8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 31. avgusta 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 6 I 29. junij 2022 Start tretje etape v Žalcu 10 Prostovoljka s ponosom in odgovornostjo do okolja 16 Prvič »oblekli svoj design« 24 Njene kreacije so stalnica rdečih preprog Na olimpijski dan L. K. M. S. olimpijski dan z rokometašem Blažem Blagotinškom, ki je osnovnošolske klopi »gulil« ravno v Petrovčah. Blaž se je skozi pogovor predstavil učencem, povedal marsikatero zanimivost iz šolskih dni in predstavil življenje športnika. Osrednji dogodek je bil tek, ki ga je opravil skupaj z učenci. B. P. Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez Slovenije je v petnajstih osnovnih šolah po Sloveniji minuli četrtek na rojstni dan olimpijskih iger pripravil druženje športnikov z učenci matične šole. Tako je na OŠ Petrovče potekal Zdravo poletje in zdravo, poletje! LUCIJA KOLAR Blaž Blagotinšek je svoje izkušnje delil z učenci na svoji nekdanji šoli. Z glasbo na počitnice BINA PLAZNIK S prireditvijo Zdravo, poletje! so organizatorji ZKŠT Žalec, Mladinski center Žalec in žalski Študentski klub naznanili pričetek počitnic. 24. junija sta za Žalčane nastopili dve glasbeni skupini, Kokosy in Koala Voice. Minuli četrtek pa je Občina Braslovče Braslovčanom, mladim in mladim po srcu za praznik poklonila koncert popularnih Joker Out. Prireditev z glasbenim in družabnim navdihom po dolini v teh dneh tudi sicer ne manjka. V Žalcu so minulo soboto najprej nastopili Kokosy. To so štirje prijatelji, ki sami zase pravijo, da so »zajebantje«, preprosti mestni fantje, ki so željni človeškega dotika in topline, so ekološko ozaveščeni, vzorni državljani in vedno pripravljeni na akcijo. Koala Voice je »slovenski četverec, ki je s svojo neobremenjenostjo, razbijaško indie punk prezenco, polno nalezljivih melodij in zasoljenih kitarskih riffov, zelo hitro prirastel k srcu množicam tako po Sloveniji kot tudi drugje po Evropi.« Kot beremo na spletu. Oboji so obiskovalce pripravili na dolgo vroče poletje. Kokosy ob zaključku nastopa z navdušenim občinstvom Za nami je gotovo eden najbolj vročih in tudi nevihtnih mesecev. Te dni se temperature vztrajno vzpenjajo proti 40 stopinjam, toča pa v čedalje pogostejših intervalih lomasti tudi po naših krajih, njivah, vrtovih, hmeljiščih in avtih. A vreme ni edini razlog za dvigovanje temperature. Za to je znova poskrbelo dvigovanje cen, pri čemer vodijo energenti, žalosti pa tudi pogled v nakupovalne košarice, ki so za isto ceno čedalje manj napolnjene. Vroče je bilo tudi v šolah, v katerih so po dveh koronskih letinah končno zaključili normalno »šolo v živo«, in čeprav so mnogi učitelji, učenci in starši v anketah trdili, da si še ene šole na daljavo nikakor ne želijo, je ponovna šola v živo poskrbela za dvig temperatur zaradi škode, ki jo je povzročila koronska abstinenca. Junijska ciljna črta minuli petek pa je bila tako več kot zaželena. Temperaturo minulega petka je dvignila tudi ponovno drugačna osrednja državna proslava v Ljubljani, ko smo se namesto z razmislekom o dosežkih in zablodah 31 let naše države ukvarjali z zanimivim sprehodom naše prve ženske predsednice državnega zbora po rdeči preprogi. Nadaljevanje »zgodbe« o rdečih čevljih, protokolarni spodrsljaj ali spontan pozdrav? Če mene vprašate: vsega nekaj, protokol pa ni glavna težava. Če smo že želeli spremembo, potem moramo podpreti ljudi, ki so sprememba. In potem sodimo po delu, ne po zunanjem videzu. Kakorkoli že – spet posvečamo veliko preveč pozornosti in moraliziranja ob drugih veliko bolj vročih, bolj škandaloznih in bolj usodnih vsebinah, ki tarejo našo sedanjost in, če se z njimi ne bomo ukvarjali, tudi prihodnost. Vroče pa je bilo junija in že maja tudi zaradi koncentracije dogodkov in prireditev vseh vrst. Kot da se nam je dokončno zasvitalo, da ni več omejitev. V ta dva meseca smo stlačili vse okrogle obletnice zadnjih dveh let ter nadomestili skoraj vse dogodke in dogajanja na vseh področjih. Kvantiteta je kar nekako škodila kvaliteti. Ne prireditev, temveč kakovosti pozornosti občinstva, ki so ga kot s poletnimi nevihtami in točo zasuli s prireditvami. kulturne in turistične prireditve. Spet so bili marljivi prostovoljci na mnogih področjih, dobili pa smo tudi naj prostovoljko na državnem nivoju ter bili spet širokosrčno dobrodelni. Obujali smo običaje in veliko praznovali ter se družili. Zdravo, poletje! so s poletnim sklopom prireditev pozdravili poletje v Žalcu, a z drugimi naslovi so ga tako ali drugače pozdravili vsi. Mnogi si bodo zdaj privoščili še počitnice in poskrbeli za normalne temperature ter razmislili o tem, kako jeseni naprej. Recept znane modne kreatorke Maje Štamol, ki ga je delila tudi na naših straneh, je: »Če v življenju slediš svoji viziji, si jo srčno »Še kako bodo dobrodošli počitnice in poletni odklop možganov, da bomo spet začeli razmišljati o pozitivnih plateh teh vročih dni. Zato bodo še kako dobrodošli počitnice in poletni odklop možganov, da bomo spet začeli razmišljati o pozitivnih plateh teh vročih dni. Če pomislim, je bilo veliko prireditev kljub gostoti izjemnih in posebej dobrodošlih: spet je dolina gostila najboljše kolesarje z vsega sveta, v Žalcu so mladi pripravili prvi modni teden in še novost. Kar nekaj je bilo glasbenih koncertov z znanimi in vabljivimi gosti, pa tudi z odličnimi domačimi ustvarjalci. Drago gorivo je morda spet prineslo več »zelenih« prevozov, gibanja v naravi, s kolesom, peš … Razglasili smo naj športnike, v lokalnih okoljih nagradili naj občane na različnih področjih, dobili Valvasorjevo nagrajenko. Pripravili smo številne rekreativne, športne, želiš uresničiti in si delaven, ti bo uspelo. Pošten moraš biti do ljudi, da zgradiš zaupanje. Dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje.« Pa še razmišljanje osemnajstletne gimnazijke in skoraj študentke Tiare Križnik, finalistke lepotnega tekmovanja za Miss Earth: »Če je oseba lepa v notranjosti, potem to izžareva tudi navzven, zato verjamem, da je vsaka oseba edinstvena in lepa na svoj način.« A kakšno zvezo ima to z visokimi temperaturami? Veliko. Ne zaradi prvega pogleda, ki dvigne temperaturo, ampak zaradi vroče priložnosti, da spoznate notranjo lepoto. No, pa zdravo in samo po vaše vroče poletje vam želim, ne le na prvi pogled! Ne gre za to, kako močno znaš udariti. Bistvo je, kako močan udarec znaš prenesti, in da greš naprej. (Rocky Balboa) VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Naj bo vroče poletje tudi varno! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 6 I junij 2022 Sprejem odličnjakov in dobitnikov priznanj D. NARAGLAV Žalski župan je podelil priznanja 66 odličnjakom žalskih osnovnih šol in 61 nosilcem priznanj z različnih tekmovanj. Dvorana je bila tokrat napolnjena z najuspešnejšimi učenci petih osnovnih šol Občine Žalec. Dvorano II. slovenskega tabora so v četrtek, 9. junija, zasedli učenke in učenci, ki so v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja imeli odličen uspeh, poleg njih pa tudi dobitniki zlatih ali srebrnih priznanj v državnih tekmovanjih v znanju. Županov tradicionalni sprejem najboljših učenk in učencev OŠ v Občini Žalec je po dveh letih spet lahko potekal v živo. Župan je po svojem nagovoru, v katerem je izpostavil pomen znanja v družbi in življenju nasploh, nagradil učence, ki so vsa leta šolanja na osnovni šoli dosegli uspeh 4,5 ali več v vsakem razredu, od 3. do vključ- no 9. razreda (pri II. OŠ Žalec pa so bili nagrajeni učenci, ki so odličen uspeh dosegli v 9. razredu). Odličnjakom je župan podaril knjigo Anton Perko – mornar, dvorjan, slikar, ki jo je napisal dr. Peter Zimmermann, častni občan Občine Žalec. Poleg knjige so odličnjaki prejeli še priznanje župana za odličen uspeh ter bon za kepico sladoleda. V šolskem letu 2021/2022 je bilo v osnovnih šolah v Občini Žalec skupaj 66 odličnjakov iz petih osnovnih šol. Od tega je največ odličnjakov iz OŠ Petrovče, kar 30, sledi I. OŠ Žalec z 18 odličnjaki, OŠ Griže z 9, OŠ Šempeter s 6 in II. OŠ Žalec s 3 odličnjaki. Poleg odličnjakov je župan na sprejem povabil tudi vse dobitnike zlatih ali srebrnih priznanj z državnih ali mednarodnih tekmovanj v znanju (logika, naravoslovje, kemija, računalniško tekmovanje, srečanje mladih tehnikov, razvedrilna matematika, astronomija, fizika, matematika, angleščina, nemščina …). Zlata in srebrna priznanja je skupno osvojilo 61 učencev. Od tega 19 iz OŠ Griže, 15 iz OŠ Petrovče, 14 iz I. OŠ Žalec, 8 iz OŠ Šempeter in 5 iz II. OŠ Žalec. Župan je obdaril tudi te učence, in sicer z brisačo za na plažo s sloganom »Žalec v objemu zelenega zlata« ter bonom za kepico sladoleda. Poleg tega je župan podelil tudi pohvale za dosežene uspehe učenk in učencev v šolskem letu 2021/2022 razrednikom 9. razredov, mentorjem, katerih učenci so se udeležili tekmovanj v znanju, pomočnicam ravnateljic oziroma ravnatelja ter ravnateljicam in ravnatelju vseh osnovnih šol, ki delujejo v Občini Žalec. Dogodek je povezovala Nina Zagoričnik, za prijetno glasbeno vzdušje pa je poskrbel žalski kitarski kvartet profesorjev Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga sestavljajo: Maruša Mirnik, Katja Klinc, Matic Dolenc in Vesna Pobežin Roš. Pravo plesno kulturno poslastico je ob zaključku dogodka pripravila plesna skupin iz OŠ Petrovče s plesno produkcijo Life is a suitcase pod mentorstvom Maje Bubik Polovšak. S slovesnosti ob odprtju prenovljenega doma Končana obnova doma T. TAVČAR Prostovoljno gasilsko društvo Vrbje je v soboto, 28. maja, pripravilo praznovanje ob odprtju prenovljenega gasilskega doma. V 12 letih obnove so gasilci društva in tudi drugi opravili več tisoč ur prostovoljnega dela, 160 tisoč evrov pa je bilo potrebnih za obnovo. Dom je bil zgrajen leta 1952. Leta 2000 so s pomočjo KS Vrbje obnovili streho in fasado. Ker si niso predstavljali delovanja društva brez vozila z vodo (avtocisterna), so se leta 2006 odločili za nakup avtocisterne, kar je pomenilo nova gradbena dela. Štiri leta kasneje so se odločili realizirati željo po sodobnem gasilskem domu, ki jim je danes v ponos. Izkoristili so podstrešne prostore in deloma dvignili ostrešje ter na tak način pridobili operativno sobo, klubski prostor, učilnico in sanitarije. Spodnje prostore so v celoti obnovili in modernizirali. Petrovčevanje zaokrožili s slavnostno sejo »Dolgih 12 let je trajalo, da lahko danes ponosno stojimo tu. Potrebnih je bilo veliko odrekanj, vloženih ogromno ur prostovoljnega dela, saj smo skoraj vsa dela izvedli sami. /…/ Verjamem, da smo ustvarili dom, ki predstavlja osrčje našega kraja in je v ponos vsakemu posamezniku, ki je v to obnovo namenil nekaj svojega časa,« je povedal predsednik PGD Vrbje Denis Herle in se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k obnovi gasilskega doma. V imenu Gasilske zveze Slovenije je zbrane nagovorila namestnica predsednika GZ Slovenije dr. Janja Kramer Stajnko, ki je društvu podelila plamenico GZ Slovenije I. stopnje. Nekaj besed zahvale je izrekel tudi žalski župan Kos. Nato je skupaj s predsednikom Denisom Herletom in poveljnikom Jankom Puncerjem s prerezom traku dom simbolično predala namenu, blagoslov pa je opravil žalski župnik Vlado Bizjak. D. NARAGLAV Podelili so priznanja in plakete KS in se zahvalili posameznikom za njihovo prizadevno delo v lokalni skupnosti. V Dvorcu Novo Celje so v soboto, 4. junija, s slavnostno sejo zaokrožili praznik KS Petrovče in prireditve, ki so jih pripravili v okviru praznovanja od 27. maja do 5. junija pod skupnim imenom Petrovčevanje. Slovesnost, ki je potekala v prijetnem ambientu osrednje dvorane dvorca, se je začela s slovensko himno domačega kantavtorja Blaža Penteka. Predsednica Sveta KS Petrovče mag. Jasna Sraka je predstavila opravljeno delo minulega leta ter tudi zaokrožila njihovo delovanje v celotnem obdobju. Največ truda in sredstev so usmerili v urejanje cestne infrastrukture, obnovo igrišč in okolice ter pestro dogajanje v krajevni skupnosti, kar so beležili tudi na spletni strani in v Petrovških novicah. Zahvalila se je številnim društvom, krajankam in krajanom, ki so s svojim delom in aktivnostjo pripomogli pri soustvarjanju življenja v krajevni skupnosti in tudi širše. Ob tem je izpostavila turistično društvo, kulturno društvo, zvezo borcev, športno društvo, prostovoljna gasilska društva, župnijo in Karitas ter posameznike: Marjeto Grobler, Violeto Šket, Ksenijo Volpe Medved, Darko Uranjek Domitrovič, Marijana Turičnika, Jana Pavliča, Gregorja Košca, Bernarda Jelena, Iztoka Uranjeka, patra Vanča Arzenš- Prvi zbiralnik za odpadno jedilno olje so postavili na parkirišču UPI Ljudske univerze Žalec. Poslej zbirajo odpadno jedilno olje Letošnji dobitniki s predsednico in podpredsednikom Sveta KS Petrovče ka in Elviro Krošel. Posebne pozornosti pa so bili deležni letošnji dobitniki priznanj in plaket, ki jih je predsednica mag. Jasna Sraka podelila skupaj s podpredsednikom KS Matejem Čatrom. Priznanji sta prejeli Danijela Dolinšek za uspešno in aktivno delo v več društvih ter Dekanijska Karitas Petrovče oziroma njeni prostovoljci za nesebično pomoč v stiski. Plakete so prejeli: Jože Stepišnik za večletno pripravo številnih razstav v Drešinji vasi in sodelovanje pri dogodkih v kraju; Janez Oset za dolgoletno aktivno delo pri razvoju kraja in aktivno udejstvovanje na številnih področjih; Medžupnijska Karitas Petrovče, katere začetki segajo v leto 1991 in je v vseh teh letih delovanja postala močno prepoznavna po svoji humanitarni dejavnosti po vsej Spodnji Savinjski dolini, v imenu prostovoljk pa je plaketo prevzela njihova vodja Elvira Krošel; ter podjetnik Drago Pinter za uspešno vodenje podjetja, ki veliko sredstev nameni za pokroviteljstva številnih dogodkov v kraju, in aktivno delo v župniji. Glasbeno je dogodek obogatil Žalski kitarski kvintet v zasedbi profesorjev glasbene šole Matica Golenca, Vesne Pobežin Roš, Katje Klinc in Maruše Mirnik, pridružil pa se jim je tudi učenec Julij Miklavc na kahonu. T. TAVČAR Od 3. junija lahko Žalčani odpadno jedilno olje oddajo v nov zbiralnik odpadnega jedilnega olja, ki stoji na parkirišču UPI Ljudske univerze Žalec (pri JKP Žalec). Zbiralnik je postavljen v okviru pilotnega projekta uličnega zbiranja odpadnega jedilnega olja v Občini Žalec z naslovom »LAS SSD: Manj olja, več okolja« in je eden izmed sedmih, ki jih bodo v nadaljevanju postavili še na drugih lokacijah po Spodnji Savinjski dolini. Ob postavitvi zbiralnika so partnerji projekta Turistično društvo Žalec (prijavitelj), Občina Žalec in UPI Ljudska univerza Žalec izpostavili pomembnost zbiranja odpadnega jedilnega olja za čistejše okolje ter predstavili njegove potenciale za ponovno uporabo. Razdelili so tudi posodice za gospodinjstva, ki so namenjene za večkratno uporabo in pripomorejo k učinkovitemu zbiranju olja. Prebivalci, ki bi še želeli prejeti posodice za zbiranje olja, se lahko oglasijo na UPI Žalec, kjer jih bodo prejeli brezplačno. Operacija je del Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline (LAS SSD), sofinancirata pa jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za razvoj regij. Zbiralnik za odpadno jedilno olje so 23. junija postavili tudi pri OŠ Šempeter. OBČINA ŽALEC ŠT. 6 I junij 2022 V izdelavi idejna zasnova K. R. Glede na celoten objekt nekdanjega hotela naj bi približno 30 odstotkov prostorov bilo namenjenih skupni rabi (dvigala, stopnišča ...), 40 odstotkov zunanjim uporabnikom, 30 odstotkov pa Mladinskemu centru Žalec. Direktorica Občinske uprave Občine Žalec dr. Darja Majkovič na vsaki seji občinskega sveta seznani svetnice in svetnike z dogajanji glede nekdanjega žalskega hotela, ki ga je odkupila občina. Delovno ime projekta je Center Golding Žalec. 40 let stara stavba žalskega hotela je imela kar pestro zgodovino, dolgovi zadnjih lastnikov pa so pripeljali do prodaje celotnega kompleksa, to pomeni tudi parkirišča, zemljišč ob stavbi in novejšega objekta kazinoja. Decembra lani je po objavi prodaje župan Janko Kos sklical vodje svetniških skupin in pozneje na seji občinskega sveta predstavil razloge za predlog, da naj Občina Žalec uveljavlja predkupno pravico. Januarja je bila ustanovljena delovna skupina, ki pripravlja in vodi projekt od odkupa do vključitve novih vsebin v oba objekta. Prodajna pogodba je bila sklenjena 28. februarja 2022, primopredaja pa je bila opravljena 4. aprila letos. Center Golding Žalec, kot so mu nadeli delovno ime, naj bi postal kulturno-športno-turistično-podjetniško stičišče, v katerem se med drugim krepi tudi medgeneracijsko sodelovanje, je povedala direktorica občinske uprave. V njem naj bi imeli prostore tako občinski zavodi kot tržni najemniki (slednji naj bi bili nameščeni v polovico stavbe nekdanjega hotela). V objektu kazinoja bodo uredili knjižnico, ki bo tako zadostila prostorskim kriterijem 1.200 kvadratnih metrov na deset tisoč prebivalcev. Sedanje prostore knjižnice bo dobila v uporabo žalska glasbena šola, ki se kljub razmeroma novemu objektu sooča s prostorsko stisko. Občina Žalec je že objavila razpis za izdelavo idejne zasnove za Center Golding Žalec. Po besedah dr. Darje Majkovič so izhodišča zanjo naslednja: v kletnih prostorih naj bi uredili mladinski center, v prvem nadstropju bi bili pisarniški prostori, v drugem nadstropju pa hostel. V pritličju sta možnosti dve. Po prvi se ohrani restavracija, ki bi bila dana v najem, ali pa se uredi večnamenska dvorana. V 3. in 4. nadstropju predvidevajo ureditev pisarniških prostorov, tretje nadstropje naj bi najela Razvojna agencija Savinja, četrto pa Zavod za zaposlovanje. V 1. nadstropju ima Mladinski center Žalec v uporabi že tri nekdanje sobe, kot tržni najemnik pa že deluje kozmetični salon. Glede na celoten objekt nekdanjega hotela naj bi približno 30 % prostorov bilo namenjenih skupni rabi (dvigala, stopnišča ...), 40 % zunanjim uporabnikom, 30 % pa Mladinskemu centru Žalec. Kot je povedala direktorica občinske uprave, si želijo že v avgustu pripraviti javno razgrnitev idejne zasnove. Selitev knjižnice pa bo predvidena v skladu s finančnimi možnostmi. Šempetrani praznovali D. NARAGLAV Ivica Čretnik je postala častna krajanka Šempetra. KS Šempeter junija praznuje svoj krajevni praznik. V njegovo počastitev so pripravili več prireditev in jih sklenili s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti v ponedeljek, 20. junija, v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter. Na njej so podelili priznanja. Predsednica sveta KS Šempeter Zdenka Jan je v svojem nagovoru na slovesnosti poudarila pomen krajevnega praznika in predstavila dosežke v kraju, ki so in še bodo pripomogli k lepšemu delu in življenju v krajevni skupnosti ter Občini Žalec. O skupnih načrtih in izzivih v občini ter krajevni skupnosti je spregovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ob tem pa krajanom in nagrajencem zaželel lepo praznovanje. Letošnja priznanja KS Šempeter so podelili Miroslavi Vidrih, Jožefu Škaferju in Darji Čop Sedminek. Priznanja mladim za izjemne uspehe Krajevne skupnosti Šempeter so podelili: Ani Jan (za vrhunske športne dosežke), Brini Pajer, Brinu Kunstelju, Jeri Sedminek, Naji Škrabar, Tini Udrih, Milijanu Matiću in mentorici Boženi Svet (dosežek na področju znanja prve pomoči). Grb krajevne skupnosti so podelili Valentini Štorman za uspešno vključevanje predšolskih otrok v društvene aktivnosti in Antonu Fužirju za vsestranske aktivnosti v društvu upokojencev. Najvišje priznanje z nazivom častna krajanka je prejela Ivica Čretnik, ki je vse svoje življenje vpeta v delo kraja, zadnjih 12 let tudi kot predsednica TD Šempeter. Slavnostno sejo je povezovala Polona Ramšak, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci OŠ Šempeter pod vodstvom zborovodkinje Katje Florjančič in ansambla Slovenski pjebi. 