jo trot,ji in zelo splošni vir »resnice. Koliko dolgujemo pouku in vzgoji drugih. NeStevilne dobrine izobrazbe, kulturo in resnice liani posreduje le vera. v izročilo drugih. Kako ubogi in prazni bi bili, ako bi bili navezani lo na la Ine izkušnje in izsledke svojega razuma! Pa proti naravni čeri se racionalizem prav za prav ne obrača. Naravne resnice sinemo verovali, pač pa ne nadnaravnih. Posebno je po njihovih mislili nedostojno človeka verovati skrivnosti, lo kar razumemo, smemo sprejeti. Tako more govoriti le človek, ki je slep za skrivnosti, ki nas v naravi obdajajo vsepovsod. Če te skrivnosti sprejema in veruje, zakaj pa odklanja razodelo resnico. Saj izhaja razodeta resnica od istega Stvarnik i, kt ga tudi In? razuma spoznava v njegovih delili v stvarstvu. Zato ni nobena skrivnost talio velika in nnzapopadljlva, o svoji sijajni duhovitosti mi veliki stilistični spretnosti, s katero je zagovarjal svoje izrazito kon-servativno-nacionalistične ideje. Proevetljenska liberalna doba s svojim površnim skcpticiztnom je pustila njega — romantika — nezadovoljenega in nedotaknjenega. Njegovo mišljenje je bilo čisto drugačno, organsko. Drugo je, da treba utrditi tradicije in avtoriteto, ki so jih prosvetljena doba in rama revolucionarna gibanja omajali. De M. je tudi zagovornik francoskega kulturnega imperializma, ki živi v francoski miselnosti že več stoletij, a v svojem bistvu hoče le varovali tradicionalne kulturne vrednote. mogli sprejeli za resnico, če jo razodene vsevedni Bog. Tako zaupanje v Izkušnje našega Življenju, misli našega razuma in v razodete resnicr na-e vere gradijo vsakemu človeku resnice veličastno katedralo. Druga važna stran de Maistre-a, katere sc moramo spomniti ob njegovi obletnici, je njegova religioznost. Liberalni zgodovinarji ga smatrajo za utoplsta in romantika, za prvoboritelja papalizma in militarizma. Ce |>a človek bere njegova -Razmišljanja o Franciji- (1707) ter zlasti njegove »Let I res et Opuscules inedits«, ki so izšli že 1. 1851, da bi jih zgodovinarji že lahko malo bolje vpoštevali, se nam de M. pokaže v cisto drugačni luči — kot čudovito samonikel mislec, sovražnik jirosvctljenske plitvosti, pravi religiozni genij. Ne smemo se dosti zapeljati od vnanje oblike njegovih spisov, ki je cesto retorsko-juristična. Najgloblji zmisel življenja e našel v absolutni zvezi z nadnaravnim svetom, i tuzemstvu da šele vrednost. Nekaj časa je v iijeiit res še vrtal sarkazem, živo je nagibal k ironiji. Zato so ga tudi z ozirom na formo in stil imenovali drugega Vollaireja. A polagoma so se nabori izčistili in ustalili; na vsak način pa je mislec nenavadne globine, ki je le redkim dostopna zato je tudi Jc danes primeroma malo znan (f»-dobno ko h. jir. Solovjev in Caadajev). Dos'i ugovora je izzvala njegova knjiga o papež':, kateri so do danes očitali, da zagovarja abso-luluo papeževo avtoriteto, hijerliijo, papalizeiu in teokracijo. Rekli so. da jc njegov 'katolicizem ne-slvor, absolutizem, ki no pušča individuu nobene svobode, samoodločitve. Tudi lo je površno gledano De Maistrcova zamisel katolicizma jc čisto nekaj drugega, je harmonija med tuzemstvom in ono: transtvom, je organsko zraščena tvorba, v kateri so dogme nekaj, kar je za rast življenja nujno in bistveno. De Maistreovo pojmovanje cerkve sega v globino. Zalo ima pomen in vrednost zlasti za našo generacijo in katolicizem s pravico šteje de Maistre-a med svoje genije. V sodobnih obnovitvenih in novoromantienih gibanjih, v irancoskcnt antiliberalnem nacionalizmu, tudi v fašizmu sc najde mnogo de Maistre-ovih idej. Seveda ni vse sprejemljivo; toda veliko je večnoveljavnega. • Siavistiha po vojni Varszavski kuryr- označuje v zanimivem uvodniku od 29. marca kol glavno jioilcdlco svetovne vojne znia.su slovanntva mul Nemci. To je seveda zelo pretirana in netočna trditev, res pa je, da se .je začelo zanimanje za slovansko kulturo in duševno življenje kakor nikdar popreje. Slavi-stika kot znanost si je priborila dostop tudi k narodom, ki se po|>rej zanjo niso nič zanimali. Na Francoskem sta začela po vojni izhajati kur dva slovanska mesečnika: znanstvenim krogom namenjena »Revue des etuiles slavesc pod uredništvom znanega jezikoslovca prof. A. Mellleta in bolj po-Ijildni >Le nionde slave« z narodopisnimi, zgodovinskimi in literarnimi prispevki Oba glasnika sta že v VI. letniku in imata vedno več naročnikov. Isti uspeh ima tudi znana londonska :.Tliv Slavonlc Rcvvirvv«, ld posije znatni del svoje naklade v Zedinjene dr/ave. Na Nemškem izhaja pred vojno jio V. Jaglču ustanovljen »Archiv lilr Slaviscln« Pliilulo^iet-, urednik prof. Bornekor, avlor znanega etimološkega slovnlkn -V Lipskem je pričel nekdanji petrograjski profesor Vasmer s sZeitschrilt liir Slav. Philologic«, in urejuje tudi obsežno delo Griindriss der slav. Pliilologie umi Ivulturgegcliiclite. lslolnm je lani izšla koristna priročna knjiga: Sclnnldt und Trantmann. Wego mul Aulfrolimr »lor dnilsclicn Slavist,ik. Omenili je šo breslavske Jahrliiii-hei' ftlr Kultur und (ir^-lii-chtn der Slaven jiod uredništvom Dielsa in llai-njsciia. Tudi ekonomskopolitična glasilu, berlinska Ostenropa in dunajska V.uinu mul Staat sta prinesla več razprav o kulturnem življenju posameznih slovanskih narodov. O italijanskih stolieah za slavistiko in njih delovanju smo poročali pred kratkim: tudi tukaj jo bila vojna nad vse pomembni mejnik. Češka Pr.-.ga ie l akoi vedno največje središče slovansko -/.iianosd ^'tarejšeiv.u. poljudnemu Slova?iskPimi frchledn s Aid i . V jxdek, 5. (. ni. jc v naši operi v vlogi Radainesa v mog!a tudi odlična umetnica ga. Thierryjeva in drugi. Dirigiral je g. Neffal z vestnostjo, ki je njemu lastna. * Milanska Sen In pride gostovat 1111 Dunaj od Iti. do 10. maja. Prvi večer se bo Izvajal Verdijev •Falstaff . drugi večer dtigolettoc in Lucia -. Od solistov bo sodelovala najbolj slavna Italijanska koloroturna pevka Oidmonle in tenor Pertille Seain pride /. laslniitii deKvn.uijuilli in kostumi, orke.-drotil 110 muzlkov, meSanini zborom 120 pevcev, deškim zborom Iti baletom fiO plos*vk Dirigiral bo sam muestro Toscanini. Šospodarsfvo LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Včeraj so je vršil XXIX. rodni občni zbor Ljuf ljanske kreditne barko, ki so se ga udeležili delničarji v prav lepem številu. T red ednk zavoda ilr. Peter Defranceschi je po kratkem pozdravu opozori! na ponoven razni h I n ke v r inuleni letu. nakar je poročni generalni vavnn'ejj Alojzij Tykač o bilnrci za le'o 1928. Iz ob"irnc;a letnega poročila ki je bilo izročeno delničarjem, i-.h.oja, da je bilo v minulem letu poslovanje z-ivo la povsem ugodno. Si. i promet bon' « jr povečal na preko •!() milij;.nI db \i''ev, m to U'.jub tornu, da je bila med letoni odd: na bančno po->v;Viiica v Gorici, ki radi tega v zr.k juinib r..? nih ni voč vsebovana. Skup in vsota aktiv ednosno pasiv presega sveto (SCO ni'!ijonov dinarjev. Vloge ni krji-žice in vezpne vloio v tekočem rnčunu so porasle na preko 274 milijonov dinarjev, kar izprieuie i o omajano zauprnie v n:š nojvečii in najstarejši slovenski bančni zavod. Zelo ugodno je pri b-nki tudi razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi, ki odgovarja ključu 1:7— V bilnn; i so vsebovane poleg centrale podružnice bnnke v Brežicah. Ce'ju, Cinomliu, Kranju. Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Novem mestu, Ptuju. R; keku, S iroievu, S'o-venjgradcu, Splitu, Šibeniku in Trstu, ki so v e poslovale zelo ugodno, izvzemši sle^.ie imenovano podružnico. — Občni z' or je zaključil, od čistega dobička za mliuilo leto, ki znaša 5,"15.°41.67 dinarjev, izplačati 6%-po divi^endo, to je 9 Din na delnico, kar znaša okrog 8,000000 Din. rablje dodeliti rezervam ba>ke okrog 1,250.000 D ji in pokojninskemu skladu li.iuoSčenrev r.avo'a '50 tisoč dinarjev, ostanek, no odbitku št-tutarnih tan-tijern in nagrad, po 1l4.rfC.P8 Din pa prenesti nh novi račun, — ter sk'enil, izreči upravi, ravnateljstvu in uradništvu zahvalo za njihovo požrtvovalno poslovnnje. — Vsled potoka funkcii-ke dobe izstopajoči Cani upravnega svetu. fror. ing. Mi'in Lenarčič, Josip Špitol.