3 V Žalcu nova ravnateljica K. R. Žalski svetniki so na dopisni seji občinskega sveta podali mnenja k imenovanju novega ravnatelja oziroma ravnateljice I. OŠ Žalec. Pozitivno mnenje so dobili vsi štirje kandidati, svet zavoda pa je za novo ravnateljico izbral Andrejo Špajzer, doslej zaposleno na OŠ Polzela. Razpis za novega ravnatelja oziroma ravnateljico I. OŠ Žalec je bil 22. aprila letos objavljen zato, ker dosedanja ravnateljica Tatjana Žgank Meža odhaja v pokoj. Na razpis so se prijavili štirje kandida- ti, ki so izpolnjevali pogoje: sedanja pomočnica ravnateljice, sicer profesorica zgodovine in angleškega jezika s književnostjo Metoda Blagotinšek Turk, profesor hrvaščine, srbščine, makedonščine in slovenščine na žalski šoli Viljem Kotnik, profesor športne vzgoje in do leta 2020 ravnatelj OŠ Otlica Aleksander Popit ter profesorica proizvodno-tehnične vzgoje in matematike Andreja Špajzer, zaposlena na OŠ Polzela ter med drugim koordinatorica mednarodnega programa Ekošola. Slovesno odkritje temeljnega kamna Odkrili temeljni kamen D. NARAGLAV Letošnji dobitniki priznanj s predsednico sveta KS Zdenko Jan, županom Jankom Kosom in Ivico Čretnik, ki je postala častna krajanka KS Šempeter. VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Konec leta se upokoji več naših dolgoletnih sodelavcev, zato v svoje vrste vabimo POSLUŽEVALCE LINIJE in TRANSPORTNEGA DELAVCA Če si želite delati v urejenem in stabilnem podjetju, kjer spoštujemo zaposlene, jim zagotavljamo korektno plačilo, nadpovprečen regres, božičnico in dodatno pokojninsko zavarovanje, če si želite biti del podjetja, kjer je varnost zaposlenih na prvem mestu, potem smo pravi naslov za vas. Pokličite ali pišite na: Breda Hladnik 031 74 71 71 breda.hladnik@bintg.com BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP Zadnji majski petek so gasilci PGD Arja vas uradno odkrili temeljni kamen – spominsko ploščo – za postavitev novega gasilskega doma, za kar si prizadevajo že vrsto let. Dom naj bi bil zgrajen do prihodnjega leta, ko bodo praznovali 120-letnico društva. Slovesnost, ki se je pričela s postrojem sektorja 2 Gasilskega poveljstva Žalec pod vodstvom poveljnika Ivana Jecla in s slovensko himno v izvedbi Natalije Fekeža. Zbrane nagovoril predsednik PGD Arja vas Iztok Uranjek, ki je med drugim povedal, da so današnji gasilski dom postavili leta 1908. Povedal je tudi, da je obstoječi objekt gasilskega doma sicer obnovljen, a lesen strop popušča in grozi s porušitvijo, da sicer imajo projekte sanacije zanj, a je ob njem premalo prostora, leži pa tudi ob prometni cesti. Zato so bili zelo veseli in hvaležni, ker jim je krajan Jože Delakorda podaril parcelo. Potem pa je zaradi zapletov »s papirji« trajalo do danes nekaj let. Zdaj so zaprosili za gradbeno dovoljenje in začeli s pripravljalnimi deli nasutja za objekt, kjer je stal šotor za to slovesnost in po njej veselico. »V takih dimenzijah, kot je danes šotor, pa bo tudi nov gasilski dom,« je povedal Iztok Uranjek. V nadaljevanju so zbranim spregovorili še predsednica Sveta KS Petrovče Jasna Sraka, župan Janko Kos in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler. Temeljni kamen so odkrili: predsednik gradbenega odbora Jani Razboršek, predstavnica mladih gasilcev Gaja Žagar, predstavnica gasilk Sabina Hajraj in predstavnik veteranov Valter Leskošek. Uradni del prireditve je povezovala Katarina Marčič, s plesnima točkama pa sta slovesnost polepšali mladi plesalki Anja Aristovnik in Zarja Kajtna. Sledila je gasilska veselica z ansamblom Polet. Svetniki tudi o priznanjih K. R. V juniju so se žalski svetniki sestali na 27. redni seji v tem mandatu. Med 19 točkami dnevnega reda je bila večina predlogov podrobnih občinskih prostorskih načrtov, svetniki pa so potrdili tudi letošnje prejemnike občinskih priznanj. Svetniki so potrdili predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, ki je na osnovi javnega razpisa predlagala sklep o podelitvi treh plaket. Na slavnostni seji občinskega sveta v septembru jih bodo prejele: Marta Rojnik iz Spodnjih Grušovelj, Božena Svet iz Šempetra in Ivana Zapušek Skubic z Ložnice pri Žalcu. V nadaljevanju seje so prisluhnili letnemu poročilu Razvojne agencije Savinja za leto 2021 in med drugim v prvi in drugi obravnavi spremenili Odlok o plakatiranju ter razveljavili Odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v občini. Prav tako v prvi in drugi obravnavi so potrdili spremembe Odloka o kategorizaciji občinskih cest ter Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju spodnjesavinjskih občin. Soglašali so z dodelitvijo dela plače za delovno uspešnost direktorice UPI Ljudske univerze Žalec Franji Centrih iz naslova povečanega obsega dela. OBČINE 4 ŠT. 6 I junij 2022 Teden športa v Občini Braslovče T. TAVČAR V 11 športnih disciplinah je sodelovalo 300 občanov. Z namenom povezovanja občanov in krajevnih odborov ter z namenom promocije športa, športnih in z gibanjem povezanih društev ter športa nasploh so v Občini Braslovče organizirali večji projekt, ki je potekal med 13. in 18. junijem. S tednom športa Občine Braslovče so povezovali okrog 250 občanov iz različnih predelov občine v kar 11 športnih disciplinah. Vključno z zabavnimi igrami finalistk Miss Slovenije za miss sveta in njihove ekipe je v projektu sodelovalo okrog 300 športnikov in športnih navdušencev. Posamezniki ali ekipe, ki so zastopali pet krajevnih odborov (KO Gomilsko, Trnava, Letuš, Braslovče, Parižlje-Topovlje), so med seboj tekmovali v odbojki na mivki in dvoranski odbojki posebej za ženske in moške, v šahu, ribištvu, nogometu, košarki, plesu in judu, v teden športa pa se je štelo tudi gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Žalec, ki je teden prej potekalo v Braslovčah in na katerem so sodelovale tudi desetine vseh krajevnih odborov. Predstavniki krajevnih odborov so se udeležili tudi tradicionalnega planinskega pohoda na Dobrovlje. Projekt se je zaključil v soboto, 18. junija, s prireditvijo na Skupnem placu v Braslovčah z zabavnimi igrami, ki so jih pripravile finalistke Miss Slovenije 2022 s svojimi poslovnimi partnerji. Udeleženci so se pomerili v vleki vrvi, skoku s kolebnico, veliki igri Človek ne jezi se in drugih igrah, za katere so v ekipi Miss Slovenije najboljšim podelili praktične nagrade. Po skupnem seštevku vseh disciplin je bil tretjeuvrščeni KO Parižlje-Topovlje, drugo mesto je zasedel KO Braslovče, s kar štirim zmagami, enim drugim mestom in štirimi tretjimi mesti pa je zmagovalec tedna športa Občine Braslovče KO Letuš. Vlečenje vrvi Na seji o denacionalizaciji D. NARAGLAV Zadnji majski četrtek so se na 29. redni seji zbrali svetnice in svetniki OS Občine Prebold. Med 16 točkami dnevnega reda so se svetniki seznanili s poročilom o denacionalizacijskih zadevah, s poročilom NO o nadzoru upravljanja sistema za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 in z letnimi poročili javnih zavodov, ki so sofinancirani s strani proračuna Občine Prebold. Uvodoma je občinski svet z odprtimi denacionalizacijskimi zadevami seznanila Dušanka Kondič. Ob tem je povedala, da je odprtih več primerov. Nekateri se bližajo h koncu, na rešitve ostalih pa bo treba počakati še kar nekaj časa. Med najbolj dolgotrajnimi in zapletenimi postopki denacionalizacije je preboldska graščina, ki jo je vrnjeno dobila rodbina Pavlin, zdaj pa vse skupaj več ali manj propada. V propadanju pa je zaradi denacionalizacije tudi eminentna stavba nekdanje rodbine Zanier v središču kraja. Poročilo NO o nadzoru upravljanja sistema za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 je podala predsed- nica NO Petra Kobal Šorli. Ob tem je povedala, da se tokrat niso odločili za klasičen pregled, ampak so se osredotočili na tovrstni nadzor, o katerem poroča. Občinski upravi je NO predlagal, da pripravi nov odlok, pridali so nekaj priporočil. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili z letnimi poročili javnih zavodov, ki so sofinancirani s strani proračuna Občine Prebold. Predstavila sta jih Marjan Golavšek, predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ter ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej. Na seji so svetniki dali tudi soglasje k določitvi cene storitve pomoč družini na domu. Celotni stroški storitve znašajo 22,41 € na uro na delovni dan, 28,26 € na uro na nedeljo ter 30,21 € na uro na državni praznik ali dela prost dan. 70-odstotna subvencija iz proračuna občine k ceni storitve znaša 14,33 € na uro na delovni dan, 18,42 € na uro na nedeljo in 19,79 € na uro ob praznikih ali dela prostih dneh. Ob upoštevan- ju subvencije Občine Prebold ter subvencije RS, ki znaša 2,04 € na uro, bo nova cena za uporabnika znašala 4,10 € na uro na delovni dan, 5,86 € na uro na nedeljo ter 6,44 € na uro na državni praznik ali dela prost dan. Nove cene se uporabljajo od 1. 6. 2022 dalje. Svetniki so v nadaljevanju seje obravnavali poročilo o izvajanju akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Prebold v letu 2021 in poročilo s sklepom tudi potrdili. Prav tako so v predlagani obliki potrdili sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev in sklep o spremenjenem Načrtu razvojnih programov v proračunu Občine Prebold za projekt »S kolesom in peš za zdravo življenje vseh«. Ob zaključku seje so obravnavali še predloge za priznanja Občine Prebold v letu 2022, ki se podeljujejo ob občinskem prazniku, ki ga v Občini Prebold praznujejo skupaj z dnevom državnosti. D. NARAGLAV občinske uprave Občine Tabor. Potrdili pa so tudi predloga sistematizacije delovnih mest za OE Vrtec Tabor v šolskem letu 2022/23. Sprejet je bil sklep za sofinanciranje neobveznega izbirnega predmeta nemščine za učence POŠ Tabor v šolskem letu 2022/23. Svetniki so potrdili predlagane kandidate za občinsko volilno komisijo za obdobje 2022–2026. Ta Odprli cesto v Taboru D. NARAGLAV Zadnjo majsko soboto so v Občini Tabor na občinski cesti Tabor–Dol– Zahomce–Ločica odprli prenovljen cestni odsek Tabor–Lopan v dolžini 1322 metrov. Slovesnost so pripravili pri domačiji Zlatka Dolinška, kjer je udeležence nagovorila domačinka in direktorica Občinske uprave Občine Tabor Alenka Kreča Šmid. »Cestni odsek Tabor–Lopan je bil že dlje časa črna točka in eden od odsekov, ki so bili v Občini Tabor najbolj potrebni obnove,« je povedala Alenka Kreča Šmid. V letu 2019 so sklenili pogodbo o sofinanciranju projekta z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in v letu 2020 le pričakali NOVI Č KE bo v tem štiriletnem obdobju delovala v sestavi: predsednik David Teržan, namestnik predsednika Jurij Strouhal, član Matej Kokovnik, namestnik člana Matjaž Lesjak, članica Maruša Leskovšek, namestnica članice Urška Zupančič, članica Bernarda Grobler in namestnik članice David Sevšek. realizacijo te prepotrebne investicije. Z najugodnejšim ponudnikom na razpisu, podjetjem REMONT, so sklenili pogodbo v vrednosti 217.319 evrov z DDV. Naloge nadzora je izvajalo podjetje PR Projekt, Rok Presečnik, s. p. Končna vrednost del je tako znašala 220.055 evrov. Cestni odsek je blagoslovil duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat, slavnostni trak pa sta prerezala župan Marko Semprimožnik in svetnik Boštjan Kreča. Pred samim začetkom dogodka, med njim in po njem je veselo igral ansambel Savinjski kvintet, organizatorji pa so poskrbeli še za dobrote z žara in druge kulinarične poslastice ter pijačo. T. T. O turistični taksi, oskrbi s pitno vodo … Vranski svetniki so na 22. redni seji v torek, 14. junija, med sedmimi točkami dnevnega reda sprejeli tudi odlok o dopolnitvi Odloka o turistični taksi v Občini Vransko, odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Potrdili so število delavcev na sistemizaciji delovnih mest v OŠ Vransko-Tabor, enota Vrtec Vransko, za šolsko leto 2022/2023 ter sklep, da se v šolskem letu 2022/2023 odobri financiranje dveh dodatnih ur nemščine 10 mesecev po 158,57 evra v skupnem znesku 1.585,70 evra. Brez pripomb je občinski svet potrdil Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Vransko za leto 2022 ter sprejel sklep, da se izvede projekt Obnova cestišča in asfaltne prevleke na javni poti Zaplanina–Pider. Bambi praznoval 10 let V soboto, 18. junija, je zasebni vrtec Bambi na Skupnem placu v Braslovčah praznoval 10. obletnico svojega delovanja. Izjemno čustvenemu začetku in nagovoru direktorice Taje Steblovnik je sledila prireditev z nastopom vseh vrtčevskih otrok skozi glasbeno pravljico Maček Muri. Zasebni vrtec Bambi je bil ustanovljen junija 2012 v Rečici ob Paki v Občini Šmartno ob Paki, kjer je začel z eno skupino otrok. Leta 2015 je odprl enoto vrtca v Braslovčah ter jo leta 2018 preselil v lastne prostore v Parižlje. Danes tako vrtec deluje v dveh enotah, Parižlje in Rečica ob Paki, v petih skupinah in pol pa ga obiskuje 99 otrok. Vrtec zaposluje 21 delavcev, ki prihajajo iz lokalnega okolja. Vrtec Bambi si je ob obletnici nadel moto »Vrtec pisanih idej«, saj želijo s svojim delovanjem izstopati od povprečja, delati drugače, bolje, in predvsem slediti potrebam otrok in njihovih staršev. Odprli II. fazo ČN Vransko Kratka junijska seja v Taboru V ponedeljek, 13. junija, je bila v sejni sobi Občine Tabor 23. redna seja občinskega sveta. Na tokratni seji so med drugim v prvi in drugi obravnavi potrdili spremembe in dopolnitve odlok o oskrbi s pitno vodo na območju vseh šestih spodnjesavinjskih občin. V nadaljevanju so opravili tudi prvo in drugo obravnavo Odloka o organizaciji in delovnem področju Svetnik Boštjan Kreča in župan Marko Semprimožnik med prerezom traku V petek, 24. junija, so na Vranskem na krajši slovesnosti uradno odprli II. fazo čistilne naprave (ČN). Z njo upravlja Javno komunalno podjetje Žalec. Vrednost pogodbenih del znaša 242.841 evrov z DDV. O novi pridobitvi sta govorila župan Franc Sušnik in direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič. Kot sta povedala, se je zaradi preobremenjenosti z odpadnimi vodami leta 2021 pričela izgradnja II. faze čistilne naprave Vransko, s katero se je kapaciteta čistilne naprave, na kateri se čistijo odpadne vode z območja Vranskega in dela Brodov, povečala z obstoječih 700 PE na 1400 PE. Kot najugodnejši ponudnik v postopku oddaje javnega naročila je bilo izbrano podjetje S5 Projekt. Vrednost pogodbenih del je znašalo 242.840,64 evrov (z DDV). V drugi fazi so bili zgrajeni naslednji sklopi: grablje, peskolov, maščobnik, čistilni blok 2 ter zunanja ureditev. Glede na populacijske trende in trende gospodarskega razvoja predvidevamo, da bi kapaciteta tako dograjene čistilne naprave morala zadostovati vsaj za nadaljnjih 15 let. Odprtje je popestrila Folklorna skupina Vransko, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Turinek. OBČINE ŠT. 6 I junij 2022 5 Nove pridobitve na Gomilskem T. TAVČAR Vrednost investicije je več kot 1,8 milijona evrov. S prerezom traku so župan Tomaž Žohar ter svetnika Boštjan Šalamon in Jaka Orožim simbolično predali namenu novo infrastrukturo KS Gomilsko. Pred domom krajanov na Gomilskem so v sredo, 22. junija, tudi formalno odprli prenovljeno infrastrukturo. Podoba dela vasi Gomilsko je po zaključku dograditve in obnove infrastrukture postala prijaznejša in predvsem varnejša. Precej truda sta prostovoljno vložila svetnika Boštjan Šalamon in Jaka Orožim, ki sta v času obnove spremljala stanje na terenu in usklajevala informacije med krajani in občino. Občina Braslovče je izvedla primarni fekalni kanalizacijski sistem v Občini Braslovče in zbirni kanal Glinje– Gomilsko–Grajska vas. Skupno je položenih okrog 3 km gravitacijskih in tlačnih vodov, ki jih povezujejo tri črpališča: v Šmatevžu, na Gomilskem in v Grajski vasi. S tem sistemom je omogočen priključek na javni kanalizacijski sistem približno 60 gospodinjstvom. Ob izvedbi kanalizacije je bilo obnovljeno še vodovodno omrežje. Sočasno so vgradili zaščitne cevi za telekomunikacije in električno omrežje. V Šmatevžu in na Gomilskem so zgradili tudi novo javno razsvetljavo. Razširili so vozišča. Gomilsko in Grajska vas sta povezana z novim pločnikom, urejeno je meteorno odvodnjavanje. V centru Gomilskega je nastalo mini krožišče z razlogom umiritve prometa. Ker gre za šolsko pot, so s tem urejeni prehodi za pešce z ustrezno preglednostjo. Prav tako so urejena parkirišča proti POŠ Gomilsko ter cesta proti pokopališču. PGD Gomilsko je zelo veselo pridobitve treh parkirnih mest tik ob gasilskem domu, ki so zelo pomembna pri vsaki intervenciji. Celoten strošek investicije izvedbe fekalnega sistema z vso pripadajočo cestno in ostalo komunalno infrastrukturo znaša okrog 1.813.000 evrov. V letu 2022 je Gomilsko pridobilo še novo asfaltirano parkirišče pred domom krajanov. Omogočeno je urejeno parkiranje za 24 osebnih vozil. Dve parkirni mesti sta namenjeni invalidom. Površine so v celoti asfaltirane in tlakovane. S tem je Gomilsko pridobilo velik prostor za izvedbo raznih prireditev. Prisotne je nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, domači župnik Martin Cirar pa je opravil blagoslov. Novorojenčki pri županu T. TAVČAR Dobitniki »županovih petic« in župan Tomaž Žohar Slovesno za dan državnosti T. TAVČAR V Braslovčah so dan državnosti proslavili z osrednjo občinsko proslavo z bogatim kulturnim programom ter s podelitvijo priznanj devetošolcem in županovih petic, dogodek pa so zaključili s koncertom ene najpopularnejših slovenskih skupin Joker out. Podelili so tudi 13 županovih petic najboljšim učencem braslovške šole. Proslavo, katere rdeča nit je bila »Gradimo Slovenijo«, so povezovali Jasmina Roter Jager, Andrej Šram in Luka Jager, ki so predstavljali vsak svoj del slovenske zastave. Prireditev so uvodoma poleg himne s čudovito točko otvorile plesalke plesne skupine KD Mavrica. Za odličen glasbeni vložek so poskrbeli Katarina Meža na vokalu, Tanja Lončar na citrah, Urban Meža na kitari ter saksofonistka Maja Sternad. Svoj simpatičen vložek so k programu dodali tudi učenci OŠ Braslovče pod vodstvom Martine Vozlič in Saše Bitenc Janko. Osrednji del proslave je bila podelitev simboličnih nagrad letošnjim devetošolcem (53) in še posebej županovih petic (13) najboljšim učencem, ki so dosegli poseben učni uspeh skozi celotno osnovnošolsko izobraževanje. Priznanja je podelil župan Občine Braslovče. Župan je v svojem nagovoru gostom kot osrednji govornik poskusil prebuditi zavedanje, da nič v življenju ni samoumevno, niti svoboda ali mir, in da moramo to ceniti in spoštovati. Dotaknil se je tudi pomena medčloveških odnosov ter poudaril, da je prijateljstvo bogastvo in privilegij v življenju vseh nas in da naj drug drugemu pomagamo. Če pa že ne moremo pomagati, vsaj ne škodimo. V tem duhu je tudi devetošolcem zaželel, da sledijo svojemu srcu in verjamejo vase. Dogodek se je zaključil z odličnim koncertom, ki je navdušil kar številčno množico, zbrano na Skupnem placu. Več dečkov kot deklic D. NARAGLAV V Vrtcu Prebold so v sredo, 8. junija, na povabilo župana Vinka Debelaka pripravili 23. sprejem novorojenčkov in njihovih staršev. Po dveh letih so bili spet v živo povabljeni novorojenčki, ki so se rodili v času od 1. novembra 2021 do 30. aprila 2022. V tem času se je rodilo 19 otrok, od tega 8 deklic in 11 fantkov. Od 1. Župan Tomaž Žohar z novorojenci in starši Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je 15. junija v dvorani Doma kulture Braslovče pripravil sprejem za 39 otrok, rojenih od 1. novembra lani do 30. aprila letos. Ker zaradi omejitev, ki so veljale, niso mogli pripraviti sprejema za otroke, rojene v drugi polovici lanskega leta, je župan tokrat pripravil sprejem za obe skupini. Malčki so ob tej priložnosti prejeli slikanico Čarovnija na Žovneškem gradu domačinke Tjaše Slemenšek in državno zastavo, simbol slovenstva, njihovi starši pa sadiko medovite sivke ter enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka. V letu 2021 je bilo rojenih in obdarjenih 50 otrok s stalnim bivališčem v Občini Braslovče, kar je nekoliko manj kot v letih 2020 in 2019, ko je število rojstev znašalo 54. V zadnjih desetih letih so najnižje število rojstev zabeležili leta 2018, ko se je rodilo le novembra 2019 do 30. aprila letos se je rodilo 47 deklic in 62 dečkov. Skupno torej 109 novih prebivalcev Občine Prebold. Novorojenčki in starši so prejeli priložnostno darilo in vrednostni bon v višini 150 evrov. Za prijetno vzdušje in druženje, ki se je tokrat prvič odvijalo na dvorišču vrtca, pa so s svojim nastopom poskrbeli vrtčevski otroci. 45 otrok, najvišje pa leta 2016 s kar 70 novorojenčki s stalnim bivališčem v Občini Braslovče. Energetska prenova doma T. TAVČAR Župan Občine Polzela Jože Kužnik in direktor Lekarne Polzela Tadej Kotnik sta z družbo Halomojstri v sredo, 22. junija, podpisala pogodbo za energetsko sanacijo Zdravstvenega doma Polzela. Pogodbena cena znaša 542.293 evrov (z DDV). Projekt zajema izvedbo nove toplotnoizolacijske fasade, zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno fasado ostrešja in zamenjavo strešne kritine. Zaključek sanacije je predviden do 31. oktobra letos. Tretjino, natančneje 31 odstotkov v vrednosti 177.360 evrov, naj bi projekt financirali iz nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, 3,6 odstotka oz. 20.000 evrov vrednosti projekta bo prispeval lastnik lekarne, preostali del pa bodo pokrila proračunska sredstva Občine Polzela. Na sprejemu so bile tudi družine z že več otroki. 6 PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2022 Larisa, Timi in šempetrske odbojkarice D. NARAGLAV Razglasili so naj športnico, športnika in ekipo v Občini Žalec za leto 2021. delo v športu. Podeljenih je bilo veliko priznanj športnikom v različnih starostnih kategorijah in športnih disciplinah, v katerih so dosegali odličja na državnem, evropskem in svetovnem nivoju. Skupno je bilo podeljenih kar preko 80 priznanj. Posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo v športu je tokrat prejel Franc Romih z Ložnice pri Žalcu, in sicer za dolgoletno uspešno delo na področju lokostrelstva, zlasti v LK Sokol Ložnica. Najuspešnejša ekipa za leto 2021 je ekipa članic odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Šempeter, ki jo Za naj ekipo je bila proglašena ekipa članic OK Spodnja Savinjska Šempeter. Preko spleta so vzpostavili povezavo s športnikom leta Timijem Zajcem. V ponedeljek, 20. junija, je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec skupaj z Zvezo športnih društev in Občino Žalec po krajšem premoru ponovno izpeljal tradicionalno prireditev Športnik leta. Tokrat so se najboljši športniki v Občini Žalec za leto 2021 zbrali v mestnem parku pri žalski Fontani piv Zeleno zlato, kar je bilo prvič doslej, saj je v preteklosti ta prireditev potekala bistveno prej, pred začetkom koledarske pomladi in zato v dvorani Doma II. slovenskega tabora. V prijetnem okolju mestnega parka je zbrane najprej pozdravila glasba pevske skupine The Moonlighting Voices, ki je za glasbeno razvajanje poskrbela tudi med posameznimi sklopi podeljevanja priznanj. Župan Janko Kos je športnikom čestital za dosežene uspehe in poudaril, da so lahko občanke in občani ponosni na svoje športnike, še posebej na tiste, ki so si okoli vratu nadeli tudi olimpijska odličja. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi športnim delavcem, trenerjem, pokroviteljem in nenazadnje tudi staršem, ki športnikom omogočajo pogoje za trening, ti pa tako posegajo po vrhunskih rezultatih. Na prireditvi, ki jo je povezoval Jan Podbrežnik, so podelili priznanja vsem športnikom, ki so izpolnili pogoje v skladu z razpisom, najuspešnejši ekipi, naj športniku, naj športnici in za dolgoletno uspešno Športnica leta je postala Larisa Žagar Slemenšek. sestavljajo: Katja Banko, Maša Božič, Mojca Božič, Tia Koren, Nina Kotnik, Jerneja Lakovšek, Tali Lekše, Nika Markovič, Anja Mazej, Katja Mihalinec, Lara Rituper, Ana Trbojevič Ovčar, Vita V preboldskem Gaju priznanja športnikom KSENIJA ROZMAN Zlati ščit policije tudi v Žalec I. L. K. R. Podeljenih je bilo 14 priznanj oziroma pokalov, športnik leta 2021 pa je postal košarkar Žiga Dimec. Športna zveza Prebold je v preboldskem Gaju pripravila prireditev Športnik leta 2021, s katero se je pričelo praznovanje letošnjega praznika Občine Prebold. Čeprav je leto 2021 še zaznamovala pandemija covida-19, so tudi preboldski športniki dosegali vidne rezultate. Zbrane na prireditvi, ki jo je z glasbo popestril domačin Roman Zelič - Jerry, z besedo pa Saša Pukl, je najprej nagovoril novi predsednik Športne zveze Prebold Tadej Japundža. Športnikom je čestital za odlične rezultate ter se zahvalil tako njim kot njihovim trenerjem, staršem in drugim podpornikom, da namenjajo svoj čas športu. Zaželel jim je veliko dobrih rezultatov tudi v prihodnje. Župan Vinko Debelak je potrdil, da je v Občini Prebold vse več različnih športov in športnikov. Vsem je čestital za dosežene uspehe, s katerimi prispevajo tudi k promociji Občine Prebold, ob tem pa je posebej poudaril pomen usmerjanja mladih v šport. Pokal za obetavno mlado športnico je prejela članica Kluba borilnih veščin Fudoshin Mila Zupanc iz Šešč, za pomembne tekmovalne dosežke v športu pa vsestranski športnik specialne olimpijade Miha Holobar iz Sv. Lovrenca, članica Fudoshina Neja Zorec iz Latkove vasi, rokometašica Maja Kovačič iz Prebolda, plavalka Črnila in Anastazija Žnidar ter trener Beno Božič, njegov pomočnik Simon Božič in statistik Uroš Vidali. Naslov naj športnice si je z odličnimi rezultati tako v evropskem kot tudi v svetovnem merilu v kickboxingu in taekwondoju prislužila Larisa Žagar Slemenšek. Naj športnik je postal nosilec olimpijskih in svetovnih medalj v smučarskih skokih Timi Zajc. Z njim so se pogovarjali preko spleta, saj je Timi z reprezentanco v tujini, kjer se že pripravljajo na začetek nove sezone. Po koncu podelitve so si športnice in športniki ter številni drugi občani lahko ogledali celovečerni dokumentarni film o zlati slovenski košarkarski reprezentanci – 2017, s katerim so tudi zaokrožili prijeten večer. Svoj delež pa je k dogodku s svojim nastopom z obroči pridala tudi Maša Ferme, finalistka zadnje sezone Slovenija ima talent. lovoriko. V sezoni 2020/2021 je igral za Krko, s katero je v Ligi Nova KBM osvojil 3. mesto, nastopal je tudi v ligi ABA. V letu 2021 je postal član Cedevite Olimpije, decembra 2021 pa je prestopil v poljski klub Anwil Wloclawek. Še posebej smo ga v lanskem letu spremljali v reprezentanci Slovenije, ki je v juniju in juliju odigrala kvalifikacije, nato pa nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je osvojila 4. mesto. Podelitve se ni udeležil, saj so z reprezentanco že pričeli priprave na nadaljevanje kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2023. 27. junij je dan slovenske policije. Že pred dnevi so ga zaposleni na Policijski upravi Celje obeležili s proslavo v Šmarju pri Jelšah, kjer so tudi podelili priznanja. Podeljeni so bili veliki ščiti z bronasto zvezdo, zlati ščiti in bronasti znaki za sodelovanje. Med prejemniki zlatega ščita za večletno uspešno razvijanje in krepitev organiziranosti, usposobljenosti ali uspešnosti delovanja policije ter za pomembne dosežke pri razvojnem ali raziskovalnem delu na področju varnosti in policijske dejavnosti je bil letos tudi načelnik Policijske postaje Žalec Gorazd Trbovšek. Prejemniki priznanj za športne uspehe v letu 2021, skrajno levo predsednik Športne zveze Prebold Tadej Japundža Hana Podbregar iz Prebolda, člana Fudoshina Luka in Jan Ukmar iz Dolenje vasi, tekmovalec v avtomobilističnih dirkah Andrej Škorjanc iz Dolenje vasi, igralec namiznega tenisa Brin Kunstelj iz Šešč ter mlada košarkarja Tin Nemec iz Dolenje vasi in Nejc Tevžič iz Prebolda. Pokal za vrhunski mednarodni športni dosežek v letu 2021 sta župan in predsednik športne zveze izročila tekmovalcu iz Kluba borilnih veščin Fudoshin Nejcu Zorecu iz Latkove vasi, ki je tudi član slovenske reprezentance in je septembra lani postal evropski podprvak v mladinski kategoriji, na svetovnem prvenst- vu v Abu Dabiju pa je osvojil odlično 9. mesto v svoji kategoriji. Prav tako je pokal za vrhunski mednarodni športni dosežek prejel Rafael Končina iz Šešč, ki dosega odlične rezultate med amaterskimi kolesarji. Kot veteran je ponovno postal državni prvak, na svetovnem prvenstvu pa je prikolesaril do izjemnega 2. mesta. Naj športnik leta 2021 Občine Prebold pa je postal Žiga Dimec iz Latkove vasi, ki se s košarko ukvarja od zgodnjega otroštva in je za slovensko reprezentanco igral tudi v mlajših selekcijah. S člani je leta 2017 osvojil zgodovinsko evropsko NOVA KOLEK C I JA S O NČNIH OČAL PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2022 Dan državnosti v Žalcu BINA PLAZNIK Slavnostni govornik dr. Aleksander Jevšek: »Državo smo si izborili, sedaj si moramo izboriti še odlično upravljanje z njo.« 7 Občina Prebold praznovala D. NARAGLAV Nekdanji župnik Damjan Ratajc je postal častni občan Občine Prebold. Glasbeni nastop Vite Mavrič, oplemeniten z branjem poezije Osrednja proslava Občine Žalec ob dnevu državnosti je bila 23. junija v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Svečani dogodek je pol ure pred proslavo napovedala Godba Liboje. Slavnostni govornik je bil dr. Aleksander Jevšek, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Svoj nagovor je pričel z recitacijo ponarodele pesmi Tomaža Domicelja Slovenskega naroda sin. Spomnil je, da naša država šteje že 31 let, odkar je samostojna in neodvisna, vendar je naša zgodovina še veliko starejša in bogatejša. Spomnil je na začetke samostojne poti Slovencev, na enotnost in odločenost, ko smo se odločali o svoji samostojnosti. Tudi priprave na osamosvojitveno vojno so potrdile enotnost in zaupanje. Zato smo v osamosvojitveni vojni zmagali in premagali močnejšega nasprotnika: »Zaradi tega, ker smo bili mi pripravljeni za svojo državo dati vse. Mi smo vedeli, da se borimo za svobodo ter da imamo prav. Žal vem, da se vsi niso vrnili in da so dali največ, kar lahko. Hvala vsem sinovom in hčeram, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni. To je naša skupna zmaga, tega Sloveni- ja nikoli ne bo pozabila.« Spomnil je na skupne dosežke države v 31 letih, med drugim, da smo del Evropske unije, del zveze Nato ter polnopravna in spoštovana članica številnih Slavnostni govornik dr. Aleksander Jevšek HITER in UGODEN SERVIS mednarodnih organizacij. Da o svoji usodi danes odločamo sami in smo sami odgovorni tako za vzpone kot za padce. Dodobra smo spoznali tudi, kam nas lahko pripeljejo slabe odločitve. Prevečkrat smo bili v bolečinah zaradi divje privatizacije, nepravične delitve družbenega premoženja, propada gospodarskih velikanov, visoke brezposelnosti, bega možganov in velikih razvojnih razlik: »Danes vemo, da bi se lahko marsikateri slabi izkušnji izognili, če bi politika državne interese postavila pred strankarske in če bi odločevalci prvenstveno skrbeli za dobrobit ljudi. Državo smo si izborili, sedaj si moramo izboriti še odlično upravljanje z njo.« Zaključil je z mislimi o vojni v Ukrajini ter o energetski draginji: »Čas, ki prihaja, bo zahteval državnike, ki se bodo trudili za skupno dobro in za mir. Vojna je nepredstavljiva tragedija, ki jo velja za vsako ceno preprečiti in zaustaviti.« Izrazil je prepričanje, da nam bo na naši poti uspelo, saj smo trdoživ in predan narod. Zaslužimo si državo, na katero smo lahko ponosni. Kulturni program je obogatila šansonjerka Vita Mavrič s spremljevalno glasbeno zasedbo. Umetnica je z avtorskimi glasbenimi predstavami in šansonom v več kot tridesetih letih kariere močno zaznamovala naše kulturno okolje. Med slovenskim občinstvom je obudila zanimanje za šanson ter slovensko uglasbeno poezijo, povzdignila je raven besede in glasbe ter razvila prepoznavni blagovni znamki mednarodnega festivala šansonov »La vie en rose« in »Café Teater«, ki ga je kot umetniška vodja vodila dvajset let. Prireditev je povezovala Nastija Močnik. Sceno je oblikovala Breda Bračko. V minulih dveh tednih je svoj občinski praznik praznovala Občina Prebold. V okviru praznovanja se je po dveh okrnjenih letih znova zvrstilo več najrazličnejših kulturnih, športnih in drugih dogodkov. Krona vsega pa je bila slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj, ki je tokrat prvič potekala na prostem, pod šotorom v Športnem centru Latkova vas. Tukaj so kasneje pripravili še več dogodkov, vključno s praznovanjem 120-letnice PGD Latkova vas in dnevom gasilca GZ Prebold. Slavnostno sejo ob občinskem prazniku in dnevu državnosti so pripravili v sredo, 22. junija. Zbrane je pozdravil in nagovoril župan Vinko Debelak. Tokrat je v svojem govoru segel daleč v zgodovino in predstavil delovanje vseh preboldskih županov obdobju in za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja ter ohranjanja ljudskega izročila; Uroš Herman za dolgoletno in vsestransko delo na področju zgodovine domače lokalne skupnosti. Srebrni grb je tokrat prejela Nuša Strgar za svoje vsestransko delo na različnih področjih v lokalni skupnosti, zlasti v Rdečem križu in Zgodovinskem narodopisnem društvu, v katerih je tudi že dolgoletna predsednica. Največje priznanje ob letošnjem prazniku pa je prejel nekdanji župnik preboldske in marijareške župnije Damjan Ratajc, ki mu je bila podeljena listina častnega občana. S svojim 16-letnim delovanjem je v občini pustil velik pečat, v tem obdobju pa je pomembno zaznamoval ne samo versko, ampak vsesplošno družbeno, kulturno in javno življenje v kraju. Svojega skrbnega osebnega odnosa Preboldski prejemniki priznanj z novim častnim občanom in županom v preteklosti ter tudi v novejšem času do razdelitve Občine Žalec in sedanje samostojne občine. Izpostavil je pomembne trenutke v razvoju in delovanju nekdanje in sedanje občine kot tudi vsestransko in bogato delovanje posameznikov, društev in organizacij v občini, ki sooblikujejo in bogatijo življenje lokalne skupnosti. Priznanja občine so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas ob 120-letnici delovanja; Planinsko društvo Prebold ob 50-letnici delovanja; Čebelarsko društvo Prebold ob 70-letnici delovanja. Posebno priznanje Občine Prebold je prejel Drago Pintar iz podjetja Uniforest za uspešno vodenje podjetja ter delo na področju razvoja gospodarstva. Bronaste grbe so prejeli: Matej Golavšek za svoje vsestransko delovanje, s katerim je pomembno vplival na življenje v lokalni skupnosti; Ljudmila Podgoršek za pomembne dosežke v daljšem časovnem ni gojil samo do ljudi, ampak tudi do vse snovne in nesnovne dediščine, spodbujal in podpiral pa je tudi številne obnove sakralnih in drugih kulturnih objektov ter ustanov, ki so bile pod njegovim okriljem. Tako so bile obnovljene vse štiri cerkve v občini in s tem še naprej ostale pomemben duhovni hram za številne ljudi. Priznanja in grbe Občine Prebold sta nagrajencem podelila župan Vinko Debelak in podžupan mag. Boris Kupec. Rdeča nit tokratnega praznovanja je bila Kajuhova poezija in domoljubna pesem, s katero so prostor pod šotorom napolnili pevci Moškega pevskega zbora Prebold pod vodstvom Ane Rudnik Pavlice in moderatorka Katarina Petač s Kajuhovimi verzi in pesmijo Samo milijon nas je. Slovesnost so obogatili godbeniki pihalne godbe in praporščaki vseh preboldskih društev. V treh akcijah 239 krvodajalcev T. TAVČAR • • • • AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si Junija je žalsko območno združenje Rdečega križa (OZRK) v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK Prebold, Polzela in Vransko organiziralo kar tri krvodajalske akcije. V Hotelu Prebold se je akcije 9. junija udeležilo 84 krvodajalcev, v veroučni učilnici Župnije Polzela 22. junija 65 in v Kulturnem domu Vransko 23. junija 90 krvodajalcev. Kot je povedal sekretar OZRK Žalec Matjaž Črešnovar, se s transfuzijskimi službami dogovarjajo, katere krvne skupine potrebujejo v določenem trenutku. Krvodajalke in krvodajalci so po pozivu pripravljeni darovati kri, saj vedo, kaj pomeni pomagati nekomu, ki takoj potrebuje kri. Zelo so zadovoljni, ker se odziva- jo na SMS-povabila. Način vabljenja s SMS-ji so obdržali iz koronskih časov, ko je bilo treba zagotavljati ustrezno število ljudi v prostoru, krvodajalcem pa naročila v transfuzijskih službah na točno uro odvzema odgovarjajo. Naslednja krvodajalska akcija bo v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec 27. julija od 7. do 12. ure. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 6 I junij 2022 Start tretje etape v Žalcu BINA PLAZNIK B. PLAZNIK, D. N., T. T. 28. kolesarska dirka Po Sloveniji s sloganom »Fight for green« je tudi letos »gostovala« v naši dolini, tudi pri nas pa so kolesarje pospremili številni navijači. 15. junija je kolesarska karavana – na čelu s prvim kolesarjem sveta Tadejem Pogačarjem – s startom prve etape v Novi Gorici odprla tekmovalni del 28. dirke Po Sloveniji, ki je med drugim obiskala kar 12 občin savinjske regije. 3. etapa se je v Spodnji Savinjski dolini pričela v petek, 17. junija, s startom v Žalcu, se med drugim vila skozi Prebold in Braslovče ter končala na Starem gradu Celje. Zmagovalec tretje etape je bil naš vrhunski Tadej Pogačar, ki je slavil tudi na koncu. Dirka Po Sloveniji se je namreč končala dva dni kasneje s 5. etapo s ciljem v Novem mestu. Vrhunec za Savinjsko dolino in okolico je predstavljala 145 kilometrov dolga tretja etapa s startom v Žalcu in ciljem na Starem gradu Celje. Vseskozi so kolesarje v velikem Snemalci, ki so sestavni del kolesarske karavane, morajo pokazati skoraj kaskadersko spretnost, hkrati pa zagotavljati varno in nemoteno spremljanje kolesarjev na poti. Tadej Pogačar zaradi pojava covida na razočaranje oboževalcev ni delil podpisov in »selfijev«. številu bodrili navijači. Dirko so v neposrednem prenosu in posnetkih predvajali na televizijskem programu Eurosport in drugem programu Televizije Slovenija. Kolesarji so se na tretjo etapo podali v petek, 17. junija. Start etape je bil ob četrt čez enajsto uro dopoldne na Šlandrovem trgu v Žalcu. Župan Občine Žalec Janko Kos je na startu kolesarje in obiskovalce pozdravil ter izrazil zadovoljstvo, da je Žalec del dirke. Čestital je organizatorjem in podjetjem, ki podpirajo dirko. Zahvalil se je tudi vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri izvedbi. Poudaril je pomen dogodka za Slovenijo tako v turističnem kot v športnem smislu: »Na Eurosportu milijone ljudi po svetu vidi Slovenijo, naš raj pod Alpami. V Žalcu so Še zadnji posveti z organizatorjem Ekipa zaposlenih z Občine Žalec se je pridružila navijačem pri fontani piv. Županov zamah z zastavico je naznanil start: Sedaj gre zares! obiskovalci dobrodošli tudi naslednje leto, ko bomo v dogajanje vključili še kakšno občino in naredili dirko še bolj zanimivo. Obljubljamo, da bo še bolje. Za kolesarjenje je treba imeti voljo. Ko greš v hrib, se ne smeš ustaviti. In takšni trmasti ter zagnani smo Slovenci. Zato imamo tri najboljše kolesarje na svetu. Tudi otroci vzpodbujajo kolesarje in si želijo iti po poti Pogačarja in najboljših. Moramo jih vzpodbujati.« Obiskovalce je med drugim povabil, da se osvežijo na Fontani piv Zeleno zlato, ter se pošalil, da »vrček piva na dan odžene zdravnika stran«. Trasa je nato vodila skozi Vrbje, Šempeter, Ločico ob Savinji, Breg pri Polzeli, Polzelo, Ložnico, Velenje, Škale, Gabrke, Ravne, Topolšico, Šoštanj, Florjan, Skorno, Gorenje, Paško vas, Šmartno ob Paki, Rečico Otroci so z zanimanjem opazovali dogajanje. 5.-7. AVGUST 2022 FONTANA PIV, ŽALEC www.zkst-zalec.si Starodobniki so postali nepogrešljiv del pričetka etape v Žalcu. ŠT. 6 I junij 2022 OSREDNJE TEME Kolesarji so kot puščica zleteli na pot po dolini. ob Savinji, Letuš, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Dreti, Lipo z gorskim ciljem, Vologo, Vransko, Gomilsko, Braslovče, Male Braslovče, Šentrupert, Dolenjo vas, Prebold, Latkovo vas in Šempeter, nazaj skozi Žalec proti Levcu, skozi Celje, Teharje in Štore na Svetino, kjer je bil drugi gorski cilj, ter do Celjske koče. Sledil je spust proti Celju ter eden izmed vrhuncev dirke po Sloveniji, cilj etape na Starem gradu Celje okoli tretje ure popoldne. Tadej Pogačar je na tretji etapi prepričljivo pometel s konkurenco in zmagal. Prav tako je Pogačar v skupnem seštevku dirke zbral največ točk in je tako postal zmagovalec 28. dirke Po Sloveniji. Drugo mesto v skupnem seštevku dirke je osvojil Poljak Rafal Majka. Tretje mesto pa je dosegel Slovenec Domen Novak. Motivatorji obiskovalcev na pražnje ‘okrancljanem’ traktorju so poskrbeliza fenomenalno vzdušje pred startom. Novinarji so množično spremljali priprave ekip na tretjo etapo. Tako kot mnogi prebivalci Spodnje Savinjske doline, so kolesarje bučno pozdravili tudi, ko so se peljali skozi središče Braslovč. Letos so kolesarji peljali tudi skozi Prebold. 9 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 6 I junij 2022 Prostovoljka s ponosom in odgovornostjo do okolja LUCIJA KOLAR ARHIV RZS Ivica Čretnik iz Šempetra v Savinjski dolini je pred dnevi prejela najvišje priznanje Republike Slovenije za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela za leto 2021. »Več kot zasluženo,« ji je ob svečani podelitvi v predsedniški dvorani rekel predsednik republike Borut Pahor. Ivica Čretnik je minuli ponedeljek postala častna krajanka Šempetra. Je prejemnica številnih priznanj na področju turizma pri Turistični zvezi Slovenije in v lokalni skupnosti. O prostovoljstvu na različnih področjih, posebej turizmu, in še o marsičem smo se z Ivico Čretnik pogovarjali v živo, z enim očesom pri kolesarjih, ki so urno švigali tudi skozi Šempeter v 3. etapi Dirke po Sloveniji. Tudi tak športni dogodek je še kako pomemben za turizem, pravi Ivica, in ob tem prav čutiš razmišljanje v njeni glavi, kako bi v prihodnje na to karavano, ki drvi neposredno mimo Rimske nekropole, malo bolj opozorili. Ivica Čretnik je živahna in ustvarjalna upokojenka že osemnajst let, a njena aktivnost je gotovo dokaz, da nima zveze z leti. V svojem službenem obdobju je poučevala razredni pouk in bila dolgoletna ravnateljica OŠ Šempeter. S številnimi projekti se je zavzemala, da se v domačem kraju ohranjata kulturna in naravna dediščina. Več kot 40 let je članica upravnega odbora TD Šempeter in 12 let predsednica društva, ki upravlja zgodovinsko-kulturni državni spomenik Rimsko nekropolo in naravni spomenik državnega pomena Jamo Pekel. 8 let je bila predsednica TZ Spodnje Savinjske doline in 8 let predsednica Zveze TD Občine Žalec. Kot soustanoviteljica in podpredsednica Regijske turistične zveze SAŠKA si prizadeva za povezovanje društev na naravno povezanem področju. Več kot 60 let prostovoljstva Za najvišje priznanje na področju prostovoljstva je Ivico Čretnik predlagala Turistična zveza Slovenije. O tem, kako daleč nazaj sega njeno prostovoljsko udejstvovanje in na katera področja, je Ivica Čretnik povedala: »Visoko priznanje me je zelo presenetilo in šele takrat, ko sem dobila povabilo predsednika države, sem začela razmišljati, kdaj se je to moje prostovoljstvo pravzaprav začelo in kako, da sem prišla v ta izbor za nagrado. Vrnila sem se v leta srednje šole, ko sem delovala v kulturnem društvu v Šempetru in sem prevzela izposojo knjig v ljudski knjižnici v Šempetru. To sem prostovoljno opravljala do konca srednje šole. Ko pa sem začela poučevati v osnovni šoli, mi je bil velik izziv športna aktivnost, ker le zdravi otroci lahko uspešno in dobro delajo. Prevzela sem vodenje planinskega krožka na šoli in tako z otroki, pogosto tudi starši, preživljala proste sobote. Planincem so se pridružili še taborniki … Večkrat sem bila organizatorica taborjenja, večinoma ob Kolpi. Bila sem med ustanovnimi člani Planinskega društva Šempeter. Moje dejavnosti na področju prostovoljstva segajo daleč nazaj, več kot 55 let.« Vsakdo se ne odloči kar tako, da nameni svoj prosti čas za nekaj dobrega v okolju, podari sebe in za to ni plačan. O tem, kaj je gnalo Ivico, je povedala: »Nikoli nisem razmišljala, da nimam časa. Tudi sama sem si želela aktivnega življenja. Sem po naravi timski človek in rada delim mnenja z drugimi za dosego boljših rešitev.« tična bisera. Imeti takšna izjemna turistična bisera tako blizu je res privilegij.« Ivica Čretnik je bila ravnateljica od leta 1984. »Takrat sem se še bolj zavedala, da je treba otroke vzpodbujati v prve turistične korake, zato smo ustvarili kar nekaj projektov in jih predstavili navzven.« Vodenje TD Šempeter pa je prevzela šele po upokojitvi. »Upokojila sem se leta 2004, čeprav sem imela še dve leti mandata, zato sem morala za prekinitev zaprositi na ministrstvo za šolstvo. Ker rada potujem, sem želela videti oddaljeni Avstralijo in Novo Zelandijo, za kar sem potrebovala nekaj več časa.« Leta 2006 je postala podžupanja Občine Žalec in po končanem mandatu 2010 prevzela vodenje TD Šempeter. »Zavedati se je treba, da prostovoljstvo ni profesionalizem, da bi moral vsaj teoretično narediti vse popolno in brez napak. Človeka včasih prizadene kritika ljudi, najbolj tistih, ki nikoli ne priskočijo prostovoljno, pa ni pomembno, na katerem področju. Jaz pač čutim, da sem prostovoljka z veseljem, s ponosom, zaradi odgovornosti in spoštovanja do okolja, v katerem živim. Trudim se in imam občutek, da sem naredila najboljše po svojih močeh. Če že ne najboljše, Vodenje TD Šempeter pa nekaj za dušo in dobrega za kraj in ljudi okoli sebe.