-kv, Alojzij Tyl;nč in Aloizij Vodnik, so bili ponovno sorrlasno izvolieni in isto-tako nespremenjeno vsi dosedanji člani nadzorstva. POVIŠANJE DELNIŠKE GlAVNICT ŽIVNO-STENSKE BANKE V PRAGI V smislu sklepa glavne skupščine delničarjev povišuje Živnostenska tanku v Pragi svojo delniško glavnico od Kč 200 milijonov na Kč 800 milijonov Živnostenska banka je najstarejša češka trgovsk- banka. Od svoje ustanovitve v letu 1808. je v razvoju trgovskih in gospodarskih razmer v čeških deželah važen in pomemben faktor Že dolgo pred svetovno vojno ^ se je prištevala, specijelr.o ? ozirom na njene važne trgovske zvezo s slovanskimi deželami, med najugodnejše banke v bivši avstro-ogrski monarhiji. V češkoslovaški republiki stoji na prvem niestu izmed trgovskih bank tako z ozirom no njeno denarno moč kakor tudi zaradi razširjenih zvez v trgovini. tinanci, posebno pa industriji, katere ugledna podjetja pripadajo njenemu koncernu Važnost Živno-stenske banke se je dvignila umevno tudi v internacionalnem pogledu. Delniška glavnica banke znaša Kč 200 milijonov, a njene rezerve Kč 284.5 milijonov. Skupna aktiva tega zavoda so znašala koncem leta 1928. Kč 5206.7 milijonov, pri čemur je potrebno posebno opozarjati na mobilno naložbo lastnih denarnih sredstev. Tuji kapital znaša skupno Kč 4630 milijonov. Pridobitne razmere so dobre in dobiček banke temelji v prvi vrsti na tekočih bončnih poslih. Po zvišanju bode znašala delniška glavnico 300 milijonov če "k. kron, njene rezerve bodo narasle na i č 400 milijonov. Zavod izpločule že več let \2% t j. Kč 24 od delnice. Nove delnice so dodeljene sedanjim delničarjem v razmerju 2:1. Snb-krip-ciia se ie pri čoln 2. apriln 1929, a zaključi s« d^e 10. j^rla 1029. Emisijski tefoj novih delnic znaša Kč 425 Borzo 6 oprlia 1929. Devizni promet je znašal ta teden 15.7 milj. Din n-.pn.m 11.4, 1C.6, 15.2 in 10.9 milj. Din v prejšnjih lednih; pripomniti je, da so se ta teden vršili samo 4 borzni sestanki. Tečaji izkazujejo raiadujočo terdmeo. Omeniti je da je Narodna banka polom tukajšnje podružnice Jadran, podim, banke začela zopet d - jati devizo Dunaj, katero m ljubljanski zavodi že dolgo pogrešali. Tendenca na tržišču vrednostnih papirjev je postala prijaznejša, proti koncu te'na pa je popustila. Promet je bil v bančnih papirjih normalen po neizpiomenjenih tečajih. Industrijski papirji beležijo normalne tečaje z malo prometa. Tudi promet državnih papiriev je bil slab in je oživel šele v petek. Voina škoda je v teku tedna popustila od 424 na 420—421 v Zagrebu, v Belgradu pa od 424 na 421. 7 odst. inv pos. in agrari so neizpremenjenL Med domačimi papirji se je v zvezi s predsto;ečim izplačilom kupona Ljubljanska kreditna učvrstila od 128 na 130, Vevče so ostale na 125 -130 Na Dunaju se je Kranj, ind učvrstili od 36 na 37, Ruše pa so bile zaključene po 32.25. DENAR Curih. Re' .55 276.4 i _,— —,— 168.72 298.- 3. 135' .75 1095.9*1 8« 6 27l\44 —.— —.— 168.55 298.12 4 IJ50.25 1095.90 80i .60 276.40 —.— —.— 168.55 5. I35r.?6 10^.911 8i 0.44 271".37 168.58 —.— — — — — .— --- —.— - .— — .— —.— —.— 28.08-28.10, julij 28.25--28.34, zaklj. 28.33 do 28.34. Deželni pridelki Krompir. Lansko leto je bila krompirjeva letina prav zadovoljiva v vsej Sloveniji in to ne le glede kvalitete, temveč tudi glede količine. Imeli smo v tem pogledu skoro rekordno letino, tako da se je zamogel krompir (beli po 1—1.10 Din in rožnik po 1.25—1.85 Din za kg) nakladati na posameznih železniških postajah. To ceno in še celo padec te je bilo pričakovati za letošnjo pomlad, ko ob času saditve redno popuščajo cene krompirja. Nepričakovano dolgotrajna in pa ostra zima je povzročila pri krompirju ogromno škodo in glasom došlih poročil je nad dve tretjini shranjenega krompirja zmrznilo, tako da gre povzročena škoda v milijone. Otividna posledica te vremenske katastrofe nastopa sedaj tudi za krompir, ker primanjkuje zdravega blaga za jelo in pa za saditev in so se cene zdravemu blagu močno dvignile. Producenti zahtevajo danes z o zdravo blago že 2 Din do 2.25 Din in za rožnik 2.50 do 2.75 Din za kg in po teh cenah približno se krompir na posameznih postajah tudi naklada v vagone. Povpraševanje po zdravem blagu, posebno Iz južnih krajev naše države, je ogromno; zlasti .le išče tudi semenski krompir, katerega bo primanjkovalo vsepovsod. Računati bo treba torej z uvozom zdravega semen, krompirju, kar se bo zamoglo šele zgoditi z 15. t. m., ko bo carina na ta pridelek ukinjena. Seveda ne bo poceni in se bo gibala cena pa kg okoli 2.40 Din, od postajo Spilje pri vagonskih množinah. R. St. Sadje Tobačni izvleček. Z ozirom na okrožnici velikega župana ljubljanske oblasti od 9. marca 1929, 1< št. 158, si>oroča oblastni odbor vsem interesentom za tobačni izvleček sledeče: Uprava monopola bo letos oddajalo tobačni izvleček po sledeči ceni: v sodih po 5.— Din za 1 kg. v kan tali po 6,— Din za 1 kg brez ambalaže. Tobačni izvleček bo mogočo v Sloveniji dobiti pri monopolskem sk'adišču v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo in Srbsko poljedelsko društvo dobita brezplačno na razpolago po 500 kg tobačnega izvlečka v sodih za propagando izvlečka. Tobačna tovarna v Ljubljani bo izdelovala, če bo potrebno, tobačni izvleček tudi za rezervo in monopolska uprava bo reklamirala po lokalnih strokovnih časopisih tobačni izvleček. Sadjarje opozarjamo na to ceneno sredstvo za po-končavanje listnih uši. Jajca Akoravno govore inozemska poročila o bolj mlačni tendenci, ni bilo mogoče nakupno ceno znižati izpod 95 para za komad; tu in tam se je celo plačevalo še višjo ceno, kar pa ie pripisovati le lokalni konkurenci. Mali trgovci so mnenja, da se bo cena zvišala ter držijo blago nazaj, sicer pa bodo kmalu uvideli, da so njihova domneanja napačna, kajti najbrž bo Rusija in Poljska preprečila zvišanje cen. — Sv. Jurij ob j ž., 5. aprila. Kože in usnje Ker na mesečni avkciji dne 26. marca niso bilo prodane goveje kože zagrebškega mesarskega združenja, jih je sedaj združenje prodalo (K) 17 dinarjev za kg brez soli. Izjava. Fodpisana preklicem neresnične govorice o zastrupljenju, povzročenem po gospodični Albini Forster, korces. zobotehnici v Dol. Logatcu. Svarim vsakogar pred raznašanjen sličnih govoric in se zahvaliujem, da odstopi od sodnijskega zasledovanja. Nežka Pelkovšek, šivilja. Gor. Logatec. brez vsakega pribitka Primer: Volneni delen . Din 45*— Cr. Marocain . . Din 33'— H?s obrobe: Oblačitica JiirIJa" telefon 28-25 Li tbliana, tni žrg 17/1 PAVEL ŠIMENC trgovski in pokopališki vrtnar SV. KRIŽ LJUBLJANA * priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih sadik zelenjave in cvetlic. Priporoča se za zasaditev grobov, gredic in družinskih grobnic po načrtih, katere prevzame tudi za celo leto v oskrbovanje. Ima oddati še veliko zalogo lepih cipresnih rastlin po zmernih cenah. :: Pošilja se tudi na deželo. Obe. urad Dcgoie pri Mariboru namerava zidati IV* I • 1 »v občinski Inso Stavbeniki, kateri bi delo prevzeli, naj se zglasijo dne 14. t. m. ob 2 popoldne v občinskem uradu Dogoše. Na,siaie,5a tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljub.jani, Turjaški trp štev. 0> priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstne'!* pohištva iimnir «ol. loleljev i. L d po zelo nizkih cenah. Izmed souobmh Književnih izdaj so ir. iin Pfoilievi igrani spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na pivem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45"— elegantno vezan Din 60'—. 3ugosiovansveisova ccsSa 52, — Praktične vožnje z modernimi automobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. — Te Taji permanentni. Ve* dob i) kamres^ov za delavnico in komrolom iščem za takofnji nastop. — Alojzij Vodnik — kamnoseška industrija — Ljubljana (poleg kolodvora). lJiva celotna izdajal Doktorja F ance a Pr i rna zorano de © Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— 3uiosiovsr>sira 'fn ~*>rnt> v f n1. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče itd., gospod Jakob Vospernik , kavarnar danes dne 6. aprila 1929 ob 8 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče v 70. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 8. aprila 1929 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 34, na pokopališče k Sv. Križu. UniTlega priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 6. aprila 1929. Marija Vospernik, soproga. - Jakob Vospernik, višji gozd svetnik, Ulrik Vo pornik, sinova. Marija Vospernik roj. Vuj, snaha. Wilči Vospt-rn;i, vnuk. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani IIIMIIIIIlillllll ——B MM— ————i Imenom mastne občine tržiške naznanjam da. je umrl naš časlni občan, ravnale V osnovne šole v pok. in imejitelj reda sv, Save, gospod V srcu njegovih učenccv in vseh občanov mu bo ohranjen večen spomin. V Tržiču, rine 6 nprila 1929. Ivan Lončar, župan. ■ <* • -ov. ■ • ■:;><" *• .V • ■. I Vsaka beseda 50'par ali prostor drobne vrstice 1 SODin. Najmanjši znese k 5 Dir?. Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega m reklamnega rnačaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši znesekiODirr. Pristojbina za šilro 2 Din Vsak oglas treba plačali pp naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čt? je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 V»9. Telefon šicv.2328. iluibodobe Drvarji navajeni gozdnih del tudi v goratem svetu, se takoj sprejmejo. Akordno delo v kompanijah. Celoletna zaposlitev. - Stanovanje prosto na mestu sečnje. — Javite se takoj na UpravniStvo Meščanske korporacije v Kamniku. Osebnega slugo zanesljivega, popolnoma veščega serviranja in postrežbe ter vzdržavanja garderobe, sprejmem za nastop 8. aprila letos. -Ponudbe na »Publicitas«, Zagreb. Gunduličeva ulica 11, pod Za. 19.285. Kuharica »e išče za dobro trgovsko hišo v Ljubljani. Re-flektira sc na take, katere razumejo dobro meščansko kuhinjo in imajo daljša spričevala. Plača 500 Din. — Ponudbe na upravo pod »Zanesljiva kuharica« št. 3423. Sirarskega mojstra Prodajalka bi vzel za kompanjana v mešane stroke želi služ-svrho povečanja sirarne, be. Gre tudi na deželo. Sem sam sirarski strokov-1 Naslov v upravi »Sloven- njak, vešč tehniškega in |,ca« pod .»Zanesljiva« it. komercijelnega vodstva. Potreben je majhen kapital, glavno je, da je kolega (ginja) popolno iz- 3435. Službe išče dekle, izučena v trgovini, urjen v izdelovanju sira. ki ima veselje p0magati Ponudbe na S. Matica, tudi v kuhinji ali pisarnii Mlekarsko pod]et|e, Jar- najrajc na deželi> Naslov Motorno kolo znamke »Puch«, s prikolico, popolnoma pre-povljeno, proda za 5000 Din S. Ceh, Kamnik. kovač, Banat. Prodajalca vestnega, najrajši upokojenca, iščem za prodajanje bencina na črpalki. — Ponudbe pod »Bencin« na upravo. Gospodična ki bi se hotela posvetiti trgovini z gramofoni, dobi takoj trajno mesto. Zahteva se popolno znanje slov., srbohrv. in nem. jezika v govoru in pisavi, strojepisje in nekaj glasbene naobrazbe. Pismene ponudbe pod »Točna in zanesljiva« štev. 3418 na oglasni oddelek lista. 2 ključav. pomočnika dobro izurjena, se takoj sprejmeta za instalacije vodovoda in omrežje. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3136. Fanta 16—17 let starega, pridnega, poštenega, se sprejme za trgovskega slugo. A. S u š n i k , Ljubljana, Zaloška cesta št. 21. Sprejmem vajenca za autoličarsko in tapetniško obrt. Leo Sustaršič, Ljublj., Dunajska c. 41. Stavbni risar mlad, z obrtno šolo, in sposoben betonski polir, se sprejmeta. Ponudbe na upravo pod št. 3489. Pridna sobarica vešča pospravljanja sob, likanja, pranja in malo šivanja, se išče. Zahtevajo se dobra spričevala. Dobra plača. Vstop v službo takoj. Natančne ponudbe s sliko na naslov Ivana Schvvarz, soproga lekarnarja, Ljutomer. se izve v upravi »Sloven-ca<- pod »Mlada in pridna., št. 3102. Siroto brez ali revnih staršev, 8 do 10 let staro, sprejmem k otroku. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3534. Hlapca h konjem e dežele, treznega, iščem za stalno. - Fr. Zorman, Ljubljana, Florijanska 23. Služkinja pridna, zvesta in poštena, z daljšimi spričevali, ki zna kuhati in opravljati hišna dela, starost čez 25 let, se sprejme takoj k boljši družini. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju, Cankarjeva 4. Posredovalnica Odrine Miklošičeva 28 (bližina kolodvora), rabi natakarice, kuharice, služkinje-Za odgovor dvodinarska znamka. Mlekar teoretično in praktično izvežban, išče službe v Sloveniji. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3329. Jermenar. pomočnik išče službo. - Naslov v upravi Slov. pod št. 3403. Kuharica samostojna, spretna in poštena, starejša, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na. Oddelek fin. kontrole RemJnik, p. Mareaberg. Sposobna moč dobi takoj primerno delo v uredništvu. Ponudbe je pcslati čimpreje na upravo lista pod značko: »Pomožni urednik«. Služkinja lahko začetnica, poštena in zdrava, se sprejme. — Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod 3579. Sprejmem kuharico srednjih let, navajeno navadne gostilniške kuhe. Restavracija »Ručigaj« — Kranj 104. Mesto pomočnika V sirarni želi nastopiti 18 letni mladenič, vešč v izdelavi prima putra in trapistov. sira ter strojni molži krav. Ponudbe na naslov: Vikt. Grašič, pomočnik v mlekarni Pre-dovič d. d., p. Vrbovsc pri Križevcih (Hrv.). Učenka želi vstopiti v trgovino z , mešanim blagom na deželo. Ponudbe na upravo 'Slovenca« pod »Hčerka železničarja«. Železje štedilnika eno leto rabljeno, na eno in pol plošče, se proda. Bergant, Rožna dolina, c. V. št. 30. Konjička (ponija) zelo dobrega, s celotno opremo — proda poceni Jančigaj, Zg. Šiška 114. Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na A 1 j a n č i č, Bistrica, p. Podbrezje. Brezove štange za vozove, lepe, prodam 2 vagona Cena po dogovoru. Franc Iskra, Vič 16 pri Ljubljani. Godbenih inštrumentov nekaj novih in rabljenih, poceni nap.odaj. Naslov: Jos. Petrovič, Kočevje. Ariel-motor s prikolico, čisto malo rabljen, s popolnoma novo »Marschall« lučjo, Bosch-huno, naprodaj. -Motor 55 cm s. v., v brezhibnem slanju. Po-izve « na Kelte-Mur-novi cesti št. 20. Stavbeniki, pozor! Po ugodni ceni proda mizar 1<1 kom. popolnoma novih oken. velikost 100 X 130 in 230X 160. nadalje 18 okvirjev za viata razne velikosti. — Naslov se izve pri upravi -»Slovenca« pod 3453. Puhasto perje kg 38 Din razpošiljam po povzetju naimani 5 kg Izkoristite priliko dokler traia zaloga L. Brozovič, kemi^ka čistiona perja. Zagreb. Ilica 82. Kuhar za boljšo kuho, išče me-sla. Zmožen samostojno vediti vsako večjo gospodarstvo in gospodinjstvo. Večletna spričevala na razpolago. - Ponudbe na uoravo »Slov.« pod »Vesten« št. 3-166. Deklica siromašna, v 15. letu — išče primerno službo k mirnim in dobrim ljudem, ali k otroku. - Ponudbe na staršev naslov: Marija Podlipnik, p. Loka pri Zid. mostu, Slovenija. Gospodična z odvetniško prakso, vešča tudi strojepisja in stenografije, išče popoldanskega zaposlenja, eventu-elno tudi v večernih urah. Pod šifro »Vestna«. Dober Žagar strokovnjak, išče mesto na venecijanki - bodisi kierkoli. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3522. Lesni manipulant iz Avstrije, s prakso pri lesni trgovini in z zadružno šolo v Ljubljani, r znanjem slov in nem. jezika, z dobrimi spričevali, iščem mesta pri lesni trgovini. Najraje giem v pisarno. - Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Trezen in marljiv« št. 3519. Ugodna prilika za nakup leče zbirke rogovja (119 kom.), orientalskega orožia (66 kom.), dalie orientalske onrava (5 kom.), originalnih slik kom.) in Irch orientalskih preprog. Ogleda se jih lahko vsak dan v Kranju, Kokriško predmestje št. 86. »Adler« pisalni stroj skoraj nov, gramofon s ploščami, zelo lep in prikladen za gostilne, kopirno prešo in decimalno tehtnico, proda Jančigaj, Zg. Šiška 114. Vrtnice v najnovejših različnih barvah — ima naprodaj Ivan Brecelnik, Velika čolnarska ulica št. 21. Elegie-citre s podvojeno resonanco, line, dobro ohranjene — prodam. Naslov v upravi pod št. 3571. Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga. V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. Dve stanovanji na Brinju ob Dunajski cesti, eno z eno sobo in dvema kabinetoma, drugo z eno sobo in enim kabinetom, obe s kuhinjo, pritiklina-mi, souporabo kopalnice, pralnice in vrtom, odda s 1. aprilom odnosno s ' 1 majem Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Opremljeno sobo lepo, parketirano, z elektriko — takoj oddam v Rožni dolini X/8, Pod-■ rožnik. Urarska popravila izvršuje najcenejc in naj-piecizneje Franc \V6lfing, urar, Gosposvetska c. 12. Industrija noi-avic in raznih pletenin sprejme poljubne množine v . delo za veletrgovino. — I Cen! vprašanja se prosi pod očno delo« štev.' 3516 na ogl. odd. »Slov.« Šolerska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov. n.i*CraJI na obr^xu, mozolji, ocrui, zaledavci (Vlittcssnr) iM. s . < esto vzrok naeis e kr>-i. Z ito trni oč'sii, k tor lioče imeti resnično lepn p >11 kože, svoje leio, kri in kožo s 6—12,edcnsko Kuro s „Pt\\INS\" zdravilnim Čajem. Z ihtevajtc v lekarnah siimo pravi NlnutA" -/.araviln «.4»', ki sc i e pro-d. ja odprto, temveč samo v plombinnih paikCtih , 0 Din 20'- <. uapis, 111 proizvajalca Lekarna MR L. BAHOVEC. LJU3L.IANA, Kongresni trg EZaHBHmt Radio aparat 4 cevni, kompleten in z zvodnikom - modam za 2300 Din. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 3473. Pletilni stroj Pcppov št. 8.50, skoraj rov, prodam za 4f>00 Din. Kupca naučim plesti. Naslov v upravi -Slovenca«. Salatne sadike »Maj kraliica in »Ljubljanska ledenica«, se proda več tisoč komadov. -Kolezijska ul. 6, Trnovo. Šivalni stroj znam. Pfaf. dobro ohranjen, prodani. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3525. Telička montafonske pasme, 6 tednov stara, lepa. naprodaj pri Antonu Koritnik, Cesta v mestni log 31, Ljubljana. Samska soba iz orehovega lesa, se proda. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 3574. i 000 kg krmilne pese rumene, prodam po dnev. ceni. - Franc Ločniškar, Smlednik 24. Sobo, kuhinjo |4n pritikline oddam stranki brez otrok. Naslov v upravi št. 3467. Stanovanje se odda takoj na deželi v najem, ob glavni cesti, dve veliki sobi. Od post. je oddaljeno 10 minut in precej vrta -zraven. Pripravno za vpokoienca. Prednost ima, kdor plača za eno leto naprej. -Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Stanovanje« Sobo Zastopnike 5.n potnike v vseh večjih kraiih Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja Hereejr - Bosno sp'oSno 7av. družba, podružnica Ljubljana. Šelen-burgova ulica št 7. Prodajalce posnema!nikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači Naslove spreiema TFHNA družba. Ljubljana, Mestni trg 25. trg 9, Ljubljana. Prodajalce za Šveuu^e posnenialnike iščemo Prodajamo na 12 mesečne oiroke Trhna druiba Ljubljano, Mestni trg 25 Polnojarmenik (Vollgatter) skoraj nov. 75 cm, in malo rabljeno lokomotivo 30'35 k. s. -proda Mihael Murko, Maribor. Šivalni stroj dobro ohranjen, se ccno proda. - Koritkova ulica 23. pod Martinovo cesto. Kompletno sedlo dobro ohranjeno, se po ugodni ceni proda. Franc Iskra, sedlar, Vič 16, pri Ljubljani. Staro strešno opeko (bobrovec), prodam. Več'2* dve osebi, s poseb v trgovini Zajec, Stari """ vhodom, v središču mesta, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3537. Stanovanje v kolodvorskem okraju, 1 soba, kuhinja, predsoba in poselska, se zamenja t drugim večjim 2 ali 3 sobnim. Ponudbe na poštni predal št. 256. Prazno, svetlo sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, oddam. Naslov v upravi pod št. 3577. Kdo kuj>i mlinsko Prodajalka z večletno trgov, prakso šjrecerije in delikatese, želi kako primerno me- (ogrodje), že rablieno, pa .»« r,r» »udi eventuelno! še v dobrem stanu, ob-en mesec brezplačno. Po- stoječo iz 2 parov kam-nudbe na upravo »Slo- nov in stop, po ugodni venca« pod Hifro »Marlii- ceni. Naslov pove uprava In poštena« št. 3580. va »Slovenca« pod 3337. Hlcde bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupu;e parna žaga V. Scagnetti, Liubliana A.-Ž. panje prazne, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z navedbo cenc na upravo Slovenca pod »Panji«. Kupim modele za izdelovanje cementnih cevi. - Naslov Antbn J e r a j , Dravlje, Št. Vid pri Ljubljani. Damsko kolo kjipim. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Damsko kolo«. Lepotično drevje in grmičevje v raznih velikostih, kakor: breze, lipe, borovce, topole, : rdečo bukev itd., kupimo. - Naslov v upravi Slovenca, pod št. 3544. Fižol, orehe, štajerske, domačo čebulo, semenski k.nmpir iz oko-licc Školja Loka, ajdo, ajdov med in bukova drva, suha, kupi Nabavljal-na zadruga . uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, Centrala Šiška — Ljubljana. Micko vtčjo množino, iščem za d-evno dostavo. Ponudbe na upravo pod Mlekarna. Lepo sobo oddam boljšemu gospodu. Zrinjskega cesta 6/1, levo. Stanovanje 3 sobe, kuhinja in pritikline, z vrtom, se odda s 1. V. 1929 hiši M. Ne-dog, Sp. Šiška, kolonija »Bajtar«. Stanovanje iščem z 2 ali 3 sobami in kuhinjo 7.a 1. maj. Ponudbe ta upravo pod »Stan« — št. 3573. icnsi Slike za legitimacije izdeluje najhitreie fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana Sv Petra cesta 25 Prave vzorce in gornje dele čevljarstva dobite samo gri izdelovateliu Karel latr.ik v Ljubljani Hrenova ulica 20 Iv lastni bišij. Strokovni poduk I brezplačen. Pozor! Zastopniki! Iščemo za našo staro, dobro vj^eljano tvrdko zastopnike za vse okraje — le prvovrstne moči, za naš lastni sezonski izdelek, kateri se rabijo v vsakem gospodarstvu. Ponudbe s prilogo 2 Din znamko na podružnico »Slov.« v Mariboru pod »Viseka provizija in fiksna plača«. Trgovino z mešanim blagom, dobro icicčo, obstoječo nad 10 let, na zelo prometnem kiaju, oddam racli bolezni takoj za daljšo dobo v najem. Zaloga, ki znaša ca 500.000 Din, se odstopi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji, sicer se pa tudi oddajo prazni lokali. Promet nad 3 milijone Din letno. Samo resne ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Slovenca-^ pod št. 3490. Delavnica in cutogaraža se odda v najem s 1. majem 1929. Poizvedbe: Ljubljana VII, Lepodvorska 23. Hiša z vrtom se zelo ugodno proda v Dol. Logatcu št. 15. Vec se izve pri Uršuli Masle, Čevica 29, Dol. Logatec Manjše posestvo 3 ure od Kočevja, na pripravni točki za tigo-vino ali obrt, kjer se bo gradila železnica, hišica, -10 sadnih dreves in vrt. Ob glavni cesti. Aulobus-promet. Cena 16.000 Din. Posredovalec , Ljubljana, Sv. Petra cesla 18. Novo zidana hiša skedenj, svinjak, vrt, njiva, tik Urž. ceste, 10 min. od kolodvora, naprodaj, Cena po dogovoru. Naslov v upravi šl. 3353. Lokat trgovski ali obrtniški, s stanovanjem vred, o d - d a m na Tržaški cesti 5, Ljubljana. Pojasnila daje hišnik. Njivo ali travnik vzamem v najem. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Njiva«. Erivci, pozor! Odda se v najem lokal. Nahaja se v nekem mestu na Gorenjskem, tik cerkve, v isti hiši je tudi gostilna. - Naslov v upravi ^Slov.« št. 3530. Lokal v sredini mesta, oddam. - Poizve se: Floriifsnska ulica št. 23, II. nadstr. Prodaja zemljišča ležečega pri Sv. Katarini, v obsegu na 50 ha, s hišnim in gospodarskim poslopjem. Pojasnila daje in sprejema ponudbe brez Dobro idoča gostilna z malim posestvom, tik farne ccrkve, pol ure od Slovenjgradca, se ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod značko »Po dogovoru., št. 33'IS, Proda se parcela v Rožni dolini i« odda soba. Več v trafiki v Rožni dolini. Parcelo 4(0—500 m-, v Sp. Šiški, kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 3476. Kupim pekarijo ali gostilno, tudi prometno hišo. Natančni popis in ceno na Poštni predal 20, Ljutomer«. Parcela lepa, vogalna, pri Stadionu, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 3570. Nova dvoriščna hišica ot-rtoječa iz sobe in kuhinje, poleg ograjen vrt, naprodaj. — Kodeljevo, poleg mesarije. ReaMtetna msama . , Slivar«, 1 julomer, rabi posredovalcev notar dr. za lastne stranke več po-Andrcj Kuhar, Ljubljana. ;;es!ev, gostiln, pekarij in Iščem družabnika s kapitalom 10—50.000 Din, trgovsko naobraže-nega, s sodelovanjem v trgov, s špecerijskim in kolon, blagom, na prometnem kraju, v sredini mesta. Cenj. ponudbe na uoravo »Slovenca« pod šifro »Družabnik« 3495, N. Sadlucki hirosof, psihografolog in fizionomist — sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Maribor, Gosposka 35, Hotel pri Zamorcu. Novost! Novost! Zdaj gremo! PA KAN t V novootvorjeno turško orlental. kavarno - Ljubljanski dvor«, ki je otvorjena vsak večer do 2 ponoči. Tam so vsakemu takoj na razpolago rainjtč?, če-vabčiči in druge dobre ter okusne stvari. — Za obilen obisk se priporoča. Preklic. Podpisani obžaluje in preklicuje žalitve, ki jih je izustil 29. okt. 1928 zvečer v Zupančičevi gostilni v Ajdovcu napram Mariji Pucelj, trgovki iz Korit št. 12 pri Dobrni-čtt. in r,e ji zahvaljuje, da jc odstopila od ' obtožbe. — Jern Hr t val, Boišt šl. 5 dovcu, p. Zužei Hišo z vrtom blizu postaje, za duhovnika v pokoju, kunim. Če mogoče kje na Gorenjskem. Ponudbe pod: Duhovnik 3413 upravi. Gozdni kompleks večji, iščem v nakup z zgradf^ami ali brez njih. Poštni predal 96, Maribor. Zaradi siv.čaja smrti se proda od mesta Ormoža 5 min. oddaljena, z opeko krita ter v dobrem stanju se nahajajoča hiša 7. gospodar, posloojem in lepim sado-nosnikom. K posestvu spadajoča njiva po dogovoru. Cena sc poizve na licu mesta. — Resni reflekt inti naj dopišejo pod »Zelo ugod"a kupčija 100.000« 34S7 upravi Slovenca«. drugo. 1' rosim popis ceno. Vrtnice raznobojne n^ke, visoka ter plezalce cfprcse, cepljene breskve, spargelnovc sadike 12 letne, vec tisoč mlade* ga asparagusa, raznovrstnih zelevijudnih in cvcllič-nih sadik. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemcc, Maribor, Razlagova ul. 11. Stanovanjska hiša 5 prostori, 10 arov zemljišča, tik drž. ceste, 10 minul od kolodvora, v bližini industrij, podjetij, Dol. Logatec, Brod 25, sc bo prodala na prostovoljni javni dražbi 14. aprila ob 3 popoldne. Posestvo obstoječe iz 3 'A oralov zemlje, 'vsa zemlja poleg hiše, z gospodar, poslopjem in lepim sadnim vrtom, stanovanjem 2 sob, kuhinje, hrambe, kleti in ledenice, v neposredni bllž. Ljubljane, ob glavni cesti s c odda takoj v najetn. — Ponudbe pod Solnčni vrt« na uoravo »Slovenca št. 3503. Kupim lepo hišo ali posestvo. - Ponudbe pod »Gotovina.- na upravo Slovenca v Mariboru. Hiše z gostilnami, trgovinami, vile. mlin in pekarijo, nadalje posestva. gozdove od 3 do 300 oralov, proda Zagorski, Maribor - Tatenba-hova ulic« 19. Posestva hiša, vile kupuje in prodaja Rcalitetna pisarna i. SUncci, Maribor, sedaj Aleksandrova 35. Kupujem staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje po najvišjih cenah. A. Sf.umpf, zlatar, Mari. bor, Koroška cesta šl. S. Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in rano-žini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkano žice 0'9 dobite najcenejc pri tvornici žičnih pletenin. — Jože Bernard, Jesenice-Fužine. Begonia hybrida globina hvbrida gladiole montbrciia iris germanic* amarvllis canna indica anemone luberoze. Gomolje nudi: Sever & Komp., Ljubljana. Sejmarjil Raznovrst. piškote, gladke in okrašene, dobito v medičariji B. Gr-h, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. ti, dvorišče. Lesene hiše Naročila sprejema Kreditna stavbna zadruga Moimir«, Maribor, Koroška tO. Mlekarske zadruge Potrebujem dnevno do 500 litrov polnomaslncga pasteriziranega mleka. -Ponudbe z označbo cene franko Zagreb na Mlje-kurstvo Stj. PavliČ, Za-greb, Maksimirska 2S. flvto-karoserije in vsa dela v stroko spadajoča izdelujem solidno in po zmerni ceni. Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče. Vse vrite moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin. Sred. Gameljne, p Šent Vid nad Liubliano Zahtevajte cenik — Solidna postrežba Vsakovrstno zlat*? po naivisiih cenah ČERNE iuvelir Liob'|ana VVollova ulica it i Krušno mo|io in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri j A. & M. Zorman Stari trg 32 - Ljubljana. Žimnice inodroce. postelioe rarete želez postrlie lzlužliiv«| otoinaoe dtvaoe tD druC-tapetniške izdelke dobitr naiceoete pri RUDOLFU RADOVANU tapetniko Krekov tre *< 7 I pole c Mestnega doma) Lanenc tropine in druga krmila nudi najceneje A. VOLK. LJUBI JANA Resljeva cesta 24. veletrgovina žitu tn tnlcv skih izdelkov Škarje za mejo in trto vse orodje za sadjerejce, vrtne in trtne škropilnice in železnino dobite pri tvrdki FR. STUPICA, žc-'eznina, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1. Klavirji! Tovarna In m! .itn klavirjev prvovrstnih instrumentov razi fnlh tvrdk, kakor tudi Ustnih Izdolkov. Poseben oddelek za popravila. ITglaSevanJe in p pravila ?n Glasbeno Matico, Konnerva toril in druge Institute Izgo i tavl a moja t vrdka. Gretndi I na deielo. ToSna postrežba in zmerne cene tudi na obroke. T?. k. Ljubljana. O.re-gorfličeva ulica 5, X. nadstr djttt Jut »>i5? irlnaroca naiuoijsa aniDiir.ce. r«' Mor«. It, ur, ol« in >i( otrebif uit .» na glasbila OtNkaaaa na pariiM C"n*k Iranko razstavi Kurja etcia Varstvena znamka V zalogi v lekarnah -n drocrerljnh al) naravn« si iz tovarne iti g avne za loge M HrnjaK, ie karnor, Slsak. rfr Specialni moa zt vglaševanje ter popravila glssovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Cene nizke! G. JURASEK Ljubljana, Wollova ul. 12 od I.V ti. Ključavničarska ulica št3 Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg Vsakdo takoj Igra najlepše slovenske in nemške komade in šlagerje.ki so v največji izbiri na razpolago advokat Leon Tornago 'je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani — Šelenburgova ulica 7/1 — poslopje Jadransko-podunavske banke Pogoste »lučaje obolenja od prehlada je treba iskali tudi na pomanjkljivem negovanju telesa. Jake mišice zdravi, živci z dnevnim negovanjem so najboljša obrana. Tudi pri kihaniu, hr -pavosti. vratobolu, kašlju, gripi, pri raznil živčnih ler reumatičnih bolečinah je Fel-lerjev Elsafluid vporabljen že 32 let Da zuna> in znotraj, dober prijatelj v srdih dnevih Dobi se povsod, poizkusna steklenica 6 Din. dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti za vsaj 62 Din. naravnost pri lekarnarju FELLER, STUBICA DONJA, Els.-i trg 13*, Hrvatska. A kot čistilno sredstvo Elsa kroglice. 6 škatljic 12 Din. 3 leta kredita lise vrste enostaon h In anlserzalnlh strošeu za mizarje, kolarfe inžace za pogon na jermena ali z vgrajenim elektromotorjem. Prvovrstna izorš.teu! V krogljičnih tečajih dobavlja Wslksr - HNrfce J. Wichste!n lllei? K G, LsKe^b rgersf.a sa §t. 14. Posel jUijoslover.skega zastopnika bre/.plnčen ZDRAV LISCE ROGAŠKA SLATINA Ahllfci-ič n fcfijiiOU M 0 J l R ii 0 URUENO tO Rfl t ILI jI t KRAUEVI iiE 5. H S Svetovno znani zdravilni vrclci ,TEMPEL',STYHIA„ OhAT" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic ia jeter Sezona od 1. maja do 30 septomb. Maj. junij in september nnjboljši čas za uspešno in ceno zdravljenje Koncertira vojaška sodba — Največja udobnost — Na železnici znatni popusti. — Ugodne zveze — Razpošiljanje mineralne vode — Zahtevajte prospekte Ravnateljstvo zdravilišča — ROGAŠKA SLATINA Državna osnovna šola in krajevni šolski odbor v Tržiču javljata, da je b. t. m. umrl zaslužni šolnik, gospod Ferdinand Kalinger šolski ravnatelj v p. bivši okr. šolski nadzornik, imetnik reda sv. Save 5. vrste, itd. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek 8. t. m. ob 17. Ohranimo mu časten spomin. Tržič, dne 0. aprila 1P2?. Ob bridki ločitvi z našo preblago ženo, AbOiIVOIu milo maminko in babičko, gospo Tekio Čermakovo smo prejeli nešteto izrazov toplega sočutja, ki so nam bili v tolažbo. Zahvaljujemo se predvsem častiti duhovščini, prav posebno g. župniku Finžgarju za prelep spomin blagopokojni in nam izraženo sožalje, pevskemu društvu -Sloga« za tolažilno pelje, zastopnicam in članicam karitativnih društev Elizabetnih konferenc in drugim korporacijam, ki so nam po svojih zastopnikih izrazili sožalje, našim spoštovanim znancem in vsem, ki so pohiteli k mili naši rajnki po slovo, ji poklonili lepo cvetje, spremili jo na zadnji poti in sočustvovali z nami. Prosimo, sprejmite vsi našo globokoobčuteno zahvalo. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 8. aprila ob 7 v trnovski cerkvi in 9. aprila ob pol 8 pri sv. Jakobu. V Ljubljani, dne 6. aprila 1929. Ferdinand Čerm&k, nadgeometer v pokoju, in rodbine: Čerm&kova, Svetelova in Luckmannova. C. J. van Houlen & Zoon Cacao prvovrstni, bomo nudili našim odjemalcem na poskušnjo v ponedeljek 8. aprila od pol 4 do pol 6 popoldne — v trgovini Antona Siacula v Ljubljani, Šelenburgova ulica Za mnogobrojen obisk se priporoča C. J. van Houten & Zoon, Amsterdam stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa smrekove kprje cele In drobljene. smrekove htnelovc iroge, rnbij"tie dobro ohranjene sode od strojnega m ledilnesra olja no na i višjih cenah. Plačilo anredilivno. FRANC IT, Sv. Peter v Sav. dolini. čas ie, da se opremite za ribolov, kar Vam nudi zelo bogata izbira potrebščin ¥. K. KA1SEA, puikar L nbliana, kongresni trn St. 9 f NAZNANILO £ Vljudno naznanjam cenjenim odjemalcem mesta Slovenske Bistrice in okolice da sem prevzel od g. L Smeh v Slov. Bistrici (Šolska ulica 69), trgovino z mešanim blagom, katero sem popolnoma na novo opremil in izpopolnil s špecerijskim, manufakturnim, papirnim in galanterijskim blagom. Prizadeval si bom s solidno postrežbo in pri možno najnižjih cenah p. n. odjemalcem točno postreči, ter se najvljudneje priporočam za obilen Z odličnim spoštovanjem I. Smeh naslednik Anton Pemič. Naš predragi soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod Ferdinand Kaš nger šolski ravnatelj in bivši okrajni šolski nadzort-ik v pok., častni član mesta Tržič, občine Toplice, častni član gasilnega društva v Toplicah itd., odlikovan z redom sv. Save danes 6. aprila po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. — Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 8. aprila ob 17 iz hiše žalosti v Tržiču na župnijsko pokopališče. — Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi v Tržiču v torek dne 9. aprila ob 6 zjutraj. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin, Tržič, dne 6. aprila 1929. Amalija Kalinger, soproga. - Amalija Jelene, Olga Kalinger, hčeri. - Anton Jelene, zet. - Danilo in Olga Jelene, vnuka. Zahvala Za vse izraze sožalja, sočutja za poklonjene vence in cvetje ter za nadvse častno spremstvo na zadnji poti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta, starega očeta, gospoao Karla Mikel ravnatelja v pok. višje državne realke v Kromerižu se tem potom prav iskreno zahvaljujemo. — Posebno se že zahvaljujemo prečastiti domači duhovščini in iz Svetinj, predvsem domačemu g. župniku A. Polaku za ganljiv govor ob odprtem grobu, šolskemu upravitelju K. Pinteriču, ki nam je stal v težkih dneh ob strani z nasveti in dejanji, g. organistu Bohancu in njegovemu pevskemu zboru, domačemu in sosednemu učiteljstvu, gasilnemu društvu, dobrim sosedom Miklav-žečamvi, kakor tudi vsem, vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč na zadnjo pot dragega pokojnika. Sv, Miklavž pri Ormožu - Ljutomer, dne 5, marca 1929. Žalujoči rodbini Mikel, Karbaš. Širite »Slovenca«! • :.rv.>:> vttK- v > r.U ' "• • 'v - -a- v..-, k- V.' •• • . >DarsK!!i ■ olrerscin. proizvodov Dober je glas PHILIPSOVIH toda še boljši je glas PHILIPSOVIH ZVOČNIKOV Samo z njimi morete poslušati glasbo in obenem vežbati posluh Generalni zastopuik za Hrvatsko iu Slavonijo, Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Dalmacijo Generalni zastopnik za Srbijo, Vojvodino, Srem In Črno goro ' TVORIŠ kod. VIKING k.d. ZAGREB, GUNDULIČE VA 26 Telefon 56-10 in 56-11 BEOGRAD, KNEGINJE LJUBICE 5 Ali se hoCete osvoboditi svojega revmatizma in trganja? Zbadljive, skelete bolečine v udih 111 členkih, otekli udje, skliučene rokeinuoRe, trganje, bodljajt, zbadanje po raznih deli1' telesa, da celo >iabe oči so čeSče posledice revmatičnih 111 protinskili bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker boncer bole* zen vedno boli napredovala. PnnilriilTI VclTTI •• * * zdravljenj s pijačo, ki bo ozdravila razredčila vodno kislino, pospešila prebavo in i/ločevanie, lorej ne takozvano splošno ali tajno sredstvo, marveč izdelek, ki jja nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava. Vsakomur poskušnfa zastonj i Pišite mi takoj in prejeli boste od rulo/tlistva. ki iili imam v vseli deželah, popolnoma srn ion? in tranko posku&nio s poučnim navodilom Sami boste lahko prepričali o neškodljivem "tn hitrem tičinkovatiiu sredstva! H JGUST mHRZKE, BerIin-Wllmersdork, Brnchsalerstr. lir. 5. RbJ. 18. GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih t?ro;5l. Tomaževo žlindro, rudniški in kostni superfosfat. kalijevo sol, čilski soliter, apneui dušik, mešano guojilo in nitro-toskal; nadalje vse vrste semen, kot domačo deteljo. lucerno, pesna in travna semena. Bogata zaloga špecerijskega in kolonialnega biaga, »an vrste nevsfci izdelki, pol e^eiski stroji, limon« in poTOarante. Rsas&rof \maaaav a 99 LJUBLJANI, Prešernova allca štev. 50 (t lastnem pcsloulu) Ludovic Halevy: Župnik Vsi trije so v naglici stopili s terase in krenili v grad. Tja so dospeli ravno v tre-notku, ko se je kočija ustavila pred vhodom. >No, kako je?« je vprašala gospa de La-vardens, vsa bleda in zelo razburjena. »Nič, nič, prav nič, nc Vi, ne mi.« In gospod de Larnac, ki je skočil z voza, jn začel pripovedovati kaj se je bilo ravnokar zgodilo v družbeni sobi na sodišču \ Souvi-gny-u. ^Vse,« je rekel,« je sprva šlo, kot bi bilo namazano. Grad je bil priznin g. Gallardu za šeststo tisoč petdeset frankov. Dobil brez konkurence. Le za petdeset frankov višja ponudba je zadoščala. Kot revanša je sledila na lo mala bitka za Blanehe-Couronne. Ponudbe so se dvignile od petstotisoč na petstodvajset lisoč frankov, hi zopet je zmagal g. Gallard. Ponovna in bolj živahna bitk:* se je bila za Ro-zeraie; končno je bila prisojena Vam, gospa, za Stiristopetdeset tisoč frankov... in jaz sem odkupil brez konkurence gozd de la Mionne s ponudbo, ki je bila le za sto frankov višja od vzklicne cene. Vse je kazalo na to, da je končano; vsi navzoči so se že dvigali na odhod; obstopili so naše zaupnike, da bi poizvedeli za imena kupcev. Vendar je g. Brazier, sodnik, ki je vodil prodajo, zahteval mir in sodni sluga je dal na prodaj vse štiri dele v skupnem za dva milijona stopcldcset ali stošesl- deset lisoč frankov, natančno se ne spoininj .m več... Ironično mrmranje se je dvignilo v dvorani. Od vseh strani se je slišalo: >Pejjie, pejte, saj ne bo nikoj,a- več...: Toda mali Gibert, zastopnik, ki je sedel v prvi vrsti in ni do ledaj pokazal nobenega znaka življenja, se je dvignil in mirno rekel: '»Irtam kupce za vse štiri dele od dveh milijonov dvestotisoč frankov.« To je učinkovalo kakor strc.1 iz topa. Globoki tišini je kmalu sledilo veliko vpitje. Dvorana je bila polna najemnikov in kmetovalcev iz okoiice. Toliko denarja za zemljo, to jih jc spravilo v občudujoče strmenje. Medtem se je gospod Gallard sklonil k zaupniku Sandrierju, ki jc stavil zanj višje ponudbe. — Bitka sc jc pričela med Gilbertom in Sandrierjem. Dospeli so do dveh milijonov in petstotisoč frankov. G. Gallard je trenutek okleval. Nato sc je odločil in nadaljeval, dokler ni dosegla cena tri milijone. Tu jc prenehal in posestvo je pripadlo Gilbertu Vsi so ga obsuli, obkrožili in stisnili med se. Povejte nam ime kupca?« »Kupec je neka Američanka,; odgovori Gil-bert, -in sicer gospa Scott.< »Gospa Scott! je vzkliknil Pavel de La-vardens. Kaj jo ti poznaš?« je vprašala gospa de Lavardens. »Poznam — poznam? Nikakor nc, a bil sem pri njej na plesu pred približno šestimi tedni.« Na plesu pri njej — in je ne poznaš! Kakšna ženska jc torej? »Dražestna, divna, idealna, pravi čudež!« »Ali ima tudi moža?« »Seveda, nekega visokega, plavolasega gospoda. Bil je tudi na plesu. — Pokazali so mi ga. — Pozdravljal je vse vprek, na desno in na levo. Povem vam,.da. se nikakor ni zabaval. — Gledal nas je in na obrazu sc mu je poznalo, da bi najrajši rekel: Kuj hočejo vendar vsi ti ljudje tukaj? Kaj iščejo pri meni? — Nato smo zagledali gospo Scott in iniss Percival, sestro gospe Scottove. — In lo je bilo vredno truda!« Gospa de Lavardens se jc okrenila k g. de Larnacu in ga vprašala: »In vi, ali poznate Scottove? »Da, gospa, poznam jih. Gospod Scott jc neizmerno bogat Amerikanec, ki je prišel lani v Pariz. Ko je bilo razglašeno njegovo ime, sem takoj vedel, da je zmaga če odločena. Gallard je Lil premagan že v naprej. Scoltovi so najprej kupili za dva milijona palačo v Parku, ki leži oh parku Monceau-»Da, na cesti Muriilo,« je prekinil Pavel. Ker sem že rekel, da sem šel k njim na ples; to je bilo — — —« »Pusti vendar, naj govori g. de Larnac! Takoj nam boš lahko povedal zgodovino svojega plesa pri gospej Scottovi.« i »Torej moji Amerikanci so nastanjeni v I Parizu, jc nadaljeval g. de Larnac, in zlal i dež je pričel padati. Pravi parveniji so, ki se zabavajo s tem, da mečejo denar skozi okna. To velikansko bogastvo pa imajo šele malo časa; pripoveduje sc, da je še pred desetimi uajboljših svetovnih znamk v veliki' izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od pnprostega do naifinejšega in igračni vozički v /»logi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pueumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroko. »Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 7(),(XX).(XK).-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hiS nad 3(XX) članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica |e kot kmetska zadruga prosta reninega davka KUPONI ZA UGANKE A V ILUSTRIRANEM SLOVENCU Odštevanja vlog, naJ?up in protlaja vseho vrstnih trdnostnih papirjev, tieviz in ^aliit borzna naroSiln, prsiiiinii in Miti vsake vratu, Eshotnnt in iniiaso menic ter nakazila v tu- in inazEmsIvo, safE-iiBpcsiti itd. itd. Er ojavlie Hrecit IJtibljann Tei. ZCM, ž'457,25¥8: intmirlun Z7CB. 780B leti beračila gospa Scott po newyorškiI cestah.« »Beračila da je?« Pravijo, gpspa. Potem se jc omožila s tem Scottom, ki je sin nekega newyorškega bankirja, — in -kar naenkrat so si z nekim dobljenim procesom pridobili ne samo milijon, temveč nekaj desetič milijonov. Sedaj imajo nekje v Ameriki ' srebrn rtidokop, in siccr resničen rudokop, pravi rudokop, rtidokop srebra — — — Ah! Boste videli, kako razkošje bo zasijalo v Longuevalu, Mi vsi bomo kakor pravi berači v deželi. Zagotavlja se, da imajo na razpolago dnevno po stolisoč frankov.