« je posebno Prostovoljstvo na področju turizma se je »pridružilo« na pragu osemdesetih let: »Turistično društvo Šempeter je takrat že upravljalo Jamo Pekel in Rimsko nekropolo. Kot zaposleno učiteljico na šoli me je ravnateljica spodbudila za povezovanje med šolo in TD Šempeter ter me predlagala za članico upravnega odbora TD Šempeter. To je bil še dodatni motiv za uspešno sodelovanje. Vez med TD in šolo je prinesla velike rezultate. Otroci šempetrske šole so lahko vedno brezplačno obiskali oba turis- ZAPOSLIMO CNC OPERATER VZDRŽEVALEC - elektro - strojni DELAVEC V PROIZVODNJI Več delovnih mest VARILEC Ivica Čretnik z “velikim” državnim priznanjem SKLADIŠČNIK • Stimulativno plačilo • Regres 2022: 1900 € neto Več o prostih delovnih mestih na: www.aplast.si Vloge sprejemamo na sedežu matičnega podjetja Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si Vodenje takšnega društva je velik izziv. Ker društvo upravlja dva turistična bisera, oba pomembna na zemljevidu Slovenije, je treba zagotoviti kakovostne vodnike, ki tesno sodelujejo s prostovoljci, ki poskrbijo za urejenost okolja. Društvo ima preko 200 članov, več kot 40 prostovoljcev je aktivnih, prihajajo na delovne akcije in druga druženja. »Prve spomenike v Rimski nekropoli so odkrili 15. junija 1952. SAZU in Pokrajinski muzej sta vodila izkopavanja in postopoma se je postavil muzej na prostem. To je bila prava atrakcija, zato so prihajali v naš kraj iz cele Slovenije. Treba je bilo urediti kraj, ga narediti prijetnega, vabljivega, zato je bilo leta 1961 ustanovljeno Turistično olepševalno društvo Šempeter (lani je praznovalo 60 let). V tem društvu so delovali pravi zanesenjaki in leta 1969 tudi pričeli z deli pri Jami Pekel s ciljem, da bi obiskovalcem ponudili še malo več. Potrebovali so le 3 leta, da so s prostovoljnim delom omogočili prvi vstop v jamo. In istega leta je TD začelo upravljati z Rimsko nekropolo in prevzelo vodenje od Pokrajinskega muzeja Celje. Letos torej praznujemo dve obletnici: 70 let prvega odkritja spomenikov v sedanji Rimski nekropoli in 50-letnico odprtja elektrificirane Jame Pekel. Obisk naših objektov v zimskem času ni mogoč, torej je vezan na sezono, ki traja od 1. marca do 31. oktobra. Bi pa potencialno lahko podaljšali sezono, če bi imela nekropola nadstrešek in – kar bi bilo najpomembnejše – ohranila bi se kakovost vseh grobnic.« Leta 2008 je bila podpisana petpartitna pogodba med SAZU kot lastnikom zemlje in spomenikov, Pokrajinskim muzejem Celje, ki vodi evidenco spomenikov in ima strokovni nadzor, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, Občino Žalec kot upravljalcem in TD Šempeter kot izvajalcem upravljanja. Nekropola še čaka Po pomembnostih upravljanja turističnih objektov v Sloveniji je TD Šempeter tretje najmočnejše turistično društvo, pove Ivica Čretnik: »Pred nami sta samo velika, odlično turistično obiskana kraja Bled in Bohinj. Torej imamo tudi v našem kraju, v naši občini pomembna turistična potenciala na ravni države. Nekropola še čaka na razvoj infrastrukture, ki bi omogočala zaščito spomenikov, dodatno, zanimivejšo ponudbo za obiskovalce, turiste. Pred leti se je Občina Žalec s partnerji prijavila na norveški razpis za pokritje nekropole, rešitev spomenikov pred propadom in boljše pogoje za večji razvoj turizma. »Takrat je bilo za projekt že izdano gradbeno dovoljenje. Veliko veselja in zadovoljstva je bilo v nas, vendar kljub pomembnosti antičnega parka žal sredstev nismo dobili. Nastopilo je razočaranje. Spraševali smo se, le kaj je bil razlog, da nismo bili izbrani. Kako malo cenimo te spomenike v nekropoli na nivoju države, pa čeprav so edinstveni, tudi v celotnem južnem delu Evrope. Občina Žalec se zaveda te pomembnosti, zato je za ohranjanje vsega v parku naročila restavratorska dela, ki naj bi bila opravljena že letos. V Jami Pekel pa smo pristopili k zamenjavi zastarelih luči z led lučmi, ki so prijaznejša naravnemu okolju. Predvidevamo, da bodo v mesecu septembru, natanko po petdesetih letih, le zasijale ustrezne luči. In naprej? Ob njenem natančnem poznavanju in vpetosti v to delo se vprašam, če je to še prostovoljstvo,« razmišlja Ivica Čretnik. Primerno zadoščenje je gotovo tudi veličastna prireditev ob prejemu državnega priznanja pri predsedniku države: »Sam dogodek podelitve priznanja je zelo veličasten kot državniškim dogodkom po protokolarnih standardih pritiče. Zaradi izkazane časti, veličastnosti ambienta in dogodka ter pozornosti predsednika države se človek res počuti počaščen. Priznanja sta podelila predsednik Borut Pahor in predsednik komisije za podeljevanje vsakemu prejemniku posebej. Prejeli smo visoko priznanje in fizično je tudi veliko. Zelo sem si zapomnila njegove besede ob predaji, ko sva se tudi rokovala. Dejal je: ’Gospa Ivica, več kot zasluženo!’ Morda se komu zdi malenkost, ampak v resnici gre za veliko čast in krasen spomin, ki ti poplačata marsikatero prostovoljsko uro,« ponosno pove Ivica. Ob tem doda: »Zavedati se je treba, da prostovoljstvo ni profesionalizem, da bi moral vsaj teoretično narediti vse popolno in brez napak. Človeka včasih prizadene kritika ljudi, najbolj tistih, ki nikoli ne priskočijo prostovoljno, pa ni pomembno, na katerem področju. Jaz pač čutim, da sem prostovoljka z veseljem, s ponosom, zaradi odgovornosti in spoštovanja do okolja, v katerem živim. Trudim se in imam občutek, da sem naredila najboljše po svojih močeh. Če že ne najboljše, pa nekaj za dušo in dobrega za kraj in ljudi okoli sebe.« Ivica zna ceniti pozornost in trenutke v življenju, ki osrečujejo, sploh če vanje vložiš svojo energijo, ustvarjalnost in prosti čas. Morda še toliko bolj, ker sta jo težak potek bolezni in bližnje srečanje s korono skoraj odnesla na drugo stran. A tako kot se ni pustila bolezni, tako s svojo energijo ne popusti pri projektih, ki jih vztrajno nadaljuje. Prostovoljstvo je poslanstvo in turizem je lahko srečen, da ima ljudi, kot je Ivica Čretnik, ki vztrajajo in se ne pustijo. Tega ne more plačati noben denar. PRAVILA VOLILNE KAMPANJE MESEČNIKA UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VSE VOLITVE V LETU 2022 V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni kampanji in programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo pravila volilne kampanje Utripa Savinjske doline v času volilne kampanje. Pravila volilne kampanje so v veljavi vse leto 2022 in veljajo za vse volitve v letu 2022. Za volilne oglase velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si). Prav tako veljajo za volilne oglase enaki terminski plani naročanja in oddajanja gradiv kot za redne oglase in so objavljeni na isti spletni strani. Plačila za volilne oglase v času trajanja volilne kampanje morajo biti izvedena po predračunu (velja za objave v Utripu Savinjske doline, ki izide v mesecu pred terminom volitev). Volilni oglasi na naslovnici in zadnji strani časopisa niso mogoči, o razvrščanju na notranjih straneh pa odloča uredništvo. Pravila volilne kampanje Utripa Savinjske doline so v celoti objavljena na spletni strani izdajatelja www.zkst-zalec.si, informacije in naročila na: 03 712 12 80, utrip@zkst-zalec.si. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 6 I junij 2022 Vrvica najbolj prepričala TONE TAVČAR Na Gradu Komenda so razglasili inovatorje leta Spodnje Savinjske doline. S slavnostno podelitvijo priznanj in nagrad, ki je bila tokrat organizirana na Gradu Komenda pod pokroviteljstvom Občine Polzela, je bil v torek, 21. junija, zaključen že deseti razpis »Inovator leta Spodnje Savinjske 2021«. Občine Spodnje Savinjske doline in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec so s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja tokrat podelile priznanja štirim najboljšim inovacijam lokalnega okolja za preteklo leto. Avtorji so za vsako nagrajeno inovacijo prejeli približno 2.500 evrov nagrade. Na deseti, jubilejni razpis Inovator leta Spodnje Savinjske 2021 je prispelo 12 inovacij, od tega je bilo pet skupinskih, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo 24 inovatorjev. Sedemčlansko komisijo je najbolj prepričala razgradljiva hmeljska vrvica, ki sta si jo v sklopu evropskega projekta Biothop zamislili dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in dr. Vesna Žepič Bogataj iz celjske- ga podjetja Tecos. Obe sta združili agronomsko idejo vpeljave biorazgradljive vrvice v hmeljišča ter s tem možnost kompostiranja in vračanja komposta na obdelovalne površine ter znanje s področja materialov. Na drugo mesto se je uvrstila skupinska inovacija Modularna zasnova traktorske kosilnice SIP DISC 1100. Podjetje Sip je že v letu 2019 razvilo prvi prototip največje nošene traktorske kosilnice na svetu z delovno širino 11 metrov. Glede na kompleksnost stroja so v podjetju Sip prišli do spoznanja, da bodo z modularno gradnjo veliko bolj odzivni na potrebe na trgu. Zasnovali so jo po principu enotnega ogrodja za vse modele. Na podlagi tega lahko posamezne sklope stroja izdelujejo v večjih serijah in s tem zelo zmanjšajo proizvodne stroške. Avtorji inovacije so Damjan Lopan, Matej Zorko, Blaž Kozjek, Andrej Rakun, Marko Koceli, Ignac Gobec, Janez Tomelj, Tilen Hadolin, Sebastjan Bogataj in Borut Srčnik. Vsi so komisijo prepričali še z eno inovacijo, pri kateri je z njimi sodeloval še Jan Ledl. Z inovacijo, ki so jo poimenovali Avtomatski Inovatorji, Janko Kos, Dejan Židan, Jože Kužnik, Danilo Basle in Stojan Praprotnik mehanski zaklep kosilnice v transportni položaj, so se uvrstili na četrto mesto. Edina med štirimi nagrajenimi inovacijami, ki ni bila s kmetijskega področja, je bila inovacija eCarv – nagibna električna platforma za osebni prevoz, katere avtor je Borut Srčnik iz Občine Prebold. Gre za par trikolesnih podnožij za osebni prevoz (za vsako nogo eno podnožje), s katerim lahko uporabnik s pomočjo mehanizma z nagibanjem izvede zavoj, ki je podoben tehniki karving pri smučanju. Priznanja je tokrat nagrajencem podelil nov državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejan Židan, ki je poudaril pomembnost inovacij pri reševanju ključnih družbenih izzivov. V Spodnji Savinjski dolini partnerji podjetniškega okolja že vrsto let sodelujejo pri organizaciji različnih oblik spodbujanja razvoja ter odpiranja novih delovnih mest v gospodarstvu. Ena od tovrstnih oblik je tudi spodbujanje inovacij s pomočjo razpisa Inovator leta Spodnje Savinjske doline. Razpis je bil že deseto leto zapored na medobčinski ravni. Šest sodelujočih občin Spodnje Savinjske doline – Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec – že pred objavo razpisa nameni sredstva za izvedbo, ki se v 90 odstotkih namenijo za denarne nagrade najbolje ocenjenim inovacijam. Pred podelitvijo so zbrane nagovorili župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik OS ORP SSD Janko Kos in predsednik komisije Inovator leta SSD Danilo Basle. Za popestritev prireditve je poskrbela Pia Gracl s kitaro, učenka Glasbene šole Risto Savin v Žalcu. Uspešen nastop žalskega podjetja APLAST na nemškem sejmu IFAT Žalsko podjetje Aplast d. o. o., proizvajalec s široko paleto izdelkov za podzemno infrastrukturo, se je po štirih letih ponovno predstavilo na mednarodnem sejmu IFAT v Nemčiji. Sejem velja za največjega na svetu s področja vodovoda, kanalizacije, odpadkov in surovin. Na kar 260.000 kvadratnih metrih se je predstavilo skoraj 3.000 razstavljavcev iz 59. držav, v 5. dneh pa ga je obiskalo kar 119.000 obiskovalcev iz 155 držav. Podjetje APLAST je na sejmu prisotno že 10. leto, na tokratnem sejmu pa je bilo zastopano z dvema razstavnima prostoroma. Na področju odpadkov je bil predstavljen sortiment posod za podzemno zbiranje odpadkov, med njimi tudi nov sistem zbiranja za biološke odpadke. Razstavni prostor vodovoda in kanalizacije pa je poleg že znanih izdelkov, zbiralnika za deževnico, črpalnega jaška, vodomernega termo jaška postregel z novostjo, ki je pritegnila ogromno pozornosti s strani obiskovalcev – 5G polietilenski kanalizacijski revizijski jašek. Gre za nov in hitrejši pristop gradnje kanalizacijskih omrežij, zlasti v zahtevnejših pogojih. Konstantna širitev proizvodnih kapacitet podjetja pomeni tudi rast števila zaposlenih, ki je v zadnjem letu preseglo številko 200. Prosta delovna mesta so objavljena na spletni strani podjetja: www.aplast.si. 11 Več kot 61.000 ur in 1.310 vključenih T. TAVČAR Skupna vrednost projekta, ki ga je sofinanciral Evropski socialni sklad, je dobrih 836 tisoč evrov, prav vsa izobraževanja pa so bila za uporabnike brezplačna. Partnerji v projektu Biserka Neuholt Hlastec in Franja Centrih iz UPI – ljudske univerze Celje, Mojmir Klovar (Šolski center Celje) in mag. Lidija Sovinc (Ljudska univerza Rogaška Slatina) so 14. junija v Galeriji okusov v Novem Celju predstavili rezultate projekta. Na UPI – ljudski univerzi Žalec so zaključili s štiriletnim projektom Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc v Savinjski regiji, v katerem so s partnerjema Ljudsko univerzo Rogaška Slatina in Šolskim centrom Celje v izobraževalne programe vključili 1310 zaposlenih in brezposelnih ljudi ter izvedli 61 tisoč izobraževalnih ur. Med vključenimi v izobraževalne programe jih je večina, kar 801 udeleženec, starih nad 45 let, kar je bil eden izmed glavnih ciljev projekta. Cilj projekta je bil z vključitvijo v različne izobraževalne programe in izpite izboljšati temeljne poklicne kompetence odraslih, ki so nižje izobraženi (imajo manj kot štiriletno srednješolsko izobrazbo oz. vključno z ISCED 3 – so nižje poklicno in srednje poklicno izobraženi) oziroma manj usposobljeni, s poudarkom na starejših od 45 let. Največ, kar 479 udeležencev, se jih je vključilo v programe digitalne pismenosti, opravljenih pa je bilo kar 221 izpitov oz. preverjanj za nacionalno poklicno kvalifikacijo. Med ostalimi programi v okviru projekta so bili dobro obiskani tudi programi za dvig jezikovnih kompetenc, največ za učenje angleščine, nemščine, italijanščine, ruščine in francoščine ter slovenščine kot drugega in tujega jezika. Skoraj dve tretjini udeleženih je bilo ženskega spola, le 32 odstotkov moškega. Največ, kar 44 odstotkov vključenih, je bilo odraslih med 45. in 54. letom starosti, tistih med 30. in 44. letom je bila tretjina, starejših od 54 let pa 17 odstotkov. Udeleženci med 25 in 29 let so predstavljali le štiri odstotke, mlajši od 25 let pa tri odstotke. Brezposelni so predstavljali 37 odstotkov udeležencev, zaposleni (med njimi tudi samozaposleni) pa 63 odstotkov. Kar 77 odstotkov je bilo tistih s sekundarno izobrazbo, 13 odstotkov s terciarno in le 20 odstotkov s primarno izobrazbo. »Veseli smo, da smo uspešno zaključili projekt, ki je trajal štiri leta in je pravzaprav nadgradnja predhodnega projekta,« je bo zaključku povedala direktorica UPI – ljudske univerze Žalec Franja Centrih in dodala, da so dosegli prav vse zastavljene cilje. Ob tem je dodala, da so kar tretjino poklicnih kompetenc oz. programov na novo razvili s podjetji s področja gospodarstva ter da so na to posebej ponosni. Partnerstvo z Ljudsko univerzo Rogaška Slatina in s Šolskim centrom Celje pa je zelo plodovito, saj tako pokrijejo več potenciala ljudi v geografskem smislu, pa tudi v smislu kadra in programov, ki jih imajo vsi skupaj. Šolski center, ki veliko sodeluje z gospodarstvom že na drugih programih, pa je lahko v ta projekt vnesel tudi te povezave in nadgradil sodelovanje s podjetji. Eden od uporabnikov Mirza Glavić se je v okviru projekta vključil v program tečaja nemškega jezika, saj je to znanje potreboval pri svojem delu v obstoječem podjetju: »Na eni točki sem se zavedal, da bom delal še trideset let in da potrebujem nadgradnjo znanja ter da če bom hotel neko spremembo v svoji profesionalni karieri, bom moral razviti določene dodatne kompetence in znanja. Ker dosti delam s tujci, je znanje jezikov, nemščine, nujno in ta ponudba je bila dobrodošla. Delodajalci danes več ne iščejo le izobrazbe, tudi kako znanje in kompetenco več. Moje delo s strankami je zdaj bolj samostojno, ker se s tujimi partnerji že sam vse dogovorim, ne potrebujem pomoči.« Glavić je dodal, da se bo kakšnih izobraževanj in pridobivanja kompetenc še dodatno udeležil. Partnerji v projektu so ob zaključku projekta 14. junija v Galeriji okusov v Novem Celju pripravili tudi okroglo mizo Kako prebuditi potenciale zaposlenih in brezposelnih ter povečati njihovo zavzetost, na kateri so sodelovali Branko Potočnik iz podjetja Zagožen Žalec, Andrej Poklič iz podjetja GKN Driveline Slovenija, Dubravka Milovanović z zavoda za zaposlovanje, OS Celje, Gordana Drimel iz Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah in Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 6 I junij 2022 Za praznik spet kosili in prali T. TAVČAR Ohranjanje in oživljanje starih običajev je del poslanstva Turističnega društva Petrovče, dve prireditvi je pripravilo tudi v okviru Petrovčevanja. Košnja po starem pri Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici je po dveletnem »koronskem« premoru 30. maja spet zaživela. Prireditelja, Turistično društvo Petrovče, slaba vremenska napoved ni ustavila. Več sonca pa je posijalo 3. junija, ko so pripravili srečanje na perišču v Dobriši vasi. Na Zaloški Gorici pri Obrezovem kozolcu je zbrane pozdravila predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler. Prireditev – sicer zaradi grožnje z neba z nekaj manj programa – je povezovala domačinka Vesna Rehar. Vodstvo koscev in vlogo prvega kosca je tokrat prevzel župan Občine Žalec Janko Kos. Enakovredno je med kosci kosila tudi 89-letna Trezika Prva skupina drugošolcev se je s Katjo Sorčan podala na pot. Župan Janko Kos je tokrat prevzel vlogo prvega kosca. Učna pot z ribico Branko Braslovčanko T. TAVČAR Ob Braslovškem jezeru so na dan mladosti odprli novo digitalizirano interaktivno učno pot okrog jezera. Na perišču so izkušene perice učile mlajše generacije. Cvikl, ki je redna udeleženka tradicionalnih košenj. Vreme je zdržalo do polovice predvidene košnje, nakar je kosce, grabljice in goste čakala bogata malica pod streho šotora pri Obrezovem kozolcu. Tam so lahko izbirali dobrote in domače izdelke pri že tradicionalnih ponudnikih. Vsi pa so bili deležni pogostitve, kot se za domač, kmečki praznik spodobi. Za dobro razpoloženje je s prijatelji muzikanti poskrbel Rok iz sosednje Kersnikove kmetije, pevci, kvartet Štangarji, pa so s svojim žlahtnim petjem slovenskih, pretežno narodnih pesmi še posebej navdušili obiskovalce. Dober odziv koscev, presenetljivo veliko število obiskovalcev in prijetno druženje, ki se je zavleklo v popoldanske ure, so potrdili pravilnost odločitve turističnega društva, da prireditev ni bila preklicana. Praznično okrašeno in olepšano z novimi zasaditvami pa je številne obiskovalce pričakalo tudi perišče v Dobriši vasi, kjer je TD Petrovče 3. junija pripravilo še Srečanje na perišču, ki ohranja običaj pranja po starem. Domača izdelava mila, pranje na star način, klepetanje peric in izmenjava vaških novic, ki so nadomeščale današnji rumeni tisk, so navdušili številne vaščane in ostale obiskovalce, ki so ta dan pohiteli na perišče. Pranje na perišču sta predstavili Anica in Silva iz Vinske gore, ki sta poznavalki tovrstne tradicije. V skupini peric, ki so to demonstrirale v živo, pa je bila poleg domačih deklet tudi gospodinja Jožica Grobelnik. Prireditev je obogatila in s prisrčnim nastopom navdušila velika skupina otrok iz petrovškega vrtca pod vodstvom vzgojiteljic. Vse prisotne je navdušil komaj sedemletni harmonikar Nace z Železnega, ki je vlekel meh »kot veliki«. Turistično društvo Petrovče in domačini pa so poskrbeli, da nastopajoči in obiskovalci s perišča niso šli s praznimi želodci. Prisotne je navdušil 7 letni harmonikar Nace. Zbrane so s kratkim programom navdušili tudi otroci iz petrovškega vrtca. Učna pot je nastala v okviru projekta Doživljaj narave na Braslovškem jezeru, ki so ga partnerji ZIKŠT 3 jezera kot nosilec projekta, Občina Braslovče, podjetje Titanik (Brunarica Jezero), in Turistično društvo Braslovče uspešno pridobili na 2. javnem pozivu LAS Spodnje Savinjske doline. Osrednji namen projekta je bil infrastrukturna ureditev in obogatitev ponudbe za aktivno preživljanje prostega časa ter vsebin, ki promovirajo naravno in kulturno dediščino, skrb za okolje in aktivnosti v naravi. V sredo, 25. maja, je v vsebinski izvedbi ZIKŠT 3 jezera zaživela digitalizirana učna pot. V okviru le-te bodo do jeseni izvedli še približno 16 vodenih animacij za šolske skupine in prvi tridnevni eko tabor za otroke iz socialno šibkejšega okolja v avgustu. Dogodek, ki ga je vodila Jasmina Roter Jager, so s simpatično kulturno drobtinico v besedi in plesu odprli učenci 2. razreda OŠ Braslovče pod mentorstvom Ane Rehar, vse zbrane pa je nagovoril tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Učenci 2. in 3. razreda OŠ Braslovče so se nato po kratki pogostitvi gostov s strani Brunarice Jezero Od Petra do Pekla D. NARAGLAV V KS Šempeter so v okviru krajevnega praznika po dveh letih premora zaradi epidemije letos znova organizirali pohod Od Petra do Pekla. Ta je nastal na pobudo Turističnega društva Šempeter, ki je tudi koordinator dogodka. Tokratni pohod je bil že sedmi po vrsti, znova precej množičen, za kar je poskrbelo tudi lepo nedeljsko vreme. Pohodnike je na Petrovem trgu, kjer je postavljen tudi kip sv. Petra, najprej nagovoril vodja letošnjega pohoda Mitja Tavčer, mentor mladih planincev pri PD Šempeter, ki je tudi podal potrebne informacije o samem pohodu. Pohodniki