« »Takšne sosede dobimo torej! jc vzkliknila gospa de Lavardens. »Pustolovko! In to še ni nič — krivoverko, gospod župnik! Pro-testantko!« Krivoverko, protestantko! Ubogi župnik! Prav na to je bil pomislil takoj, ko je bil slišal besede: Američanka, gospa Scott! Nova graščakinja nc bo hodila k maši! Kaj ga briga to, da jc beračila! Kaj ga brigajo njeni številni milijoni! Nič več ne bo krstil otrok, ki bodo rojeni v Longuevalu, in grajska kapela, kjer jo. tolikokrat bral sv. mašo, bo spremenjena v protestantovsko molilnico, kjer he odmeval ledeni glas kakega kalvinističnega ali luterskega pastorja. Sredi teh osuplih, potrtih ljudi jc bif vidno vzradoščen samo Pavel de Lavardens. (Nadaljevanje vsako prihodnjo nedeljo.) Majidižie cene B. ZILIČ trgovina z železnino, orodjem in poljedelskimi stroji J.jublfana, Dunajsko c ti vljudno naznanja, da je na novo opremil in izpopolnil Ji II SKI ODDELEK V« o - W** rte t*«?! O emajiirana kuhinjska posoda, navadna in Ideal-kuhinjska posoda iz' aluminija, tehlnice, razni moderni stroji za kuhinjo, jedilni pribor, porcelanasta posoda, navadna do najfinejše, razna steklenina. Fo otvoritvi trgovine da se vpelje, dajem po najnižjih cenah blago svetovno znanih znamk: oramofone, plošče CoIuimt>iai eon kolesa Durkopp šivalne stroje Minerva fžsffi in v to strelo spec'a?cee de'e — Iz h €?* fsllfe lo priliko, da kupite blego iz prve roke v moji specialni trgovini. — Prodaja na obroke. - Pridite in oglejte sil t P S€f llf al Liiab jana, Piežfckcvtt ulica (LJubl.anski dvoi) Ivan £'igar, Ljubljana Gosposvetska cesta. Vošnjekova ulica 6 (V bližini restavriioiio .Novi Svet") Zaloga, izd?lovan|e >n popravila vsakovrstnih pii (turpija) in rašpel. Delo se izvr uje strokovno po najnižiih cenah. vsego. Mar veš. vsaKomur ne pripovedni. Kar $®vorti mm Urez laži, zohrbtnosl isi hinavstvo ti Ml tnl Torej v smislu tega lahko povemo, da garftll-liraiilO, da mora vsak podplat trpeti vsaj 3-4 mesece, če se vsak dan normalno ohranjujejo. V nasprotnem sluča u templamo ZDS.Osli. Kdor ne more»Uubllano. na| pošlfc odtis noše in dobi potom povzeti a. Če ne odgovarja potrebam, se zamenja. Novost! - tiofzercc mošKe po švicarskem tipu.....od D,n 300"- do 3Š0- Tudi po meri damsite po švic. tipu od D m 280'- do Prebcrite! Ne boste obžalovali ampak prihranite si Din 20'-, 5© > do Cene čevlju so še naprej do 30 aprila sledeče: v raznih barvah , . . . . cd Din črni ali rujavi ...... od Din Žr€t!§S$f na špango, kombinirano usnje od Din IU Ženskf ruiavi, moderno kopito ... od Din PlOlhi črni, nizki, mod. zaokrož. oblika od Din rujavi, moderna oblika .... od Din črni, visoki........od Din "do " do I & do do '-do -do " do tovarne Imi liuMfana, Dnnalska d. d. it B - ni Jnttresentno bmfuror uspešnem čUsnasti nov Vam pošlje brezplačno lekarne pri Odrešenih u PhtgaSVijSehradska te iinuim^fivfliitmnfaTrimn/' Priporočam Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so ilvallti stroji .,Gritireruin citer" za domačo obrt in industrijo Pouk vticnjo jrtiploce" I/C pri Mt^S^B^^^9?^«j vsakovrstno usnle posebno močno za delavne iu boljšo vrat« čevljev, ter vse ostale predmete zu izdelovanje čevlje«, kakor tudi že iztieiane čevlie posebno močne delavne in boljše vrste domačega izdelku. Sprejmem v popravilo tudi vse vrste gumijastih čevljev. Ivan Jamar, Bled, Martinova cesta 23» svojo mehanično dela nrco za pletilje suo.e iz Gledališke stolbe 3 .f) 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, /t»apol bdo UO Din be o 100 Din. bolj ^S^Sa 12' Dm n '50 Dm me ko kol puh VL^ve^ -00 in .'25 Din boljša vrstu 275 D n. fgjjjiV,^. ^ošlljatve oa me prosto, proti p vzetiu d 3U0 Dm nap ej poš nine prosto v/.uico /„,oto.ij. Uligo se tudi zamenja in neugaja-joča vznnie nazai. Naroč la samo na BENEDIKT SACHSEL. Lobez št. 3, k< d Pizna, C škoslovaMta. Postne poši jke r bijo iz Ce kodov ške v Jugos.a-v,jo pri bi lino 10 d„i. Ljubljana nolea Prešeriiovej »Mimik« oc vodi Večletna garauciju ■^ahtevalte oonudbe Llublfana priporoča svojo nalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravilo točno in solidno Izvršuje vse ponrave in predelave pletilnili s ro ev vseh sistemov, upeljava priprave na vsak pločnati pletilni stroj ta Mar-z! a-ple en.e (/a v ožni vzorec — Einlagemuster) flsakanrslne tr^ooske Ifsiigs, šifs*.£e, ms% Biaiiaie, fte. liSi!^«, ocMrciasije kiajižica. Make, zuszftc: i. f. d. Premogovniki v Aleksincu Srbija, žele angažirati Šefa električne centrale, parnih kotlov in vseh električnih naprav. — Kandidat se mora dob o razumeti na izmenični tok in visoko napetost in poznati parne turbine. Imeti mora diplomski izpit za samostojno vodstvo električne centrale in parnih kotlov. — Mesto stalno, plača po sposobnosti. Kandidatje naj se javijo naravnost premogovnikom v Aleksincu. (Rudnici uglja, Alcksirac, Srbija) z označbo starosti, števila rodbinskih članov, dosedanje službe, referenc in plače. Bombaževo predivo vsake številke za vsakovrstno industrijo po najnižjih dnevnih cenah stalno v zalogi pri tvrdki A. Romano :: Zagreb Boškovičeva ulica 15 Telefon 51—93 Brzojuvi: DIANA, Zagreb Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvouarnu iu Livarna Št. Vid nad Ljubljano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-rine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se izredno po lepem čistem in močno do-nečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpolago. Kovinoli varna :: Železoii varna Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rudeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, štedilnike, spominske plošče telovadno orodje, auto-mobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba! IVAN BIZ0VICAR livrš tev solidna in ločna ! VRTNARSKO POD|ET|t LJUBLJANA. Koleziiska ulica 16 [irip >roča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kauor tudi okusno izdelane vence šopke in trakove. Na razpolago inin tudi sadike naj žlahtuejših cveti c in vsakovrstne zelenjave. Nasajn vrte io ba kone. Letošnja pomladna specialiteta sadike ,C H A B A U D N A O E L C K I " Izposoja dekoracijska drevesa. — Naročila •/ dežele se izvršujejo točno in soliduo. NASL. SIN TOVARNA UMETNEGA KAMENJA t LJUBLJANA, SLOMSKOVA ULICA 19 izdeluie teracotlak. nagrobne spomenike, baiu-itrade, ponale, stopnice in vsa v stavoun st'vko spadajoča dela. vsakovrstne va>e, betoniranje vodometov itd. Po HiouMurenčulti cenah! iiulm f>u sltrainn je^js^k h cenah! Ka iSB'i9e2oi -- Sila drobno* L'li«fe2i£-83iS, Ficri^USNa K'.1!* Knjigoucinica in Srtalnica trgovskih knjig. Perilo 'n tlunes odon gavutli delov iR V—> ila"'sko garderobe raili toga je \ Irub i precl nakupom dobro prr. LflK -J misliti. k.io in kako s,; kupi. Nuj bol n storite, ako niSete še danes PijHjl dopisn.co na tvrilko Sierineeki Kg? _ i/, zahtevut ilu-Urovani cenik, v nterera najdete r, s fino 111110 ' (tcrno d IHS',0 perilo po sledečih h' zo o l.ifkih »enuh: sra ca I/. 1&EŠS&&SM i Platna 25 I)ln. If„, a -»O Dm, SSpbŠMF r l ati tr 65 l»in, lil«CIce Iz « nla na 36 ll|„. S f na SO Din, ttif.itira^jt m lutiatii 63 I) n, komblneke ■r' ™ iz ' arvast pa !•> b lcea ba I ta ■TC V 7o .<•„. zelo »'I 'O »Io Din. -«« Oflrromna Jo tudi izbirn nogavic, rokavic žepnih oiieo,' in raznili ugili modnih predmetov. - Cenik s slikami čez vof tisoč iiednirtov so pošlje zastonj. Imliistri 11 peri a In vrletr: ovlna R. SToRMSCKi, CK,](' g«ev. t« S ov. Pozor ? Mr&M m. tiarmonihc Posor ? Če se hočete m prihodu,o tekmo dobro pripraviti, preskrbite se ze sedaj s pripravnim instrumentoin Vsak tekmovalec 1 Luba-so»o harmoniko, ki dobi nagrado dobi razun ofi cijelne nagrade, še od nas poseben dar. Porabite to priliko in igrajte samo na svetovnoznano prodaja po najugodnejših cenah io samo na debelo Premog lomafil 111 inozemski za domačo kurjave iti iiiduatriiske svrhe. Jovns skiadišfa družba o. z Liubijana Dima ska cesta 33 Nadasjevanie dražbe vrši obr I javnih skladišč oa podlagi koncesiji- ministrstva za trgovino in industrijo v obsežnih in suhih pros orih - izvršuje spedici o blaga — pre važa pohištvo v špeci alnih pohiš:venih vezeh, kakor tudi na navadnih tovornih vozilih — zveza z glavnim ko'od\orom po železniškem tiru t carinsko prosio .e efon št. 236(j skladišče (,„. nM|0„. skladlšt. v St. Vidu nad L ubHano Ker se je na dražbi na velikonočni ponedeljek prodalo le Fernadovo hišo in 8 stavbnih parccl pri Kremžarju in Zibertu sc nadaljuje dražba v nedeljo dne 7. aprila 1929. Prodalo se bo 5 stavbnih parcel poleg Andrejca ter Johanova hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem. Končno nekaj niiv na polju proti Klečam. Hiša, kakor tudi stavbne parcelc leže v sredini St Vida ob državni cesti. Dražba se prične v nedeljo 7. aprila ob 1 popoldne na državni cesti poleg Andrejca. Pojasnila daje dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Gradišče 10. Prevzeli smo cclokupen inventar tvornice »Transformator« d. z o. z., Ljubljana, kakor: raznovrsten elektro-inštalacijski mate-rijal, generatorje, motorje, transformatorje, elektr. vrtalne stroje, ventilatorje, števce, inštrumente in aparate, sesalce prahu (Staub-sauger), elektr. kuhalne aparate, likala, žarnice itd. Interesentom seznam zaloge na razpolago. Z ozirom na likvidacijo vse zaloge, smo- znižali cene vsem predmetom nizko pod dnevno ceno. Prodaja se vrši iz dosedanjega skladišča Ljubljana, Dunajska ccsta 75. Pismena pojasnila samo na naš naslov. Telefon št. 2043. VOJNOVIČ & Cie LJUBLJANA-VIČ /egistrovana zadruga i neomejeno navezo v Ljubi^ni obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, /.idani še preti vojsko, iz lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim tamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednosl vselt vlog Hranilne vloge znašaio nad 160 milijonov d narjev Hieharsha zadruga na Največje in najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. Proizvaja polnomastni ementalski sir v hlebih po 80—90 kg, dalje U. vrste (polemental-ski) sir v hlebih po 25—35 kg in trapistovski sir v malih hlebih. — Veletrgovci znaten popust. Solidna postrežba! Najnižje cene! Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek Ccue brc« konkurence 1 Ljuftjana, 9una ska csss a 21 Ceniki brezplačno! Sigurno zdravilo za rteso las Popolnoma varno nafiožite svoj cienar v Najboljši in najekonomičnejši ILEKTEOPlOJORIl iz znanih čeških tovarn Shodoti zavodi v Plzntu *t,v 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na lastopstvo $hodowili Zavodov. L jubliaii® Selcnuurauva uiica t. - feitton v L ubi;an>, r. z. z o. z. na Mik ošičev cesti po'et5 hotela »Unton« Hranilne v oge se obrestuieio Z uf>orabo novo iznajdene francoske pomadts -M i -j e U se ustavi izpadanje in osivelost las, povrnejo se vsakomur izgubljeni lasje, odstranijo vse bolezni, vsled katerih lasje izpadajo in osive. Uspeh jc siguren od 60 do ltO gramov, kakor so komu dalje časa lasje izpadali in osiveli. Cene, vsakemu naročniku na dom postavljeno, na naše stroške: 60 g 115 Din; 80 g 150 Din; ICO g 185 Din; 160 g 2S0 Din. Pri vsakem naročilu pošljemo garancijo za popolni uspeh tego zdravila. V slučaju, da ni uspeha, vrnemo denar in plačamo Vf stroške. - Za tuzemstvo pošilja po povzetju: Depo za Jugoslavijo, 1'omada »MPel--, Vasina br. 8, Beograd. - V Peogradit pro-daja: Lekarna Del in i, Knez Mihajlova br. t. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odslotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudno astna pa ača. nadpoiovica demic hotela »Umona«, htše ;n -emltiščc Kredi i v tekočem računu Po so iil a proti poroštvu, vkniižb1 na posestva ild Denar se naloži mhko Mid' no ooStnib noložnienh Spodrieštaierska ljudska posojilnica y Mariboru ^eeristrovana zadrupca z neomeienn zavez« Spre ema vloflt t Pate posoiila | Izvršuje vse v denarne troke »padaiočc oosle Obrestue vloge po na;viiji obrestni meri ter ne od-tegu e vlagateliem rcntne;a davka L Pravkar dospela izgOtOVljCnih Oblek .2,cl° velika zaloga y ' ! mh cenah ! Ze 29 3Z0 Din že za 135 Din deške suknene obleke. * Istotam se dobe pristna angleška in češka sakna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča Ivan Mastnak, Celie. Kralla Petra c. 15 Drobitni stroii in slroii za izdelano opeke Moderno — poceni — sigurno — v pogonu — prosto! Kompletna postro-jenjain posamezni stroji. Stroji za keramično industr. Stiskalnice za opeko. Loinnjače s premičnimi ko- lutami, avt. dodn-jalci. Drobilni stroji za kamen v na j-soiidnejši izdelavi. Valjci za mletje. Mešal-nice za beton. Revolver - stiskalnice. Mize za rezanje. Proizvodi GHI1Z I COIHP., DMIUBIIIS, BudlmpeS a Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: GHnZ H. D., BECG / RD Centrala: Karadjordjeva 75 ^ Tel.: 25-90,44-33 Tehnični biro: ZAGREB, Draškoviceva 25 — Brezplačne detaljne ponudbe! SOD G A N Z Brezplačui poseti inžinirjev! — G A N Z P O V Preler ooa ni ca 4 poleg frančiškanske cerkve H. Suttner, izbrana 2 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici B rim^ns -a darila Birmanske ure za dečke od D 49'60 naprej > zapestne ure od D W— » Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate » » » » 85 » » Dobro blago! Nizke cene! Frihaio o spomladanske novosti! Štof, popelin, pralna svila, sateni, celir, batist za narodne noše, oksfort, šiion itd. V zalogi zgotov-ljene obleke, predpasniki in perilo. TRGOVINA MARIJA ROGELJ Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 26. Sanatoiium Dr. Hansa Graz, K6rb erga se 42. Teieion 2352 Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranie in - ženske bolezni, porodne slu-čaie — Mocerno ure eno. — Višinsko solnce. — Rentgen Diariermija. — Zdravniki po svoji volji — Cene zmerne — Prospekti na zahtevo. — Zastopstvo m Slovenijo Soc an. Torino ima sledeče rabljene avtomobUe v prodaji: 1 TORPEDO 503 4 sedežni mod. 1928 ..........Din 70000 1 503 4 „ „ 1926 ...... .... „ 42.000 1 520 4-5 „ „ 1928 ...... ..... „ 65 0 0 1 509 R 4 „ „ 1928 ...... ..... „ 36000 1 509 4 „ „ 1926 ...... .......30 C 00 1 501 4 „ „ 1926 ...... ......,40000 1 505 6 „ ,, 1926 ...... ....... 42.000 1 BERLINA 510 6 „ „ 1926 ...... ...... 70.000 1 SPIDER 509 2 „ „ 1926 ...... ....... 32.000 1 5*9 2 „ „ 1926 ...... ....... 26000 1 509 2 „ ,, 1926 ...... ....... 26.000 1 poltovorni 509 2 „ „ 1926 ...... ..... „ 32000 1 Austro-Daimler 4 „ 25 K. S....... ..... „ 30000 1 peuqeot 2 „ Coupe ...... ..... „ 26000 1 0. M. Brescia 6 „ „ 1926 ...... ..... „ 45000 Predno si nabavite avto oglejte si na=e najnovejše mode'e osebnih in t( vornih tip 509 A. 520 521, 52S, 50? f A lluslrocl e na razgologo! Zahtevajte ponudbe! Specialne tipe za avtobuse. SM tipe 25 C10 za 20do26oseb. Triumph autodružfoa io.z - Unblfano Dunajska cesta štev. 31 - Telefon štev. 2187 - Celovška cesta štev. 34 NA DROBNO! BREZ KONKURENCE! NA DEBELO! Oglejte si specijalne detajlne in engros trgovine vrvarskih iastn h izdelkov Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer VRVI za zvonove, transmislje, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. — Posebno močne oprti za transmisije (MBhlengurten), oprti navadre, vseh girokostl, VRVI tn MREŽE za seno, ribje mreže in vrvice, grgalne mreže (Hangematten), bombaževe vrvice za otroJke postelj v vseh barvah, tržne torbice, VRVI za peiilo, ŠTRANGE, UZDE, CUNGELNI, POVODCI, tesarske, zidarske in trtne vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. — MOTVOZ in DRETA po tovarniških cenah! — Specijalno montiranje fšplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno. Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Stev. 31. — Telefon 2441. PODRUŽNICE: Maribor, Vetrinjska ulica 20. - Telefon 454. — Celje, Kralja Petra cesta it. 33. — Kamnik, Šutna it. 4. 39» Naročila in popravila se točno in vestno izvršujejo. "&C Pri.ateljl Ce rabiš železniške šine, irauerze, cement betonsko železo strešno lepenko, mrežo za ograje in sploh stavbni materijal, vodovodne cevi, vodne in gnojnične črpalke, samokolnice, krampe, lopate, pluge, brane, poljedelske stroje ter kompletne oprave za kuhinje in kopalnice in bi rad kupil po nizkih cenata obrni se samo na tvrdko Fr. Stlipfca, železni na, L:nbl ana, GssiosoetsRa cesta Si. I. Zaloga razstrel iva Zadružna gospodarska banka d. a. Brzoav. naslov: Gosoobanka Ljublfana, Miklošičeva cesta lO fe>pfon M.2057, 2470 n 2979 Kapital tn rezerve skupno nad Din 16,000.000 — vloge nad Din 360.000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Podružnice: Bled, Celfe, D akovo, Kočevfe, Kranj, Prodaia obveznic 7°/o drž. invest posoiila ter 2''»% vojne od- Maribor, Novi ^ad, Somfaor, Split, Š.benlk. škodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod Gavno m največie zastopstvo v Sloveniji za prodaio srefcR zelo ugodnimi pogoji. Državne razredne soserije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce& Izdajatelj: Ivan Hakovec. Urednik: Franc Tcrsoglar.