so se od spomenika sv. Petra podali po cesti za Podlog in mimo pokopališča ter med hmeljišči do Športnega centra Rega, kjer so si lahko pri prostovoljkah KO RK Šempeter izmerili krvni tlak in sladkor ter prisluhnili ubranemu petju pevskega zbora Savinjski zvon. Naslednja postaja je bila v Zalogu na prostoru Planinskega društva K2, ki je tudi predstavilo svojo dejavnost. Pomembna postaja na poti je bila točka ob cesti za jamo Pekel, kjer so se pohodniki lahko okrepčali z dobrotami izpod rok Društva podeželskih žena Občine Žalec. Sledil je najstrmejši del poti preko Globokega in od tam do Požarišča ter do jame Pekel. Prijetna pot se je tu končala z bogatim dogajanjem pred jamo. Za to so poskrbeli članice in člani TD Šempeter, PGD Šempeter, KuD Grifon Šempeter, Čebelarsko društvo Šempeter, šempetrski taborniki in Društvo upokojencev Šempeter. Pohodniki na začetku svoje poti z animatorkami Tajo Steblovnik, Katjo Sorčan in Jasmino Roter Jager podali na pot nove digitalizirane učne poti z ribico Branko Braslovčanko. Razen glavne junakinje, katere ime je izpeljanka in rima na Braslovčanka, so liki v aplikaciji imena dobili po znanih Braslovčanih. Z njimi se bodo uporabniki podali na raziskovanje kulturne in naravne dediščine kraja, zanimivega gozdnega življenja živali in rastlin, ekoloških tem, gozdnega bontona in gibanja v naravi. Vse to na malo drugačen, zabaven in zanimiv, a hkrati poučen način. Glavna junakinja, riba Branka Braslovčanka, bo v tej aplikaciji s pomočjo uporabnika in drugih jezerskih prijateljev ter preko 10 vsebinskih točk, bogatih z vizualnimi, besedilnimi in tudi avdio posnetki, reševala zanimive uganke in izpolnjevala naloge ter tako odkrila, kje se skriva šaljivi poglavar Braslav. Prvi preizkuševalci so bili navdušeni ter toplo priporočajo, da obiščete jezero in se podate na pot raziskovanja z aplikacijo, hkrati pa organizatorji predlagajo, da si le-to predhodno namestite doma v trgovini Google play pod naslovom Braslovško jezero – učna pot. PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA Trije poslanci po dveh mesecih L. KOLAR T. T., ARHIV D. P. Novi državni zbor deluje že skoraj dva meseca, z delom pa so začeli tudi poslanci, ki so bili izvoljeni na državnozborskih volitvah v naši dolini. Aleksander Reberšek iz Nove Slovenije je bil ponovno izvoljen, nova poslanca na listi Gibanja Svoboda pa sta postala mag. Dean Premik in Aleš Rezar. Vprašali smo jih o prvih vtisih v državnem zboru. Vsi načrtujejo v naši dolini odprtje poslanskih pisarn. mednarodne ekonomije, zadnjih 16 let pa sem vodil sektor za izvedenstvo (invalidske komisije) na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sem tudi predavatelj in mentor pravnih predmetov na višjih šolah. V prostem času sem predvsem popotnik, ki je z družino obredel že Aleš Rezar Mag. Dean Premik Petintridesetletni Aleš Rezar iz Ločice ob Savinji je diplomirani inženir elektrotehnike, v aktualnem sestavu DZ RS pa je postal tudi član Odbora za zadeve Evropske unije, Odbora za obrambo, Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbora za gospodarstvo. »Leta 2013 sem pridobil naziv diplomirani inženir elektrotehnike, šolanje zaključil leta 2015. Nakar sem se zaposlil v elektrogospodarstvu, od takrat pa sem se kalil in izobraževal na tem področju – do nastopa funkcije poslanca.« kar precej sveta,« je povedal mag. Premik. Tudi mag. Dean Premik načrtuje odprtje poslanske pisarne na področju naše doline: »Seveda pa v današnjem času obstaja še cel kup drugih možnosti za komunikacijo, kar delo (na daljavo) precej olajšuje. Tudi stiki z župani (v mojem volilnem okraju Žalec 2 je kar pet občin) bodo morali biti, še posebej po lokalnih volitvah, kar intenzivni.« Glede na to, da živi v Ljubljani, smo ga vprašali tudi, kako bo negoval stik s svojimi volivci oz. s tem območjem: »Ker izhajam s tega konca in se zelo rad vračam, v bližini imamo tudi vikend, tu živi tudi veliko mojih sorodnikov, mi stalno bivališče izven ‘mojih’ občin ne bo predstavljalo nobenih problemov. Delo na terenu mi pomeni izziv, prav tako mi bo tudi v veselje in ponos sodelovati z občani, kjer so me navsezadnje tudi izvolili. Še enkrat hvala vsem, ki so šli na volitve, seveda pa še posebej mojim volivcem.« O novi vlogi poslanca pa: »Z izvolitvijo v državni zbor sem skupaj s še štiridesetimi kolegi, poslanci Gibanja Svoboda, prevzel veliko odgovornost, da izpeljemo spremembe, za katere so se odločili volivke in volivci. Velika udeležba na volitvah tudi v Spodnji Savinjski dolini, ki jo zdaj zastopava kar dva poslanca Gibanja Svoboda, je pokazatelj želje po aktivni udeležbi prebivalcev v političnih procesih pri nas. V državnem zboru novi poslanci nismo izkusili ‘pripravništva’, ampak smo morali takoj začeti delati, saj nam je opozicija, sicer s popolnoma legitimnimi ukrepi (vlaganje množice zakonov že prvi dan mandata, posvetovalna referenduma), željo po hitrih spremembah, kot so jih želeli volivci, malce podaljšala. Prepričan pa sem, da nam bo kmalu uspelo delo, tako na vladi kot v državnem zboru, usmeriti v normalne tirnice in izpeljati tisto, kar so nam naložili državljani 24. aprila letos.« Mag. Dean Premik je v DZ RS član dveh odborov in Komisije za poslovnik: »Osebno sem se zelo aktivno vključil v delo Komisije za poslovnik, kjer sem kot podpredsednik že vodil prvo sejo, in pomembnih odborov: Odbora za zunanjo politiko (trenutno zelo aktualna ukrajinska kriza) in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide (draginja, prekarnost in pokojninska reforma). Tu se zavzemamo predvsem za aktivno vlogo naše države v Aleš Rezar: »Volivcem želim sporočiti, da nikoli ne bomo pozabili rezultata, s katerim so nas nagradili. Zato se dela lotevamo s ponižnostjo in hvaležnostjo, za dobrobit vseh nas. Bi pa vendarle prosil, da se prenehamo tako razdvojevati. Pogledov je lahko več, a le dober človek bo racionalno presodil, kaj je prav in kaj ne. Zato pozivam, da k vsaki problematiki pristopimo širokogledno in ne tako binarno.« Povedal je, da so prvi vtisi v državnem zboru pozitivni in delavni. »Želimo si čimprejšnje postavitve vlade z zastavljenimi ministrstvi. Sem član Odbora za Evropske zadeve, Odbora za obrambo, Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbora za gospodarstvo. Delo smo zastavili na podlagi ciljev ali po korakih, če želite. Menim, da je takšna strategija najboljša.« Aleš Rezar pravi, da v Savinjski dolini intenzivno išče poslansko pisarno: »Če bo vse po sreči, bosta na voljo kar dve pisarni, in že se veselim lokalne interakcije v novih prostorih.« Šestdesetletni mag. Dean Premik iz Ljubljane je magister mednarodne ekonomije. Rodil se je v Celju, otroštvo pa preživel v Žalcu. »Po preselitvi družine v Ljubljano, kjer sem končal gimnazijo in pravno fakulteto, sem svojo kariero začel v gospodarstvu kot pravnik in menedžer, občasno sem delal tudi v tujini. Kasneje sem se zaposlil na Ministrstvu za finance kot višji devizni inšpektor, v tem času sem si pridobil tudi naziv magister mirovnih in humanitarnih procesih, na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa za stabilnost sistema in spremembe na invalidskem področju.« In še: »Moj glavni življenjski moto se sklada s starim latinskim rekom ‘Audiatur et altera pars’ (Naj se sliši Mag. Dean Premik: »Poslanci v državnem zboru smo predstavniki vseh državljanov naše države, kar pa ne pomeni, da nismo še posebno odgovorni tistim, ki so nam dali svoj glas. Prepričan sem, da bom, kadar bo potrebno in mogoče, tudi jaz glas prebivalcev Spodnje Savinjske doline v državnem zboru. Skupaj s kolegom, ki je bil izvoljen v volilnem okraju Žalec 1, predstavljava celo dva glasova, kar za takšno regijo ni malo, a ne?« še druga stran). Poslušati vse strani in ne delati prehitrih zaključkov, to bo moje vodilo tudi v politiki.« Dvainštiridesetletni Aleksander Reberšek (NSi) iz Tabora je v naši dolini že poznano ime, po izobrazbi je elektrotehnik-elektronik. »Preden sem leta 2018 postal poslanec državnega zbora, sem 12 let deloval kot samostojni podjetnik. V širši javnosti me prepoznajo kot organizatorja koncerta Vransko Summer Night. Sem velik ljubitelj narave in gora ter aktiven prostovoljni gasilec,« je povedal. Poslanec je bil že v prejšnjem mandatu, pozicijo pa je zamenjal z opozicijo. Je član Komisije za poslovnik, Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter član Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. O tem je povedal: »Ne glede na to, ali sem poslanec koalicije ali opozicije, se bom vedno zavzemal za malega človeka. Kot koalicijski poslanec lahko lažje izpelješ projekte do zaključka. Med drugim se je v prejšnjem mandatu namenilo več za poplavno varnost Aleksander Reberšek Savinjske doline, dobre 3 milijone evrov je bilo namenjenih šolam v Spodnji Savinjski dolini, veliko se je postorilo tudi za naše najranljivejše. Bom pa tudi iz opozicije še vedno močan glas Savinjčanov. Kot član parlamentarnega Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti bom še naprej deloval v smeri izboljšanja položaja najranljivejših družbenih skupin. Še naprej se bom zavzemal, da si vsak, ki trdo dela, zasluži tudi pošteno plačilo.« O stiku s svojimi volivci in vzpostavitvi poslanske pisarne v 13 dolini je povedal: »Poslanske pisarne bodo v vseh občinah Spodnje Savinjske doline po predhodnem dogovoru. Dejstvo je, da veliko sestankov opravim po dogovoru, veliko pa komuniciram tudi preko elektronske pošte, telefona in socialnih omrežij, kjer sem odprt za pogovore in pomoč, kolikor le lahko. Drugače pa se redno in vedno, ko mi to čas dopušča, udeležujem prireditev v Savinjski dolini, kamor me vabijo občine, društva ter posamezniki. Za vsa taka vabila sem zelo hvaležen, saj sem rad v neposrednem stiku z ljudmi in se bom tega držal tudi v tekočem mandatu.« Za svoj moto pa je Aleksander Reberšek podal besede Mati Tereze: »Če ne moreš nahraniti 100 ljudi, potem nahrani vsaj enega, in ne stori drugemu, kar nočeš, da drug stori tebi. Ta moto najbolj odraža tudi moje razmišljanje, skušam pa mu slediti tako v zasebnem življenju kot v politiki.« Aleksander Reberšek: »Različnost nas bogati. V Sloveniji, kjer nas živi le dobra dva milijona, bi se morali tega še posebej zavedati. Le s soočenjem različnih mnenj, idej in pogledov lahko poiščemo najboljšo rešitev za probleme in težave. Vsak od nas naj gleda, kaj lahko dobrega stori za sočloveka, lokalno skupnost in domovino, ker samo to šteje. Za dobro skupno življenje pa je treba poleg pravic poznati tudi svoje dolžnosti. Tudi v tem mandatu sem zavezan k temu, da bom glas Savinjčanov v Ljubljani oziroma državnem zboru.« Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD v OS OŽ ŠT. 6 I junij 2022 14 PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2022 Preboldski planinci z dvema jubilejema D. NARAGLAV PD Prebold se lahko med drugim pohvali z izgradnjo Blaževega bivaka na Golavi in Adijevega bivaka na Reški planini. V soboto, 11. junija, so pri planinskem domu pod Reško planino preboldski planinci s slovesno prireditvijo zaokrožili 50-letnico delovanja društva in hkrati tudi 50-letnico planinskega doma, ki je leta 1972 odprl svoja vrata v prenovljeni stavbi bivše podružnične osnovne šole. Predsednik PD Prebold Matic Pečovnik je v svojem govoru na slovesnosti poleg društvenega jubileja in jubileja planinskega doma spomnil tudi na ostale obletnice, ki zaznamujejo savinjsko in slovensko planinstvo, na 50-letnico Savinjske planinske poti in 100-letnico Knafelčeve markacije (belo oko z rdečo obrobo), ki varno pripelje na goro. V nadaljevanju je govoril o prostovoljstvu, brez katerega ne bi bilo mogoče uspešno delovati, spregovoril pa je tudi o zgodovini društva in doma. Društvo je bilo ustanovljeno 10. marca 1972 na ustanovnem občnem zboru v takratni preboldski kinodvorani. Iniciativni odbor za ustanovitev društva je vodil Adi Vidmajer, ki je postal tudi prvi predsednik društva in bil njegov glavni motor vse do leta 1982, ko je za štiriletni mandat vodenje društva prevzel Ivo Dežnikar. Za njim so se kot predsedniki zvrstili še Tone Ajdič, po njegovi nenadni smrti ponovno za šest let Adi Vidmajer, Milan Sušak, Karli Satler, Dušan Vedenik, Jani Zagožen in za eno leto (2013/2014) Janez Rukav, od 2014 pa društvo vodi Matic Pečovnik. V vseh desetletjih svojega delovanja je društvo angažirano delovalo, vzgajalo in izobraževalo svoje člane, mlade planince in druge ljubitelje planin, ki so se udeleževali njihovih aktivnosti, pohodov, izletov, orientacijskih tekmovanj in raznih delovnih akcij, povezanih s planinskim domom, izgradnjo Blaževega bivaka na Golavi in sedaj še z gradnjo Adijevega bivaka na Reški planini v spomin na Adija Vidmajerja, ki je pustil neizbris- Manja Rajh je društvu v imenu PZS podelila jubilejno listino. Jani Zagožen je prejel zlati znak PZS. en pečat v društvu ter nasploh v planinstvu. Planinski dom je skozi vsa ta obdobja doživljal razne manjše in tudi večje prenove, posodobitve … Daleč največji zalogaj pa je bila prenova v lanskem in letošnjem letu do slovesnega praznovanja, saj je dom tako znotraj kot zunaj popolnoma obnovljen. Planinci so veseli nove spletne strani, ki je začela delovati prav na dan praznovanja, pa tudi biltena, v katerem je zajeto celotno delo društva in njegovih članov skozi štiri desetletja. Poleg tega je v letošnjem letu zaživela tudi nova sekcija »Torkarji«, ki je namenjena planinskemu in izletniškemu pohajkovanju starejših in tudi mlajših članov. Na slovesnem dogodku je bilo podeljenih tudi več najrazličnejših priznanj, pohval, bronastih in srebrnih znakov PZ Slovenije ter tudi zlati znak PZS, ki ga je prejel Jani Zagožen. Priznanja in znake so dobitnikom podeljevali predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora PD Manja Rajh in župan Vinko Debelak, ki sta udeležence slovesnosti pred podelitvijo tudi nagovorila in čestitala društvu za njihov jubilej, ter predsednik društva Matic Pečovnik. S pozdravnimi nagovori in darili pa so slovesnosti dali svoj pečat tudi predstavniki drugih PD in ostalih organizacij. Na slovesnosti, ki jo je povezovala Nejka Žehelj Golič, so sodelovali godbeniki pihalne godbe Prebold, Planinski mešani pevski zbor Žalec, učenci OŠ Prebold in VS Reški slavčki. Piko na i so dogodku dali člani ansambla Zaka pa ne, ki so poskrbeli, da je bilo nadvse veselo tudi v preostanku prazničnega dne. Najboljši v planinski orientaciji v naši dolini D. NARAGLAV Najuspešnejše ekipe v kategoriji starejših šolarjev (B), mladincev (C), članov (D) in veteranov (E) so se uvrstile na Balkansko orientacijsko tekmovanje, ki bo od 30. septembra do 2. oktobra na Pokljuki. Pred odhodom na teren so ekipe reševale teoretične naloge. Minuli mesec je v Savinjski dolini na področju občin Tabor in Prebold potekalo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Ob pomoči Odbora za orientacijo Mladinske komisije PZS so ga organizirala planinska društva Savinjske orientacijske lige, ki vključuje vsa planinska društva spodnjesavinjskih občin: PD Dobrovlje Braslovče, PD Galicija, PD Liboje, PD Polzela, PD Prebold, PD Šempeter, PD Tabor, PD Vransko, PD Zabukovica in PD Žalec. Pri SPOT-u gre za državno tekmovanje v planinski orientaciji, na katerega se uvrstijo ekipe iz šestih področnih planinskih orientacijskih lig: Gorenjska, Podravska, Rogaška, Savinjska, Smrekovec in Primorska. Tekmovanja se je letos udeležilo 42 ekip s 170 tekmovalci. Tekmovanja na SPOT-u potekajo v šestih različnih kategorijah: osnovnošolske ekipe (6. razred in mlajši ter 7.–9. razred), mladinci, člani, veterani in družinska kategorija. Ekipe tekmujejo s 3–5 člani tako v področnih ligah kot na državnem tekmovanju. »Vsako leto organizacijo prevzame druga liga. Po letih 2006 in 2014 smo v Savinjski orientacijs- ki ligi ponovno bili na vrsti v letu 2020. Na žalost je izbruh covida-19 povzročil odpoved, ravno tako je propadel nov poskus organizacije v lanskem letu. Sedaj nam je končno uspelo,« je povedal vodja tekmovanja Matjaž Žohar - Biba iz PD Žalec in se ob tem zahvalil več kot 50 prostovoljcem planinskih društev Savinjske orientacijske lige, ki so pomagali pri organizaciji. Oba dneva so tekmovale ekipe v mladinski in članski kategoriji, ostale kategorije pa so tekmovale v nedeljo na enodnevni tekmi. Začetek tekmovanja je bil v soboto zjutraj s startom starejših kategorij pri Domu krajanov Tabor, kjer je zbrane nagovoril tudi tamkajšnji župan Marko Semprimožnik, cilj njihove prve dnevne tekme pa je bila OŠ Prebold. Od tu so v večernih urah startale ekipe starejših kategorij za nočno tekmo, cilj je bila prav tako OŠ Prebold. To je bilo tudi izhodišče v nedeljo zjutraj, ko so se ekipe podale še na drugo dnevno tekmo. Izpred Doma krajanov Tabor so štartale ekipe ostalih kategorij. Zaključno prireditev SPOT-a 2022 z razglasitvijo rezultatov pred OŠ Prebold je povezoval Peter Kavčič, tekmovalce pa so pozdravili ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej, župan Tabora in podžupanja Občine Braslovče Urška Hozjan, skupaj z organizatorji pa so tudi podelili priznanja, pokale in nagrade. Ekipa POŠ Tabor, ki je zmagala v kategoriji G, z županom. Planinska orientacijska tekmovanja so ena najbolj priljubljenih metod učenja orientacije, ki jo spodbuja tudi Mladinska komisija PZS. Vodja njenega Odbora za orientacijo Tina Arh je predstavila letošnje novosti: »Letos je SPOT prvič potekal po novem pravilniku, ki smo ga po obsežni javni razpravi sprejeli leta 2019 in tudi že dodobra preizkusili na tekmovanjih. Pomembna sprememba je uvedba ‘idealnega časa’ za prehod proge, ki po vzoru taborniških orientacijskih tekmovanj zagotavlja, da se točke za čas odštevajo šele po preteku določenega časa, in tako omejuje prednost, ki si jo lahko ekipa pridobi s tekom. V orientacijskem teku se namreč lahko kdorkoli preizkusi na tekmovanjih pod okriljem Orientacijske zveze Slovenije, pri nas pa se je v javni razpravi oblikovala želja, da večji poudarek namenimo odličnemu orientacijskemu in planinskemu znanju.« Rezultati po kategorijah Kategorija A: POŠ Trje (PD Galicija), PD Dobrovlje Braslovče, POŠ Tabor (PD Tabor) Kategorija B: OŠ Petrovče (PD Žalec), PD Polzela, PD Gornja Radgona Kategorija C: PD Zabukovica, PD Borovnica, PD Poljčane Kategorija D: PD Poljčane, PD Polzela, PD Ruše Kategorija E: PD Poljčane, PD Polzela, PD Šoštanj Kategorija F: PD Šoštanj, PD Zabukovica, PD Vitanje Kategorija G: POŠ Tabor (PD Tabor), PD Žalec, PD Zabukovica Kategorija I: PD Fram, PD Velenje, PD Borovnica Najuspešnejše ekipe v kategoriji starejših šolarjev (B), mladincev (C), članov (D) in veteranov (E) so se uvrstile na Balkansko orientacijsko tekmovanje, ki bo letos od 30. septembra do 2. oktobra potekalo v Sloveniji na Pokljuki. PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2022 Savinjski cvet že 40 let K. B., T. T. Zablode feminizma BINA PLAZNIK V Savinjskem cvetu trenutno prepeva 23 pevk, med njimi pa je pet ustanoviteljic zbora, ki pojejo že vseh 40 let. Vesna Vuk Godina: »Ženske brez pametnega razmisleka glede brezpogojnega vlaganja v sistem same sebi zelo škodimo.« Ženski pevski zbor Savinjski cvet Gotovlje, ki deluje v okviru KD Gotovlje, je 19. junija 2022 v Dvorcu Novo Celje pripravil jubilejni koncert ob 40-letnici svojega delovanja. Dejansko zbor deluje že 42 let, a so koronski časi preprečili, da bi obletnico praznovali že leta 2020. »ŽePZ Savinjski cvet se zaveda pomembnosti ohranjanja ljudskega izročila. V svojem delovanju pevke najlažje sledijo slovenskemu melosu ljudske in umetne pesmi ter uživajo v valovanju slovenske melodije, ki tako lepo odraža naše pokrajine in duha njenih prebivalcev skozi stoletja.« Tako beremo v letošnjem zborniku. Repertoar zbora zajema tudi veliko tuje ljudske in umetne pesmi. Zbor se je vsako leto udeležil občinske revije, stiškega tabora, pripravljal božično-novoletne koncerte in letno opravil povprečno 12 nastopov. Pevke so sledile devetim zborovodkinjam, med katerimi je vsaka zboru pustila neizbrisne sledi, ki jih je v zadnjih sedmih letih nadgradil sedanji zborovodja Gašper Kundih. Z njim so se pevke na reviji 2018 prvič uvrstile na regijski nivo, kjer so v Dravogradu leta 2019 osvojile zlato priznanje in posebno priznanje za izvedbo slovenske novitete Vrane skladateljice Tadeje Vulc. Tako je Gašperju Kundihu uspelo zbor v starostnem razponu od 17 do 81 let V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je 14. junija svojo novo knjigo z naslovom Zablode feminizma predstavila Vesna V. Godina. Avtorica zaradi svoje pronicljivosti velja za eno najbolj branih družbenih kritičark in kolumnistk pri nas. Predava socialno in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z zgodovino socialne in kulturne antropologije, antropološko analizo socializacijskega in inkulturacijskega procesa ter z antropologijo postsocializma. Njena bibliografija obsega več kot tisoč enot. pripeljati do novih meja interpretacije, kar je bilo pevkam v velik užitek in nepozabno veselje. V Savinjskem cvetu trenutno prepeva 23 pevk, med njimi pa je pet ustanoviteljic zbora, ki pojejo že vseh 40 let: Bernarda Čižić, Roza Gojznik, Silva Kočevar, Mojca Krajnc in Frida Marinič Lednik. Prejele so posebno jubilejno priznanje. Za 10-letno udejstvovanje na pevskem področju pa so predsednica zbora Andreja Vinkšel, korepetitorka zbora Eva Kovačič Ivanjko in Jožica Ožir, zdaj Pevka treh vasi, prejele bronasta Gallusova priznanja JSKD, ki jim jih je predal Milan Vogrinc. V imenu zveze KD Savinja je Violeta Šket zboru podelila grafiko, predsednik KS Gotovlje Janez Trobiš in župan Občine Žalec, pokroviteljice jubilejnega koncerta, Janko Kos pa sta nastopajoče in publiko nagovorila s spodbudnimi besedami. Slavnost sta povezovali Nina Privošnik in Barbara Bosnar, vezni tekst, besedilo in urejanje zbornika ob 40-letnici pa je delo Ksenije Bauer. BINA PLAZNIK BosaZnova sta nastopila v čarobnem ambientu Rimske nekropole. 17. junija sta Vanja in Matjaž na koncertu pred domačo publiko predstavila svoje glasbeno ustvarjanje. Matjaž je po tonski vaji komentiral, da ga prevevajo topli občutki, ker je tu čudovito okolje in sta v tem ambientu že obiskala kakšne koncerte ter si želela tudi sama tukaj nastopiti: »Sicer pa sva dobesedno doma že igrala, saj sva organizirala nekaj koncertov v najini dnevni sobi. Za sokrajanke in sokrajane še nisva igrala in sem prijetno vznemirjen.« Vanja je dodala: »Ambient se mi zdi Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO Avtorica je vedno pronicljiva v svojem razmišljanju. Knjiga Zablode feminizma analizira temeljne značilnosti sodobnega feminizma. Izhodišče analize predstavljata spremenjena socialni in zgodovinski kontekst, v katerih sodobni feminizem ponavlja in reproducira teoretske postavke feminizma 20. stoletja. Ukvarja se z vprašanji, kot je: Zakaj sodobni beli feminizem ne skrbi za potrebe in težave večine žensk? Tiste večine, ki noče dizajnerskih oblek, mest predsednic Evropske komisije, mest vodilnih v Evropski centralni banki itd. Avtorica je med drugim povedala: »Dobro življenje privilegiranega, zahodnega dela ženske populacije plačujejo ženske, ki živijo na pragu revščine. Ženske se ne zavedajo, da vsakič, ko gredo kupit stvar, ki je zelo poceni, s tem vzdržujejo suženjstvo drugih žensk. Problem je, da jim je za to eno figo mar. Če to delaš, delaj. Ampak ne govori potem, da si femi- Danes pa je postal ideologija kapitala. Osnovna ideja le-te je čim večja in čim bolj učinkovita vključitev žensk v sodobni kapitalistični sistem. Tako, da bi čim več časa, energije, znanja, zdravja, odnosov … skratka vsega vložile v sistem, da bi le-ta bolje deloval. Ampak ne, s tem ko me vlagamo v sistem, bolje delujejo tudi vse oblike izkoriščanja, ki so značilne za ta sistem. Ena od ključnih oblik izkoriščanja je izkoriščanje žensk. Z vlaganjem v ta sistem krepimo mehanizme, ki nas povratno izkoriščajo. Brez pametnega razmisleka glede brezpogojnega vlaganja v sistem same sebi zelo škodimo.« Avtorica sodobnemu belemu zahodnemu feminizmu postavlja nasproti črni feminizem, ki je veliko bolj realen in v tem smislu še vedno naslavlja prave teme in probleme žensk v sodobnem svetu, izkoriščanje, deprivilegiranost, šovinizem … Aplavz za učenke Irene Vrčkovnik Nastopajoči od leve proti desni: Vanja Romih, Bojan Krhlanko in Matjaž Romih Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si nistka, da se ti gre za izboljševanje položaja žensk. Pri tem ženska namreč misli samo nase, pozabi pa na ostalih 99 odstotkov žensk na tem planetu.« Sodobni feminizem ni več kritična analiza in teorija o položaju ter vlogi žensk v sodobni družbi – prelevil se je v teorijo, ki reproducira sodobni kapitalizem z vsemi njegovimi oblikami eksploatacije, vključno z eksploatacijo žensk na področju dela, potrošnje, javnega in zasebnega življenja itd. Vesna Godina pove: »Ni res, da ženske nimajo nobene moči. Včasih se je feminizem boril proti oblasti. ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje že v peto desetletje Lahko si bos v mehki travi Tokrat smo v Šempetru spoznali mnogim dobro poznanega domačina, glasbenika in kantavtorja Matjaža Romiha v duetu s svojo boljšo polovico Vanjo Romih. Skupaj ustvarjata pod imenom BosaZnova, izpeljanko iz imena glasbenega sloga bossa nova, ki je bil konec petdesetih let minulega stoletja rojen v Riu de Janeiru. Glasbenika in partnerja sta v glasbenem projektu združila svojo strast po raziskovanju in ustvarjanju glasbe ter igranju v živo in nastopanju. 15 zelo prijeten, lahko si bos na mehki travi. Če nastopaš v naravi, vse skupaj izpade zelo igrivo.« Na koncertu ju je spremljal Bojan Krhlanko, trenutno član zasedbe Laibach, sodeloval pa je tudi pri mnogih pop in rock projektih, kot so Pero Lovšin band, The Stroj in mnogi drugi. Prva pesem, ki jo BosaZnova predstavljata svetu, je Marjetica. Opisala sta jo takole: »Pesem, ki je kot naročena za poletni čas, opisuje tiste občutke predanosti ter pripadnosti sreči in radosti. Igrivost, mehkoba, lahkotnost in predah od vsakodnevnega divjanja kar vejejo iz skladbe.« Letos ju bomo lahko spremljali na dveh velikih slovenskih festivalih: 9. julija bosta nastopila na Melodijah morja in sonca s skladbo Želje, jeseni, 29. oktobra, pa s skladbo Ljubi me ljubi nocoj na Popevki 2022, ki bo letos jubilejna, šestdeseta po vrsti. T. TAVČAR V soboto, 18. junija, je na fontani piva v Žalcu potekal zaključni koncert pevske šole Irene Vrčkovnik. Predstavilo se je 17 nastopajočih, ki so prepevali znane slovenske pesmi, zato je občinstvo z njimi lahko tudi prepevalo. V zaključnem delu je zapela Irena, ki je s pesmijo Tine Turner »The best« stopnjevano energijo pripeljala do vrhunca. Zanjo so vsi njeni učenci preprosto najboljši. Irena Vrčkovnik z učenko Majo Brezovnik iz Rečice ob Savinji 16 PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2022 Prvič »oblekli svoj design« BINA PLAZNIK Mlada generacija slovenskega modnega prizorišča v Žalcu na »fešn weeku«. 19. maja se je z odprtjem razstave izdelkov celjskih dijakinj in dijakov Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko pod vodstvom mentorice Kaje Repenšek v Medobčins- temo francoskega ‘šika’. Ideje nismo uspeli izvesti. Ohranili smo osnovno idejo mode in izbrali cilj, da bomo Žalec prelevili v modno prestolnico. Oprli smo se na samooskrbo in Navdušuje me predvsem dejstvo, da se ozaveščamo pri ponovni uporabi oblačil in podpiranju lokalnih ustvarjalcev. To mi veliko pomeni.« Sredi tedna sta nas pritegnila dva dogodka ob istem času. V mladinskem centru sta dijaka s Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje vodila delavnico profi urejanja brade s praktičnim prikazom na modelu. Njun mentor, učitelj praktičnega pouka in frizer Žan Žlebnik je podal nekaj napotkov: »Za urejanje in britje moške brade, kjer je lahko veliko nesnage, so pomembni kriteriji čistoča, redno prirezovanje, da je brada urejena na pogled, in na koncu obvezno urejanje. Brada je lepše urejena, bolj mehka, če uporabimo Na delavnici modne ilustracije z Neo Likar oblikovala klobuk žene veleposlanika: »Moda me že od nekdaj zanima. Moj sosed v Celju je znani klobučar, pri njem sem se učila, tudi v Londonu sem obiskala nekaj tečajev izdelovanja klobukov. Šivanja sem se učila v Ljubljani, ostalo pa sem se naučila sama. Različna pokrivala so skozi zgodovino umirala. Opažam, da Večina sodelujočih ustvarjalcev skupaj z Majo Štamol Droljc zbrana ob kombiju »pop-up« slovenske mode. ki knjižnici Žalec začel Žalec fešn week. Naslov razstave je bil Obleci svoj design. Dijaki in dijakinje niso poskrbeli le za oblačila, temveč so izdelali tudi pripadajoče modne dodatke. Svoja dela so razstavili Gregor Štor, Besian Bytyqi, Nina Pintarič, Nina Jurečič, Simona Franko, Eva Rušnik in Sara Pribičnik. Modno obarvane dogodke je organiziral Mladinski center Žalec. Glavni pobudnici in organizatorki fešn weeka v Žalcu sta bili Anja Oset, vodja projektov MC Žalec, in Katja Gorečan, strokovna sodelavka. Anja Oset je povedala, da so najprej načrtovali mednarodni dogodek, na katerem so želeli povzdigniti francosko kulturo. »Načrtovali smo, da bi se povezali s tujimi umetniki in izvedli fotografiranje za mlade na predelavo na področju oblačil, zato tudi slogan Obleci svoj design, ter na izvedbo delavnic izdelovanja, risanja svojih modnih smernic. Takoj na drugo mesto smo postavili spoštovanje in podporo edinstvenemu delu mladih oblikovalcev.« V zadnjem tednu meseca maja je najprej sledila delavnica modne ilustracije z Neo Likar, ki je po izobrazbi ilustratorka in oblikovalka vizualnih komunikacij. Delavnica je bila namenjena vsem navdušencem modne risbe. Oblikovalka je o svojem delu povedala: »Zame je poslanstvo ilustracija. To živim in delam. Ilustracija nosi veliko zgodb in mora zelo dobro prenesti glavno sporočilo. Imam občutek, da trenutno živimo v nekakšni mešanici vrednot in različnih vplivov. Slovenke in Slovence imam za precej modno ozaveščene ljudi. Odlično obiskana ustvarjalnica naglavnih okraskov preparate, podobno kot z lasmi. Pri bradatih fantih takoj opazim, kdo si brado redno ureja.« Model Tilen Smiljan pa je komentiral: »Doma si sicer urejam brado, vendar ne upoštevam čisto vseh korakov, ki sta jih omenjala dijaka. Vsak dan si perem brado s šamponom in jo naoljim. Brado si bom pustil rasti, kakor dolgo bo šlo. Od delavnice pričakujem čim več novega znanja.« Prav posebno ustvarjalno vzdušje je prevevalo prostor v Ljudski univerzi, kjer so udeleženke ustvarjale broške, pentlje ali obroč za lase. Celjanka Špela Strašek, ustanoviteljica Boho headwear in vodja delavnice, je pojasnila, da so inspiracija potonike, ampak je lahko vsakdo ustvarjal po svoji domišljiji. Špela je po izobrazbi sociologinja, najbolj so jo za ustvarjanje navdihnili zgodovina in klobuki. Trikrat se je udeležila znane londonske prireditve Hat week, sodelovala pa je tudi s slovensko ambasado v Londonu, kjer je Dijaka pri praktičnem prikazu urejanja brade čedalje več ljudi zanimajo pokrivala in da se ta vračajo v modo.« 27. maja je sledil vrhunec dogajanja, ko je Vili Van Style, kombi z mobilno butično trgovino slovenske mode, obiskal Žalec. Gre za pilotni projekt v Sloveniji, za prvo butično mobilno »pop-up« trgovino mladih slovenskih blagovnih znamk, postavljeno v vozilo. Idejni vodji projekta sta oblikovalca Ljubljančanka Julija Kaja Hrovat ter njena desna roka in dober prijatelj David Bacali iz Zagorja. »To ni le trgovina, je skupnost, ki stremi k povezovanju mladih z ustvarjalnega področja. Projekt je del partnerske mreže Centra za kreativnost iz Ljubljane, sofinancirata pa ga Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija,« je povedala Julija Kaja. Obiskovalci so se na dogodku lahko prelevili v francoske modele s kostumografinjo Nino Čehovin in profesionalnima fotografoma iz studia LR Photography. Nastale so modne fotografije s francoskim pridihom na scenografiji s fotogenično belo vespo. Petkovo dogajanje so zaokrožili s pogovorom o modi s priznano slovensko oblikovalko, Žalčanko Majo Štamol Droljc. »Vsekakor sem bila vesela povabila in predvsem modnega dogajanja v Žalcu. Mladi imajo svežo energijo in več volje. Spominjam se sebe, ko sem bila na začetku tako entuziastična. Žal mi je le, da ni bilo več obiskovalcev. Upam, da bodo mladi vztrajali in v prihodnje še več oglaševali dogajanje.« V pogovoru so sodelovali ustvarjalci z različnih modnih področij. Govorili so o dveh različicah mode – trajnostni v primerjavi s tako imenovano hitro modo. Pogovor je bil iskriv in poln smeha, končali pa so ga s kozarčkom penine. Obiskovalci so se prelevili v francoske modele. Srečanje ljubiteljev Tomosovih motorjev D. NARAGLAV Na Ponikvi pri Žalcu so se letos odločili, da organizirajo srečanje ljubiteljev Tomosovih motorjev – mopedov in s tem nadaljujejo tradicijo, ki so jo vrsto let gojili ljubitelji teh motorjev v sosednji KS Galicija. V tem duhu so organizirali panoramsko vožnjo vseh udeležencev. Zbralo se je preko petdeset voznikov s svojimi Tomosovimi motorji – mopedi, ki jih je pred odhodom blagoslovil domači župnik Anton Krašovec. Kot je pred odhodom na panoramsko vožnjo povedal glavni organizator tega srečanja Karel Borovnik, tudi sam velik ljubitelj tovrstnih starodobnih mopedov, so o takšnem srečanju razmišljali že pred leti, a do tega ni prišlo, potem pa je prišla še epidemija covida-19. Letos jim je uspelo in želijo si, da bi tako bilo tudi v naslednjih letih, saj naj bi srečanje postalo tradicionalno. »Vesel sem, da nam je končno uspelo, da se nas je toliko zbralo in da se bomo skupaj odpravi- li na panoramsko vožnjo po cestah naše in sosednje krajevne skupnosti,« je povedal. V eni uri so prevozili okrog 10 km poti v počasni vožnji. Začeli so pred gasilskim domom, se nato podali preko Kal in mimo Jame Pekel do Podloga in Gotovelj ter nato nazaj na Ponikvo, kjer so se spustili v dolino Vodosteč in se preko Podkraja vrnili na prireditveni prostor. Tam so sledili druženje s pogostitvijo ter izmenjava mnenj in izkušenj, ki jih imajo s svojimi motorji. Med panoramsko vožnjo iz Kal proti Jami Pekel NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 6 I junij 2022 OBČINA ŽALEC Petek, 1. julij Petek, 19. avgust 9.00Lego robotika (6-11 let) - Robopionirček, MC Žalec 12.00 21.00 Kino na prostem: Švic, tranik pri MC Žalec 21.00 Sobota, 20. avgust Koncert: Rolling Train, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Sobota, 2. julij 8.00Podeželska tržnica Žalec, pri fontani piv (vsako soboto) 12.00 16.00 Predstava Milni mehurčki, terasa MC Žalec, MC Žalec Nedelja, 3. julij Dan rudarjev, Letno gledališče Limberk, 18.00 Etnološko d. Srečno, KS Griže Ponedeljek, 4. julij (med tednom, do 15. 7.) Počitniški 8.0016.00 tabor, Hiša sadeži družbe Žalec Torek, 5. julij (vsak torek) FIT Camp s Svetlano 18.00 Cecy, ŠC Žalec, MC Žalec Sreda, 6. julij 20.00 Beer joga, Savinjska pivovarna - Clef Brewery, MC Žalec Četrtek, 7. julij Odklopljeni četrtki: Adi Smolar, Letno 20.00 gledališče Limberk, MC Žalec Petek, 8. julij Koncert: Slavko Ivančič z bandom, 21.00 Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Sobota, 9. julij 9.00Napihljiva igrala, terasa MC Žalec, MC Žalec 18.00 Ponedeljek, 11. julij Savinov dan: brezplačen ogled muzejskih 10.0017.00 zbirk v Savinovi hiši, ZKŠT Žalec Savinov dan: koncert Kaiser tria, avla Doma 20.00 II. slo. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Četrtek, 14. julij Kino na prostem: Kako postati dobra 21.00 žena, terasa MC Žalec, MC Žalec Petek, 15. julij 21.00 Koncert: Počeni škafi, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Petek, 22. julij Stresi oder: koncert mladih skupin, Šlandrov 21.00 trg, ŠK Žalec, MC Žalec in ZKŠT Žalec Četrtek, 28. julij 18.00 Mini kino: Mumin na Azurni obali, MC Žalec Kino na prostem: Najbolj grozen človek 21.00 na svetu, terasa MC Žalec, MC Žalec Petek, 29. julij Koncert: Savinjska ima novo muziko - BO! in 21.00 Jan Potrč band, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Sobota, 30. julij Nastop FS Kobula KD Petrovče, 21.00 Šlandrov trg, KD Petrovče Nedelja, 31. julij Voden ogled s kustosinjo po razstavi Dialog: Fantastika 19.00 - geometrija …, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec Ponedeljek, 1. avgust (med tednom, do 12. 8.) Počitniški 8.0016.00 tabor, Hiša sadeži družbe Žalec Torek, 2. avgust (vsak torek) FIT Camp s Svetlano 18.00 Cecy, ŠC Žalec, MC Žalec Četrtek, 4. avgust Ko kiparja prevzame barva, odprtje razstave Anotna 19.00 Hermana, Savinov likovni salon, ZKŠT Žalec Petek, 5. avgust KRIGLFEST 2022: SVETOVNI DAN PIVA; 19.00 Deesandydeej in koncert skupine ŠANK ROCK, pri fontani piv, ZKŠT Žalec Sobota, 6. avgust KRIGLFEST 2022: Deesandydeej in koncert 19.00 Klape ŠUFIT, pri fontani piv, ZKŠT Žalec Nedelja, 7. avgust Delavnice in animacija za otroke, 16.00 tržnica pri fontani, ZKŠT Žalec KRIGLFEST 2022: koncert ansambla VESELI 17.00 SVATJE, pri fontani piv, ZKŠT Žalec Četrtek, 11. avgust Odklopljeni četrtki: Moonlighting Orchestra, 20.00 Letno gledališče Limberk, MC Žalec Petek, 12. avgust 21.00 Koncert: Drill, Šlandrov trg, ŠK Žalec in ZKŠT Žalec Sobota, 13. avgust 9.00Napihljiva igrala, terasa MC Žalec, MC Žalec 18.00 Četrtek, 18. avgust (do 20. 8.) Likovna kolonija Zeleno zlato z … zaključnim odprtjem razstave (20. 8.), Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec, JSKD OI Žalec, KUD Žalec Četrtek, 18. avgust 18.00 Mini kino: Neverjetna zgodba o veliki hruški, MC Žalec 17.00 Beerpong, terasa MC Žalec Torek, 23. avgust 18.00 Praznik KS Griže, Letno gledališče Limberk, KS Griže Četrtek, 25. avgust Odklopljeni četrteki: Zmelkoow, Letno 20.00 gledališče Limberk, MC Žalec Petek, 26. avgust 21.00 Kino na prostem: Delo na zahtevo, terasa MC Žalec Sobota, 27. avgust Pohod po hmeljski poti 2022, star izpred 8.00 ekomuzeja, cilj pri fontani piv; na cilju zabava z ansamblom Golte, ZKŠT Žalec Nedelja, 28. avgust Voden ogled s kustosinjo po razstavi Dialog: Fantastika 19.00 - geometrija …, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec OBČINA PREBOLD Petek, 1. julij 19.00 Letni kino: Sreča na vrvici, Golavškov mlin Matke Sobota, 2. julij 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof 19.00 Letni kino: Košarkar naj bo, Golavškov mlin Matke Torek, 5. julij … (do 2. 8.) "Kar me ovira, me motivira", razstava Društva paraplegikov, Občinska knjižnica Prebold Petek, 8. julij 19.00 Letni kino na Golavškovem mlinu (vstop prost) Golavškov mlin v Matkah Sobota, 9. julij Kolesarski izlet v sklopu projekta "S kolesom in peš za zdravo življenje", zbor pri info tabli OŠ Prebold 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Letni kino na Golavškovem mlinu (vstop 19.00 prost) Golavškov mlin v Matkah Ponedeljek, 11. julij (do 16. 7.) Počitniško doživetje za otroke, 7.00-15.00 Medgeneracijski center Prebold Sobota, 16. julij 8.00 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof … Zmorem preplavati 100 m, bazen Prebold Turnir mešanih trojk v odbojki na mivki, igrišča Žabjek Tenis turnir (moški, ženske), igrišča Žabjek … … Sobota, 23. julij … 19.00 19.00 20.00 17 Šport pod Žvajgo, Športna igrišča Žabjek Poletni Rock Žur Šešče: projekt Neron, Čudežna polja, Panda …, Dom kulture Šešče Letni kino na Golavškovem mlinu (vstop prost) Golavškov mlin v Matkah Koncert Bue Velvet Group Bazen ali Gaj Prebold OBČINA BRASLOVČE Sobota, 2. julij … 11.30 (še 3. julija) Srečanje planincev in pevcev na Mrzlici, PD Dobrovlje Braslovče Braslovška odprta kuhna, Občina Braslovče, ZIKŠT 3 jezera, Miss Slovenije Sobota, 9. julij … (do 16. julija) Tabor mladih planincev v Dovju, PD Dobrovlje Braslovče, prijave: pddobrovljebraslovce@pzs.si Sobota, 30. julij (do 31. julija) Pohod na Triglav, PD Dobrovlje Braslovče Nedelja, 31. julij Tekomovanje v športnem ulovu rib za pokal 7.00 hmeljske kobule, Braslovško jezero, RD Šempeter Sobota, 6. avgust Tradicionalni turnir mešanih četvor v odbojki na … mivki, športno igrišče v Letušu, ŠD Savinja Letuš Turnir v odbojki na mivki za pokal hmelske 8.00 kobule, igrišče pri DTV Partizan, ŠD Braslovče Sobota, 13. avgust (do 14. avgusta) Pohod na Lepo Špičje, … Kanjevac, PD Dobrovlje Braslovče Tradicionalni turnir v nogometu, športno … igrišče v Letušu, ŠD Savinja Letuš 9. gasilsko tekmovanje starih ročnih in 17.00 motornih brizgaln, PGD Braslovče Nedelja, 14. avgust 60. Dan hmeljarjev z ansambloma Savinjski 15.00 kvintet in Modrijani, Skupn plac, TD Braslovče Ponedeljek, 15. avgust … … Fentaš kokoš na Poreznu, PD Dobrovlje Braslovče OBČINA TABOR Sobota, 2. julij Zajčevi dnevi: zajčje jedi, Zajčeva koča, PD, LD in DŽD Tabor Zajčevi dnevi: prikaz ročnega košenja 16.00 trave, Šnepov travnik, LD Tabor Nedelja, 3. julij Zajčevi dnevi: zajčje jedi, Zajčeva 13.00 koča, PD, LD in DŽD Tabor 13.00 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Prevzem vozila GVM-1 in gasilska … veselica, PGD Šešče Tekmovanje starejših gasilcev, 14.00 Športni center Matke Ponedeljek, 25. julij (do 29. 7.) Počitniško doživetje za otroke, 7.00-15.00 Medgeneracijski center Prebold Sobota, 30. julij 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Torek, 2. avgust … (do 4. 8.) Športna tekmovanja DU, Gaj Prebold Sreda, 3. avgust (do 3. 9.) "Trenutki veselja", razstava fotografij … Darje Grdina, Občinska knjižnica Prebold Sobota, 6. avgust 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Nedelja, 7. avgust … Tekma koscev, grabljic in štangarjev, Sv. Lovrenc Ponedeljek, 8. avgust Počitniško doživetje za otroke, 8.00-15.00 Medgeneracijski center Prebold Sobota, 13. avgust 8.00-15.00 Kmečka tržnica, DC Marof VII. Meddruštveno tekomovanje starejših … gasilcev/gasilk, Športni park Latkova vas XXIII. Memorial Draga Gajška, … Športni park Latkova vas Petek, 19. avgust Letni kino na Golavškovem mlinu (vstop 19.00 prost) Golavškov mlin v Matkah Sobota, 20. avgust 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Letni kino na Golavškovem mlinu (vstop 19.00 prost) Golavškov mlin v Matkah Petek, 26. avgust Letni kino na Golavškovem mlinu (vstop 19.00 prost) Golavškov mlin v Matkah Sobota, 27. avgust 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof 5.-7. AVGUST 2022 FONTANA PIV, ŽALEC www.zkst-zalec.si 18 KULTURA ŠT. 6 I junij 2022 Na Zborovskem bumu 500 mladih Koncert po dveh sušnih letih D. N. D. NARAGLAV J. P. Z. Telovadnica I. OŠ Žalec se je v četrtek, 2. junija, iz športne dvorane prelevila v veliko kulturno dvorano. Organiziran je bil namreč Zborovski bum, ki ga je ustvarilo preko 500 pevk in pevcev s sedmih OŠ Spodnje Savinjske doline. Organizator tega svojstvenega pevskega dogodka je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Združeni zbori so svoj oder imeli na tribuni dvorane, občinstvo pa je zasedlo svoja mesta pod njimi, na parketu dvorane, ki je sicer večinoma rezerviran za športni program šole, razna športna tekmovanja, treninge in ligaške tekme. Predstavnik JSKD RS mag. Marko Repnik, vodja žalske izpostave, je v zvezi s tem dogodkom povedal: »Zborovski bum bienalno poteka v Mariboru že vrsto let, v času korone pa je bilo vse skupaj otežkočeno, zato tudi nismo imeli niti območnih srečanj mladinskih in otroških zborov. Sedaj, ko je situacija malo bolj ugodna za nas, ljubiteljske kulturnike, smo se odločili, da bomo mini zborovski bum organizirali tudi po regijah. Danes se predstavlja sedem osnovnih šol od Vranskega … do Žalca.« V združenem zboru petih otroških in šestih mladinskih zborov so zapeli pevci z OŠ Vransko-Tabor, Braslovče, Polzela, Prebold, POŠ Trje in I. OŠ Žalec, ki je prevzela tudi koordinacijo prireditve. Združeni zbor je zapel devet popularnih slovenskih pesmi, ki so jih dirigirale zborovodkinje posameznih šol, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel profesorski bend Glasbene šole Risto Savin Žalec. Vsi skupaj so ustvarili nepozabno vzdušje, kakršnega lahko morda primerjamo s pevskim dogodkom v Stični, kjer pojejo skupaj zbori odraslih pevk in pevcev. Zbor med nastopom Pod tem naslovom so 2. junija v dvorani Hmeljarskega doma svoj letni koncert pripravili članice in člani Mešanega pevskega zbora A Cappella, ki deluje pod umetniškim vodstvom Gašperja Kundiha. Zbor je eden od šestih sekcij KD Petrovče. Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče je bil ustanovljen leta 1994. Od ustanovitve dalje je zbor uvrščen v najvišjo kakovostno kategorijo pevskih zborov Občine Žalec. V preteklih letih so prirejali različne priložnostne koncerte v Petrovčah in v ostalih krajih Slovenije. Slovensko pesem so ponesli v Švico, peli so na Madžarskem, Češkem ter na Noči slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji. Med svoje večje uspehe štejejo sodelovanja na mednarodnih tekmovanjih, kot so Festa Musicale v Olomucu na Češkem in Musica Mundi v Benetkah ter druga v Bratislavi, Samoboru in Splitu. Na vseh tekmovanjih so z odlično oceno v najtežji kategoriji za odrasle pevske zbore prejeli srebrno priznanje. Vsak njihov koncert je doživetje zase in tako je bilo tudi na tem letnem koncertu, ki so ga lahko organizirali po dveh sušnih letih brez nastopanja, ki ju je povzročila svetovna zdravstvena kriza. Zapeli so: »Poletje prihaja« Združeni zbori ob spremljavi profesorskega benda GŠ Risto Savin Ubrane strune z jubilejnim koncertom D. NARAGLAV D. NARAGLAV Ob štiridesetletnici so predstavili dve lastni skladbi. Ubrane strune s Solčavskim Francem Franci Podbrežnik, ki se je z nastopom spomnil legendarnega citrarja Karlija Gradišnika in njegove pesmi Pozdrav iz Logarske, Vokalni sestav Zabukovčani, v katerem poje in na kitaro igra Januš Grobelnik, in David Goričan, ki je glasbo Ubranih strun obogatil s harmoniko. Posebno glasbeno poslastico večera sta jubilantom in občinstvu pripravila citrarka in pevka Janja Brlec ter citrar in vsestranski glasbenik Peter Napret, ki sta začela s skladbo Gostilna Svetlane Makarovič in Mihe Dolžana. Peter Napret tokrat ni igral na citre, ampak je Janjo spremljal z violino, s piščaljo pa pri belokranjski ljudski pesmi Pastirče mlado. Svoj nastop sta zaokrožila z venčkom Dovžanovih pesmi. Že od leta 1982 Skupina Ubrane strune je pričela s svojim delovanjem leta 1982. Že od samega začetka se izvaja predvsem ljudska in ponarodela slovenska glasba. V tem času se je izmenjalo kar nekaj članov, v začetnih letih so nastopali Robert Cimerman, Valčka Gnus, Fani Lapajne, Cita Pospeh, Trezika Žuža in Božo Trnovšek. Najbolj plodna leta skupina doživlja od leta 1995 dalje, ko so posneli dve kaseti pri Miru Klincu v Libojah. Takrat je skupina delovala v zasedbi: Valčka Gnus, Cita Pospeh, Maks Malovrh, Vili Golavšek, Januš Grobelnik, Tilen Trnovšek in Božo Trnovšek. Nastopali so na več odmevnih oddajah na nacionalni TV ter tudi na regionalnih. Postali so tudi zmagovalci oddaje meseca na radiu Lenart. V teh letih gre velika zahvala za uspehe Valči Gnus, ki je s svojim znanjem in zanosom znanje o ljudski glasbi predala mlajšim članom. Od leta 2003 skupina deluje v trio zasedbi: Božo Trnovšek (citre, vokal), Januš Grobelnik (ritem kitara, vokal) in Tilen Trnovšek (bas kitara). Sodelujejo na prireditvah širom Slovenije in na revijah, na katerih so kot instrument vključene citre. V domačih Grižah vsako leto pripravijo dva samostojna koncerta, samostojne koncerte pa so pripravili na župnijski prireditvi v Libojah, na Prešmentanih citrah v Velenju in na citrarskem abonmaju v Žalcu. Delujejo pod okriljem KuD Svoboda Griže, kjer imajo vadbeni prostor, koncerte pa organizirajo v Letnem gledališču Limberk. Sodelujejo skoraj na vseh prireditvah v domačem kraju, ker pa njihovo glasbo posluša zlasti starejša populacija, so imeli tudi več samostojnih koncertov v domu starejših v Topolšici in Preboldu. Glasbeno, razen Tilna, niso izobraženi, zato pesmi ne igrajo po notah, temveč po posluhu. Med nastopom v prijetnem ambientu dvorane dvorca V petek, 3. junija, so v dvorani Dvorca Novo Celje pripravili letni koncert Mešanega pevskega zbora Risto Savin Žalec, ki ga od lanskega septembra vodi zborovodkinja mag. Špela Kasesnik. Mešani pevski zbor Risto Savin od leta 2013 združuje amatersko ekipo pevcev nemirnega duha, ljubiteljske zborovske kulture. Glavna usmeritev zbora so slovenski glasbeni in besedilni motivi in tudi tokratni koncert je bil pretežno »slovensko« obarvan. Začeli so ga s pesmijo »Tebi se naj glasi« po samospevu Benjamina Ipavca in končali s skladbo »Pred mano je poletje« Gregorja Strniše in Jožeta Privška ter pesmijo »Vrtiljak« Gregorja Strniše in Jureta Robežnika. Večer so s programom obogatile glasbene gostje: trio profesoric Glasbene šole Risto Savin z Agato Gojkovšek (flavta), Jernejo Srebernjak (violina) in Melito Estigarribia Vilasanti (klavir), ki je s klavirsko spremljavo spremljala tudi petje zbora. FA GFAG FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE 2022 Pod krošnjami dreves Letnega gledališča Limberk v Grižah je v soboto, 11. junija, svoj jubilejni koncert pripravila skupina Ubrane strune, ki je na glasbeni sceni že 40 let. Na jubilejnem koncertu so se predstavili s pesmimi, ki so povezovale vsa leta njihovega delovanja. Kljub temu da ne igrajo svojih pesmi, pa so za jubilej pripravili dve. Ena je delo njihovega kitarista in pevca Januša Grobelnika, pod drugo pa se je podpisal njihov prijatelj Igor Korošec in so jo premierno zaigrali na tem koncertu. V prvem delu koncerta, ki ga je povezoval in sooblikoval Franci Podbrežnik - Solčavski tako glasbeno kot s humorjem, se je poleg njihovega muziciranja občinstvo lahko nasmejalo ob nastopu Olge Markovič, ki je postregla s humoristično pesmijo Iztoka Mlakarja. Nastopil je tudi Planinski odmev s Francijem Burjanom na čelu. Z jubilanti so skupaj nastopili še voditelj večera TINKARA KOVAČ NANA MILČINSKI LEONART VSTOPNICE KMALU V PRODAJI 9. 9. 2022 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC TRETJI KANU ORG: TRIUM KUD Trium KULTURA ŠT. 6 I junij 2022 Na ogled dela vrhunskih slovenskih umetnikov BINA PLAZNIK 19 Lani 269 kulturnih prireditev T. TAVČAR Prvo dejanje razstave Dialog sta fantastika in geometrija. Prejemniki bronastih in srebrnih znakov ZKD Savinja za leto 2021, predsednik Franc Kos in predsednica komisije za priznanja pri zvezi Jolanda Železnik Sodelujoči avtorji s kustosinjama (od leve proti desni: mag. Alenka Domjan, Roman Makše, Borut Popenko, Iva Tratnik, Damijan Kracina, Milena Zlatar) V Dvorcu Novo Celje so 27. maja odprli kompleksno likovno razstavo z naslovom Dialog: Fantastika – geometrija ali Preteklost in prihodnost v igri realnosti. Gre za prvi del zamišljenega konceptualnega niza razstav, na katerih bodo v teku petletnega projekta predstavljali likovna dela pomembnih slovenskih umetnikov. Razstavi Fantastika – geometrija bodo v naslednjih letih sledile še postavitve Urbano – prostrano (2023), Materialno – nematerialno (2024) in Živo – neživo (2025). Razstavni projekt je zamišljen kot sinteza različnih umetniških konceptov, ki naj bi spodbudili razmišljanja o konfliktih in njihovem reševanju. Gre za sklop večjih razstav, ki bodo soočale velikane slovenske moderne umetnosti s sodobnimi avtorji. Na razstavi bodo zastopana likovna dela vidnih slovenskih likovnih umetnikov preteklega in tega stoletja. Letos sta od starejših mojstrov izbrana Avgust Černigoj in France Mihelič. Tako prva razstava združuje dela šestih vrhunskih umetnikov. Pod naslovom Fantastika razstavljajo: France Mihelič slike, risbe in grafike, Iva Tratnik slike ter Damijan Kracina kipe, mobilije in fotografije. Pod naslovom Geometrija se predstavljajo: Avgust Černigoj z objekti in reliefi, Roman Makše s svojimi instalacijami in kipi ter Borut Popenko s slikami. Projekt in avtorje sta na odprtju predstavili kustosinji razstave domačinka mag. Alenka Domjan in Milena Zlatar, umetnostna zgodovinarka, ki je več let vodila Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. V spremljajoči brošuri sta med drugim zapisali: »V pričujočem projektu razgrinjamo pogled na delo umetnikov in njihovo značilno osebno ikonografijo; na kontrastne napetosti pa tudi bližino, ki na čustveni in optični ravni odpirajo razmislek o delovanju razmerja do specifičnih umetniških organizmov, takih, ki nosijo narativni, simbolni nagovor večnega spreminjanja, in tistih, grajenih na minimalizmu, geometriji in racionalnih vzorcih. Oba pola se drug ob drugem utelešata v dialogu in se v generacijskem razkoraku v prostoru baročnega dvorca Novo Celje, ki že sam v sebi nosi svoje zgodbe skozi čas, dotikata in prepletata v osrednji dvorani dvorca.« Mag. Alenka Domjan je svoj nagovor na odprtju zaključila z mislijo Kafke: »Je preteklost, je prihodnost, sedanjosti ni. Sedanjost je kaos. In morda v tem kaosu sedanjosti lahko iščemo sporočila umetnikov.« Kustosinji navajata tudi misel, da umetniki s svojo senzibilnostjo doživljajo svet vsak na svoj način. V Roman Makše, v ozadju njegova fotografija z razstave njem se svobodomiselno gibljejo in z likovnimi pričevanji, četudi oblikotvorno različnimi, intenzivno komunicirajo z danim okoljem in družbo. Njihov povezovalec pa je gledalec. Ta vstopa med slikarska in kiparska telesa ter s tem, ko je vpet v tkivo Iva Tratnik pred svojim razstavljenim umetniškim delom prostora, nehote povezuje vizualna nasprotja v tanko nit čudenja, s katerim ohranja napetost in hkrati odpira možnost njihovega medsebojnega razumevanja. Iva Tratnik je mlajša predstavnica umetnikov. Raziskuje različne umetniške prakse. Dvorec Novo Celje dojema kot specifičen prostor: »Ravno v tem, ko ni v celoti obnovljen, mu dajejo čar razstave. Ta prostor je znan po vrhunskih razstavah in menim, da kustosinja Alenka Domjan svoje delo vrhunsko obvlada. Upam, da se bo ta prostor ohranil. Dialog je zaradi tega zanimiv, ker vidimo ta povezovanja, te abstraktne strukture se pojavljajo od mikro nivoja do makro nivoja. Sama precej uporabljam abstrakcijo v svojih figuralnih delih.« Roman Makše je kiparstvo študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter leta 1989 diplomiral pri profesorju Luju Vodopivcu. Njegova dela so vključena v zbirke v Sloveniji in v tujini. O razstavi je povedal: »Prvič se predstavljam v Žalcu. Poznam pa Celje, kjer sem se že predstavil. Ta tema je zelo zanimivo zastavljena. Dokaj drzno, glede na to, da uporablja dve kontrastni polji, kot sta geometrija in fantastika. Na zanimiv način ju sooča skozi sodobno produkcijo. Imamo Černigoja, konstruktivista, in Miheliča, ki se ukvarja s fantastično figuraliko, ter še živeče avtorje, ki delujemo kot nekakšen vmesni prostor, in povezovanje v smislu motivike. Smo druga generacija in mogoče na svoj način interpretiramo izkušnje postkonstruktivizma ali nekega nadrealizma in podobnih pojavov v umetnosti. Pri tej razstavi me fascinira ravno ta želja vzpostaviti dialog med dvema poloma, ki sta si različna, in možnost sobivanja skozi produkcijo sodobnosti. In to je zelo dragoceno zlasti v času, ko se tako težko ljudje med seboj pogovarjamo. To je dragocena izkušnja povezovanja v neko novo kvaliteto.« Nosilec projekta Dialog je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, pri izvedbi razstave pa se povezuje z več kulturnimi institucijami z različnih koncev Slovenije. Za strokovno pomoč in izposojo umetniških del za postavitev razstave se zahvaljujejo Kobilarni Lipica – Galeriji Avgusta Černigoja in Goriškemu muzeju – Grad Kromberk, Pokrajinskemu muzeju Ptuj – Ormož, Loškemu muzeju Škofja Loka in MMC Kibla. V kulturnem programu je nastopila akustična zasedba Artistik. Dogodek je povezovala Nastija Močnik. Razstava bo na ogled do 2. oktobra 2022. V ekomuzeju v Žalcu je bila 16. junija 24. letna skupščina Zveze kulturnih društev (ZKD) Savinja Žalec, kjer so med drugim podelili pet priznanj ZKD Občine Žalec. Predsednik Zveze kulturnih društev Franci Kos je podal vsebinsko in finančno poročilo o delu v letu 2021 ter predstavil program dela za leto 2022. Med drugim je poudaril, da je v Občini Žalec na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Zvezo kulturnih društev Savinja Žalec vključenih 19 kulturnih društev in 5 šolskih kulturnih društev. Tri društva niso delovala, eno je prenehalo obstajati, ostala pa so bila aktivna. Največji delež skupin izvaja instrumentalno in vokalno glasbeno dejavnost, sledijo plesne, literarne ter gledališke skupine. Vseh aktivnih članov v društvih je bilo 796, članov šolskih kulturnih društev pa 1.963. Lani je bilo 269 kulturnih prireditev, od tega 82 vokalno-instrumentalnih, 57 vokalno-glasbenih dejavnosti, 32 likovnih itd. Učenci so delovali v 93 interesnih dejavnostih na petih osnovnih šolah s podružnicami. Izvedli so 109 nastopov v šoli in 53 nastopov v kraju ter sodelovali na 51 tekmovanjih – regijskih in državnih. Zaradi covida19 lani v primerjavi z letom 2019 na posameznih področjih beležijo 50do 75-odstotno zmanjšanje števila prireditev. Med pomembne jubileje uvrščajo 100 let KUD Griže. Na skupščini so delegati potrdili plan dela, ki pa je podoben lanskemu. Franci Kos, predsednik ZKD Savinja Žalec, in Jolanda Železnik, predsednica Komisije za priznanja pri ZKD Savinja Žalec sta podelila tudi priznanja Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Srebrni grb sta prejeli Danica Gaberšek iz Griž in skupina Offsiders acoustic & blues band iz Liboj. Bronasti znak so prejele Tideja Potrč iz KUD Svoboda Griže, Petra Župevc iz OŠ Griže in Folklorna skupina Kobula KD Petrovče. Zbrane je v imenu Občine Žalec pozdravil Matjaž Krk, podžupan Občine Žalec. Kulturni program sta sooblikovali Folklorna skupina Kobula iz Petrovč in novo pridruženo društvo Rock ‘n’ Griže. Ninna Kozorog o knjigi Le Vida T. TAVČAR Bibliotekarka Irena Štusej v pogovoru z Ninno Kozorog. V sredo, 25. maja, je bila gostja Občinske knjižnice Polzela Ninna Kozorog, zdravnica nevrologinja, specialistka bioinformatike, certificirana zdravnica »Street doctors«, aktivna članica Evropske komisije za obvladovanje brezdomstva, humanitarka, prostovoljka ter ustanoviteljica in predsednica društva Humanitarček. V pogovoru z bibliotekarko Ireno Štusej je predstavila knjigo Le Vida, ki so jo od izida 2021 prodali 21.000 izvodov. Izkupiček gre v celoti za kakovostne obroke starostnikov. Knjiga je izšla v okviru projekta Vida, ki je na splošno gibanje za kakovostno življenje starostnikov, za njihove tople in polnovredne obroke, za dostojnejšo oskrbo brezdomcev. V projektu skušajo na terenu pomagati številnim Vidam, kar je postalo poimenovanje za vsako ostarelo žensko in vsakega ostarelega moškega, ki za dostojno življenje v starosti potrebuje našo pomoč. Nosilka projekta je Ninna Kozorog. Nekaj let je zbirala zgodbe ljudi na terenu in jih zapisala, kot so bile povedane. Objavila je tudi ročno napisane recepte starih jedi, ki so jih prav tako povedali ljudje na terenu. Knjiga tako prinaša recepte za stare jedi in recepte za preživetje. Najbrž se bo marsikdo spomnil jedi, kot so govnač, zlejvanka, prečmuh, češplovnik in drugih. Glasbeni gost večera je bil kantavtor Andrej Vilčnik, tudi prostovoljec. 20 ŠPORT ŠT. 6 I junij 2022 V Preboldu plesalo preko 700 plesalk in plesalcev D. NARAGLAV Med klubi, ki so se najbolje odrezali, je bil tudi edini klub iz doline, plesni klub Mavrica iz Braslovč, ki je prejel tudi prestižni pokal za osvojeno 3. mesto za najbolje izvedeno točko. kot le tekmovanje. Ples je šport samo toliko, da se tekmuje in določa vrstni red, ob tem pa je treba upoštevati predvsem dva dela, umetniški in tehnični del. Vsem plesalcem želimo dati priložnost, da tekmujejo na državnih in mednarodnih tekmovanjih, brez predpogojev, da bi morali biti elitni plesalci ali biti člani tega združenja. Želimo tudi, da bi lahko vse plesalke, ki niso našle plesalca za ples v paru, plesale v solu.« Začetek tekmovanja s slovesno otvoritvijo se je pričel v soboto. Na parket preboldske športne dvorane so najprej stopile plesalke plesnega kluba Mavrica Braslovče (Cool kids), Najboljši med izvrstnimi, ki so prejeli tudi pokala za 1. in 2. mesto za najbolje izvedeni točki. Umetniško plesno združenje Slovenije in plesni klub Mavrica Braslovče sta zadnji majski vikend v Preboldu organizirala 2. državno prvenstvo v standardnih, latinskoameriških in MTP plesih, klasičnem baletu in slovenskih narodnih plesih za vse starostne kategorije ter za vse in vsakogar. Za člane UPZS, nečlane UPZS, soliste, pare, trie, male skupine, formacije, produkcije … Skupno je v obeh dneh nastopilo kar preko 700 plesalk in plesalcev iz Slovenije, v mednarodnem okviru pa so nastopali še plesalke in plesalci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Madžarske. Nastopajoče so ocenjevali mednarodni sodniki Gordana Oreščanin (Srbija), Milena Nalbantova (Bolgarija), Franciska Kovacs (Madžarska), Edina Dizdarevič (BiH), Tijana Selak (Nova Zelandija), Ivana Rončevič (Hrvaška) in Rosen Bojilov (Bolgarija). Vodja tekmovanja je bil Sebastjan Vodlan, glavni organizator in hkrati predsednik UPZS pa je Dušan Vodlan, ki je povedal, da je v združenje trenutno včlanjenih 26 društev, in nadaljeval: »Zelo sem vesel in srečen, da smo po dolgih letih ustanovili to alternativo Plesni zvezi Slovenije, kjer mi gradimo na nekih drugih odnosih, tudi sodniški kriterij je čisto drugačen, posodobljen, bolj pravičen, saj na državnem prvenstvu lahko sodijo le tuji sodniki.« Ob tem je dodal: »V Umetniškem plesnem združenju Slovenije smo se zbrali ljudje, ki živimo za ples, ki ga dihamo, utelešamo in ljubimo. Plesalci in podporniki vseh plesnih zvrsti v svoji sredini najdemo posluh in ljudi, ki si želijo plesni svet oblikovati tako, da bo kar največ ljudi imelo dostop do njega. Ustvarili smo resnično, demokratično ter pošteno UPZS, kjer lahko postanejo člani združenja vsi, ne glede na njihovo organiziranost, kot so klub, društvo, skupina ali posameznik. Tekmovanj UPZS se lahko udeležujejo tudi tisti, ki niso člani združenja, in tudi tisti, ki so člani drugih plesnih zvez v slovenskem prostoru. Ustvarili smo državni forum plesalcev, trenerjev, sodnikov, plesnih klubov in lastnikov plesnih šol, kjer je mogoče na sproščen, sodoben in inovativen način razpravljati in razvijati plesno-tekmovalne discipline ter plesno kulturo v celoti. Naše razmišljanje je, da je umetnost plesa veliko več Dušan Vodlan ki ga vodi Zinayida Vovk. Nastopile so s »pom pom cheer« plesom (velika skupina – mini otroci II.) in tako odprle 2. državno prvenstvo UPZS. Prvi dan je bilo na sporedu skupno 55 točk državnega prvenstva in ob koncu še 8 točk v prvenstvu za pokal v solo plesih, kjer so nastopili plesalci iz tujine. Nedeljski program tekmovanja so prav tako pričele Z nastopom v dvoje na drogu s plesalkama PK Braslovče Mavrica tekmovalke plesnega kluba Mavrica (solo ženske – mini otroci II.), ki so se predstavljale s plesom na drogu. To plesno znanje, ki je prava akrobatika, se je odvijalo v posameznih kategorijah še lep čas dopoldneva, bodisi posamezno ali v paru. Temu so sledili sodobni plesi, show plesi, jazz plesi, pop plesi ... Skupaj se je zvrstilo kar 98 različnih nastopov za državno prvenstvo in 30 nastopov za pokal v solo plesih. Med klubi, ki so se najbolje odrezali, je bil tudi edini klub iz doline, plesni klub Mavrica iz Braslovč, ki je ob koncu prejel tudi prestižni pokal za osvojeno 3. mesto za najbolje izvedeno točko, kar je izjemen uspeh in potrditev uspešnega dela Zinayide Vovk in njenih plesalk. Pokala za prvo in drugo mesto za najbolje izvedeno točko sta šla v Novo Gorico v plesno šolo MN Dance Company, ki jo vodita Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia. Dan preboldske košarke z maskoto D. NARAGLAV Prvo sredo v juniju je Košarkarski klub Prebold 2014 ponovno organiziral dan preboldske košarke. V preteklosti je takšen dan organiziralo drugo društvo, sedanje pa ga je oživilo v svoji prvi tekmovalni sezoni 2015. Takrat je predsednica kluba predstavila ambiciozne načrte in cilje, ki so jih zdaj že presegli in si zadali nove. V iztekajoči se 7. tekmovalni sezoni je Košarkarski klub Prebold 2014 v ligaških tekmovanjih Košarkarske zveze Slovenije sodeloval z vsemi mlajšimi selekcijami (U9, U11, U13, U15, U17, U19) in s člansko ekipo. Glavnemu trenerju in košarkarskemu strokovnjaku Ratku Radoviću pri vodenju selekcij pomagata v klubu vzgojena mlada trenerja Robert Matkovič, ki je pridobil diplomo za strokovno delo v športu 1. stopnje, in Tadej Japundža, ki se zdaj lahko pohvali z diplomo 2. stopnje. Na zanimivem košarkarskem dogodku v preboldski športni dvorani je udeležence, med katerimi je bil poleg staršev, sponzorjev in drugih ljubiteljev košarke tudi župan Vinko Debelak, najprej nagovorila voditeljica Andreja Petrovič, delo in uspehe kluba pa je predstavila predsednica Ksenija Rozman, ki se je nato zahvalila vsem, ki tekmujejo in delajo v klubu ter podpirajo klub na različne načine. Najbolj pa so se vsi razveselili novega člana kluba – maskote mačka, ki bo odslej predstavljal klub in tudi Prebold. Predsednica Ksenija Rozman je ob tem povedala: »Otroci potrebujejo pozitivno spodbudo in motivacijo za ukvarjanje s športom, za redne treninge in igranje na tekmah. Biti del ekipe je posebno doživetje in spletanje vseživljenjskih prijateljstev. Spodbujanje otrok k športnim aktivnostim pa ni le naloga staršev, ampak tudi širše družbe ter seveda športnih društev in klubov. Zato smo mi za promocijo košarke, preboldskega kluba in vrednot športa angažirali novega člana – maskoto mačka, katerega ime še ni odločeno, se je pa na današnjem dnevu preboldske košarke izkazal z odličnim strelskim izkupičkom in vsestranskim šarmom, kar zagotovo odlikuje vrhunskega košarkarja.« O načrtih je dodala: »Z optimizmom se pripravljamo na novo, za naš klub osmo tekmovalno sezono. Še pred tem bomo v začetku julija v Preboldu organizirali športni tabor v dveh terminih, ki je namenjen mladim košarkarjem iz vse Slovenije in tudi tujine. Z njimi bodo delali vrhunski trenerji. Konec avgusta naše člane doma čaka tradicionalni poletni košarkarski kamp s pripravami na novo sezono.« Kaj pa sta povedala mlada trenerja Robert Matkovič in Tadej Japundža? »Zmeraj me je veselilo delo z otroki, rad vidim, kako so veseli na treningu, ko delajo najljubšo vajo, njihov napre- Tadej Japundža Ksenija Rozman KK Prebold 2014 ima novo maskoto, ki bo popestrila košarkarske tekme in dogodke. dek in smeh, ki mi daje veliko veselja in motivacijo za še bolj zagnano delo na trenerskem področju. Vsekakor je moja želja, da napredujem kot trener in da bi nekoč imel tudi svojo člansko ekipo. Do takrat pa bom usmerjal vse svoje moči in pridobljeno znanje za delo z mladimi preboldskimi košark- Robert Matkovič arji. Sedaj predvsem treniram, v preteklosti pa sem igral v mlajših selekcijah, tako da vem, kakšnega pomena je dober trening in vse, kar spada zraven, za razvoj mladih košarkarjev,« je povedal Robert Matkovič. Podobnega mnenja je tudi Tadej Japundža, ki je v klubu od vsega začetka kot igralec in trener. »Razlog, da sem se odločil za trenerstvo, je, da želim ostati v športu. Glede na to da v življenje pridejo tudi druge prioritete, a sem vedno imel željo ostati v košarki, sem rešitev videl v trenerstvu. Tako se že deseto leto poleg igranja ukvarjam s trenerstvom. Imel sem selekcije od najmlajših do fantov pred vstopom v članske vrste. Tudi sam sem igralec članske selekcije,« je poudaril Tadej Japundža, ki je letos postal tudi predsednik Športne zveze Prebold, kar je še en izziv na njegovi športni poti. ŠPORT ŠT. 6 I junij 2022 Taekwondoistka najboljša med kadetinjami D. NARAGLAV Braslovški taekwondoisti so odlično zastopali barve Slovenije na svetovnem pokalu, še prej pa so osvojili kar 12 naslovov državnega prvaka, 7 drugih mest in 10 tretjih mest. 21 Dekletom zlato, fantom bron T. TAVČAR Odbojkarji in odbojkarice šempetrskega Robusta so v Mislovicah na Poljskem nastopili na turnirju klubske evro lige in se domov vrnili z dvema odličjema. Dekleta so se veselila zlata, fantje so tekmovanje končali z bronom. Odbojkarice šempetrskega Robusta so nastop v evropski ligi, ki poteka pod okriljem Evropske zveze za paraodbojko, začele z dvema prepričljivima zmagama. Najprej so s 3 : 0 odpravile KSO Bosna Zenica, nato pa so bile s 3 : 0 boljše še od madžarskega Mozdulja. Drugi dan so s 3 : 0 slavile nad poljskimi predstavnicami iz moštva Paravolley Silesia, zatem pa so se v polfinalu še enkrat srečale z ekipo KSO Bosna Zenica iz BiH in se tudi tokrat veselile zmage s 3 : 0 ter uvrstitve v veliki finale. Tudi v boju za zlato odličje igralke Robusta tekmicam iz Mozdulja niso prepustile niti niza, nastop v Mislovicah pa so tako opravile z odliko. Odbojkarji Robusta so uvodni obračun proti OKI Banja Luka izgubili z 0 : 3, nato pa s 3 : 1 odpravili poljsko Paravolley Silesio. V nadaljevanju turnirja so slovenski predstavniki vknjižili še zmago s 3 : 1 proti francoskemu moštvu Asul Lyon Volley in s 3 : 0 proti italijanskemu Synergie Fermana, medtem ko so bili tekmeci iz moštva Skiso Sinovi Bosne Lukavac prepričljivejši s 3 : 0. V polfinalu so se šempetrski paraodbojkarji pomerili z ekipo Banja Luke in po hudem boju izgubili z 1 : 3, v malem finalu pa se je naše moštvo še enkrat srečalo z gostitelji tekmovanja, Paravolley Silesio, in si z zmago s 3 : 2 zagotovilo bronasto odličje. Udeleženci državnega prvenstva – člani Taekwon-do kluba SUN Braslovče, ki so skupno osvojili kar 29 medalj. Člani Taekwon-do kluba SUN Braslovče so 28. maja uspešno zastopali barve kluba na državnem prvenstvu v ITF taekwondoju, v začetku junija pa so bili odlični tudi na svetovnem pokalu v kickboxingu v Budimpešti. Državni prvaki so konec maja postali Luka Tajšek pri mlajših kadetih v borbah –27 kg in formah zeleni pas, Bruce Martin Flis pri kadetih v borbah –30 kg, Gaja Stojčević pri kadetinjah borbe –30 kg in forme rumeni pas, Zala Stojčević med starejšimi kadetinjami borbe –35 kg, Emil Banfič med starejšimi kadeti borbe –50 kg, Eva Jan med mladinkami borbe –61 kg, Žan Kovačič med mladinci borbe –55 kg ter Simon Zajec med člani v formah črni pas 3.dan, borbah –75 kg in specialni tehniki, bil pa je proglašen tudi za najboljšega člana na državnem prvenstvu 2022. Med 2. in 5. junijem pa se je manjša ekipa braslovškega kluba SUN v sklopu slovenske reprezentance udeležila svetovnega pokala v kickboxingu v Budimpešti na Madžarskem. Urh Černivšek je med člani v disciplini ful contact v kategoriji –67 kg po izjemnih borbah osvojil odlično tretje mesto, Simon Zajec med člani v disciplini light contact ravno tako odlično 3. mesto, Žan Kovačič je po dveh zmagah žal moral priznati tesen poraz proti nasprotniku iz Anglije ter tako ostal tik pred medaljami na 5. mestu, najvišje pa je tokrat stopila Ana Jan, ki je v disciplini light contact v kategoriji starejše kadetinje –55 kg premagala vse nasprotnice ter osvojila prvo mesto. S tekmovanjem v Budimpešti so člani kluba SUN s tekmovanji zaključili do septembra. Člani in mladinci ekipni državni prvaki T. TAVČAR Ljutomerski karate klub je 12. junija organiziral ekipno državno prvenstvo v borbah in katah. Na tekmovanju so se odlično odrezali tekmovalci Karate kluba Žalec, ki so v članski konkurenci že tretjič zapovrstjo osvojili naslov državnih prvakov (Stefan Joksimović, Rem Marić in Tit Primožič), mladinska ekipa pa drugič zapored naslov državnih prvakov (Žiga Suša, Vid Zarić in Luka Radić). Naslov državnih prvakinj so osvojile tudi mladinke iz KK Polzela. Za mlajše tekmovalce žalskega karate kluba se je prvi del sezone končal, Stefan in Žiga pa se bosta pomerila še na dveh izjemno močnih tekmovanjih. Žiga bo julija nastopil na mladinskem svetovnem pokalu v Poreču, Stefan pa kot del sredozemske reprezentance na sredozemskih igrah v Oranu v Alžiriji, kjer bo nastopila tudi Kiti Smiljan. Ekipi šempetrskega Robusta s trenerjem Simonom Božičem. Odlična sezona odbojke T. TAVČAR Za Odbojkarskim klubom Šempeter, v katerem redno trenira več kot 200 odbojkaric in odbojkarjev, je odlična sezona, je povedal predsednik OK SIP Šempeter mag. Boštjan Pražnikar. Članice prve ekipe so dosegle 4. mesto v državi in 3. mesto v Pokalu Slovenije. Članice druge ekipe so v 2. ligi SOL dosegle končno 5. mesto v ligi, člani v 2. ligi končno 4. mesto v državi in 9. mesto v Pokalu Slovenije. Mladinke so si priborile 3. mesto v državi, mladinci 5. mesto, kadetinje 12. mesto, kadeti in starejše deklice 8. mesto, starejši dečki skupaj z ekipo SD Braslovče pa 2. mesto v državi. V mali odbojki so deklice zasedle 5. mesto v državi, druga ekipa v kategoriji začetnic na velikem odprtem prvenstvu Slovenije 3. mesto, druga ekipa male odbojke za deklice 46. mesto v državi od 64 ekip, dečki so osvojili 6. mesto v državi, deklice 3. mag. Boštjan Pražnikar mesto in fantje 2. mesto na odprtem prvenstvu Slovenije. »Odbojkarsko šolo na Vranskem obiskuje deset odbojkaric, v super mini odbojki je v vadbo vključenih petnajst dečkov in deklic prvega in drugega razreda,« je povedal mag. Pražnikar in dodal, da teh rezultatov ne bi bilo brez podpornikov. Braslovčanke druge T. TAVČAR Članski državni prvaki od leve proti desni: Rem Marić, Stefan Joksimović in Tit Primožič ter trener Matjaž Končina s pokalom V Preboldu in Braslovčah je potekalo (17. 6.–19. 6.) državno tekmovanje v odbojki na mivki v kategoriji U16. Nastopilo je 44 ekip oziroma 88 igralk iz vse Slovenije, ki so odigrale kar 110 tekem. Prvo mesto sta osvojili Ema Jurič in Emi Pangerc iz Ankarana, drugo Zoja Donko in Manca Marovt iz Braslovč, tretje mesto pa Žana Blatnik iz Celja ter Neža Kodrun iz Prebolda. Tekmovanje je odlično izvedlo Športno društvo Partizan Prebold. S tekmovanja 22 HOROSKOP / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA JULIJ 2022 OVEN Vaš vladar Mars še prvih pet dni ostaja v vašem znaku, nato se seli v naslednje znamenje, v bika. To za vas predstavlja postopno nekoliko počasnejši in zmernejši tempo delovanja. Zagotovo je ta mesec dober za koriščenje dopusta, če vam okoliščine to le dopuščajo. Jupiter je skoraj ves mesec direkten, kar prinaša srečne okoliščine rojenim zlasti v prvi dekadi ovna. Izkoristite tisto, kar se ponuja, in ne izgubljajte časa z razmišljanjem! BIK Vaša vladarica Venera do 18. še potuje po dvojčkih, kar prinaša v ta mesec veliko dinamike in živahnega dogajanja. Energije boste imeli ogromno, še zlasti po 5. v mesecu, ko v vaš znak vstopi Mars. To bo prebudilo vašega tekmovalnega duha, postajali boste bolj energični in ambiciozni, uspešno se boste dokazovali. Zaradi viška energije je nujno, da jo kvalitetno porabljate z več fizičnega dela, športa in rekreacije. Julij je idealen za počitnice! DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo do 5. v mesecu še v dvojčkih, kar bo odlično vplivalo na vaše razmišljanje, učenje, dogovarjanje in miselno zahtevnejše delo. Vsekakor to izkoristite za intelektualno delo! Po tem datumu se lahko bistveno bolj zanašate na svoj instinkt, ki bo okrepljen in tudi zelo pravilen. Venera, kraljica ljubezni, vas spremlja do 17. julija, kar je čudovita novica za vas. Vidno vas bo polepšala ter naredila očarljive, privlačne in zelo zanimive. V vsaki družbi vas bodo veseli. RAK V prvih treh tednih nastopi vladavina vašega znaka, kar vam prinaša notranjo moč in dobro vitalno energijo. Lahko, da boste sprejeli kakšno pomembnejšo odločitev, vezano na vaš življenjski slog, kar se bo zelo pozitivno odrazilo v prihodnje. Med 5. in 17. v mesecu boste imeli podporo Merkurja, kar maksimalno izkoristite za delo, komunikacijo in dogovarjanje. Venera v vašem znaku po 17. bo pika na i. Odlično bo, mogoče tudi zaljubljeno! LEV Zanimiv in razgiban mesec je pred vami. V prvih treh tednih, še zlasti od 5. dalje, bo občasno naporno. Pred vas se bodo postavljale nove in nove zahteve, imeli pa boste občutek, da ste za vse sami. Brez skrbi, to ne bo dolgo trajalo. Že v zadnji tretjini meseca se boste počutili veliko bolje, greti vas bo pričelo »vaše sonce«, kar vam prinaša ogromno dobre energije. Iz dneva v dan se boste počutili bolje, v zraku bo tudi romantika! DEVICA Precej aktiven in deloven mesec je pred vami, v katerem boste veliko naredili. Vaša pozornost bo v veliki meri usmerjena na dom, domače zadeve, družinske odnose. Pripravljeni boste opraviti tudi kak večji poseg, še zlasti po 5. v mesecu, ko vam bo skladen tudi Mars. Narava vas bo najbolj osvežila in vam povrnila moči. Sprehodi v gore, ob reki, jezeru, če je mogoče tudi skok na morje – vse bo zelo blagodejno vplivalo na vaše zdravje in počutje! V prvih treh tednih meseca bo vaše življenje izredno TEHTNICA aktivno, tudi družabno. Povsod vas bodo veseli, poleg obsto- ječih pa se obetajo tudi nova poznanstva, kar vam bo v veselje. Čustveno boste izredno prebujeni, kar se bo močno odrazilo v času polne lune, ki nastopi na sredini meseca. Najbolje boste storili, če se boste maksimalno zaposlili s čim bolj konkretnimi opravili. Najbolje, da s tistimi, ki so vezana na dom in domače okolje. ŠT. 6 I junij 2022 Naj pesem pove že 25 let D. N. I. L. Letos so sodelovali mladi pesniški ustvarjalci iz 13 osnovnih šol Savinjske doline in širšega območja. Aktiv slovenistk na OŠ Prebold je po dveh letih premora zaradi epidemije letos znova pripravil natečaj osnovnošolskih pesnikov z naslovom Naj pesem pove. Tokratni natečaj je bil jubilejni 25. Zaključno prireditev, na kateri so učenke in učenci brali svoje pesmi, so pripravili prvi junijski torek. Letošnjega natečaja in zaključne prireditve so se udeležili mladi pesniški ustvarjalci iz 13 osnovnih šol Savinjske doline in širšega območja. Na zaključni prireditvi je zbrane pozdravil ravnatelj Peter Žurej in izrazil veselje, da lahko nadaljujejo tradicijo tovrstnega natečaja in ustvarjalnost mladih pesnikov. Organizatorka natečaja Darja Melinc Miklič je med drugim povedala: »Od prvega srečanja pesnikov osnovnošolcev na OŠ Prebold mineva že 27 let. Najprej smo se srečevali le pesniki iz Savinjske doline, dober glas o našem pesniškem ustvarjanju in druženju z različnimi gosti, mojstri vezane besede, pa se je širil in z leti so se nam pridružile šole širše okolice. Letos sodelujete pesniki iz trinajstih šol. V 25. letu ustvarjanja nas je za nekaj časa ustavila zloglasna korona, a pesmi, s katerimi sodelujete mladi pesniki letos, kažejo, da je vplivala le na izvedbo natečaja, ne pa na vaše razmišljanje o sebi, svojih hrepenenjih, željah, načrtih, stvareh in ljudeh, ki vas obdajajo. Ko ste spet dobili priložnost le-to ubesediti skozi poezijo in svoje pesmi deliti z nami, ste jo zagrabili in se ponovno odlično Pesnik in pisatelj Feri Lainšček med podeljevanjem priznanj izkazali. Po odhodu ustanoviteljice natečaja Marije Smrke v pokoj smo njeno idejo in delo povzele mlajše kolegice, ki prav to prenašamo še na mlajše kolegice, vse skupaj pa na svoje učenke in učence. Ob lepi obletnici smo ji dolžni prijazno zahvalo za priložnost, ki jo je mladim pesnikom ponudila z natečajem.« Letošnja tema natečaja je bila »Ne bodi, kar nisi«, mladi pesniki pa so s svojimi pesmimi pustili unikatno sled. Takšno, ki je primerljiva z drugimi in ki vsem sporoča misli, povezane s temo natečaja in tudi z letošnjim pesniškim gostom Ferijem Lainščkom, ki v svoji pesniški zbirki »Ne bodi kot drugi« svetu sporoča preproste, lepe, božajoče izjave ljubezni. Svoje pa sta zaključni prireditvi dodala tudi kantavtorica in skladateljica Ditka Čepin ter njen oče, pianist in skladatelj Gorazd Čepin, ki sta postregla tudi z istoimensko pesmijo »Ne bodi kot drugi«, s tem pa natečaju in jubileju pustila še svoj nepozaben pridih. Sezimo do zvezd T. TAVČAR počutja in vitalne energije vam ne bo manjkalo, ŠKORPIJON sajOdličnega vas bo oskrbovalo sonce iz sorodnega znamenja. Dobro Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. se boste počutili, še več pozitivne energije pa boste črpali iz narave. Najbolj idealno je, da ste ob vodi, morju, jezeru, reki, bazenu … Prav tako ne bo manjkalo strasti, zato bo vaše čustveno in ljubezensko življenje obogateno. Poletnih dni se lahko samo veselite, prav prijetno vam bodo minevali. STRELEC Pred vami je mesec povečanih naporov, v katerem pa ne boste imeli toliko energije kot v juniju. Zato je bistvenega pomena, da si prizanašate z večjimi fizičnimi napori, se sprostite in odpravljate posledice škodljivega stresa. Nekoliko bolj previdni bodite tudi pri denarju. Večjih investicij si v tem času nikakor ne dovolite! Zmernost naj bo vodilo tudi na čustvenem in ljubezenskem področju. KOZOROG Izpostavljeno bo področje partnerstev, tako zasebnih kot tudi poslovnih. Utrli si boste lastno pot in uspešno se boste prebijali naprej. Vodili vas bosta nezlomljiva volja in želja, da se dokažete. Mars vas večji del meseca odlično podpira, zato boste dosegali zastavljeni cilje brez večjih težav. Previdnost velja v času okoli polne lune, ki bo tokrat 13. v mesecu. Zaradi preobčutljivosti lahko reagirate na neprimeren način! VODNAR Venera vam prinaša veliko lepih in prijetnih trenutkov v tem poletnem mesecu. Njena skladnost z vašim znakom bo odprla marsikatera vrata, družabnost bo cvetela. Čas je idealen tudi za počitnice, če si jih le lahko vzamete v tem obdobju. Prestop Marsa po 5. v mesecu predstavlja za vas pričetek obdobja, ko bodo vaši živci občasno na veliki preizkušnji. Nikamor ne hitite, za vse si vzemite dovolj časa! RIBI Sonce vas bo v prvih treh tednih meseca lepo grelo, varovalo in vas oborožilo s pozitivno energijo. Počutje bo dobro, krivulja vitalnosti se bo lepo dvigovala. Pri delu boste uspešni zaradi dobro položenega Merkurja med 5. in 19. Mars bo dvignil vaš nivo ambicioznosti, ne bo vam manjkalo poguma! V ljubezni bo lepo in zelo romantično. Nekaj več previdnosti se svetuje ob sredini meseca, ko boste tudi vi preobčutljivi zaradi polnosti vaše vladarice lune. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Med nastopom najmlajših plesalcev OŠ Polzela je v Športni dvorani Polzela pripravila tradicionalno prireditev Sezimo do zvezd, s katero se predstavijo vsi pevski zbori in plesalci različnih žanrov ter uspešni učenci, ki so v šolskem letu dosegli vidne dosežke na državni ravni na tekmovanjih in natečajih vseh vrst. Ubrano so prepevali številni pevci OPZ Polžki, OPZ Sonček, MPZ matične šole, šolski pevski zborček Podružnične šole Andraž ter Škratova pevska zborčka Vrtca Polzela in Andraž. Najvztrajnejšim pevcem je za večletno prepevanje ravnateljica Bernardka Sopčič skupaj z mentoricami Mijo Novak, Mojco Rodič, Angeliko Urbanc, Aniko Kokot in Vesno Hriberšek podelila priznanja, za pogum in vztrajnost pa so priznanja prejeli tudi najmlajši pevci Škratovih pevskih zborčkov. Plesni pari osmošolcev so pokazali svoje plesno znanje v plesnem venčku pod vodstvom Anje Gojkovič. Da znajo na OŠ Polzela poleg latinskoameriških in standardnih plesov plesati tudi izrazni ples, folkloro in hip-hop, pa so pokazali učenci vseh starosti pod mentorstvom že omenjene športne pedagoginje Anje ter Majde Pur in Nives Grah. V hudomušnih verzih oblikovano vezno besedilo je pripravila Marija Kronovšek, interpretirala pa sta ga osmošolca Lia Herman in Pavel Zapušek. Številčna publika je prijetno spomladansko druženje pospremila s številnimi bučnimi aplavzi ter prostovoljnimi prispevki, ki jih bodo namenili mladim ustvarjalcem. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 6 I junij 2022 23 Odeti v pisane balone BINA PLAZNIK Praznovanje petdesetletnice II. OŠ Žalec so naslovili Dvigni me višje z ritmom izjemnih src. Zadnji dan v mesecu maju je bil oder Doma II. slovenskega tabora v Žalcu rezerviran za dogodek, ki so ga pripravili učenci z motnjo v duševnem razvoju. Nastopilo je 77 učenk in učencev. Na dogodek so povabili družine in bivše zaposlene, saj šola letos praznuje petdesetletnico delovanja. Idejna vodja prireditve je bila Katja Dvornik, učiteljica in razredničarka 9. a razreda, v veliko podporo pa ji je bila kolegica Maruša Tomažič. Na rdečo nit – balone je pripela dvanajst raznolikih točk. Te so učenci ustvarjali po svojih razredih z razredničarkami in sorazredničarkami. Avtorica ideje Katja Dvornik je povedala: »V točke smo vključili svoja močna področja, ki segajo na področje plesa, petja, športa in igre. Vse skupaj je po treh tednih vaj zaživelo v povezano predstavo, ki smo jo naslovili Dvigni me višje v ritmu izjemnih src. V minulih dveh letih nismo mirovali, takšne dogodke smo le preoblikovali v video vsebine, zato smo toliko bolj ponosni, da smo združili moči in naučili otroke ponosno stati na odru. Najpomem- Na stojnici nas je obiskal predsednik države Borut Pahor. Evropska vas na I. OŠ Žalec PIKA KRAJNC, 6. B, I. OŠ ŽALEC Pozitivno sporočilo za vse gledalce bneje pa je, da smo tudi njihovim družinam poslali sporočilo, da si je vredno vzeti čas za pesem in igro, saj naši otroci za srečo res ne potrebujejo veliko.« Na prireditev so povabili starše in učitelje, ki so bili v preteklih letih pomemben del njihove šole. Obiskovalcem so pripravili pogled v preteklost Nagovor Petre Petrovič Pražnikar, ravnateljice II. OŠ Žalec Atletinje I. OŠ Žalec državne prvakinje L. K. Na I. OŠ Žalec smo pod mentorstvom učiteljic Tanje Ropas in Saše Griguljak že osmo leto vključeni v projekt Evropska vas, pri katerem vsako leto spoznavamo eno od držav članic Evropske unije. V letošnjem šolskem letu smo raziskovali Francijo. Učenci smo skupaj z učitelji T. TAVČAR Mladi glasbeniki so pričarali glasbeno pravljico. Pridi, dala ti bom pesem AJDA ČREMOŽNIK, 6. C, OŠ POLZELA Državne prvakinje z mentorjem Miranom Jelenom Tjaša Tomplak in Eva Vignjević. Na prvenstvu so nastopili tudi: Blaž Satler v skoku v višino, Rok Ograjenšek v metu vorteksa in Aljaž Vasle v teku na 60 m. »Vidnejših rezultatov sicer niso dosegli, je pa že sama uvrstitev na državno prvenstvo izjemen uspeh. Predvsem, če upoštevamo dejstvo, da omenjeni učenci atletike ne trenirajo,« je povedal mentor Miran Jelen. Pripravili smo že tradicionalni literarno-glasbeni večer, naslovljen po uvodni pesmi Pridi, dala ti bom cvet, ki jo je zapela sedmošolka Sofija Štih. Učenke in učenec OŠ Polzela smo predstavili svoja literarna dela, nastala v zadnjih dveh šolskih letih, saj v času epidemije in dela na daljavo načrtovane prireditve nismo izpeljali. Skoraj vsa predstavljena literarna dela so bila nagrajena na kakšnem literarnem natečaju. Gledalce smo tokrat posedli za mize, prirejene po kavarniškem sistemu. S cvetjem okrašeno omizje je ponujalo tudi posebno literarno glasilo, v katerem je moč prebrati še več odličnih literarnih del. Vseh namreč na našem večeru nismo mogli predstaviti. Ob soju sveč so poslušalci uživali ob naši poeziji, prozi, plesu in zapetih pesmih. Naš literarno-glasbeni večer smo razdelili na sklope s tematiko narave, igre, vode, zaupanja vase in ljubezni. Program smo popestrili s petjem ob kitari in plesom. Cilj našega literarno-glasbenega večera je bil preplesti več različnih umetniških oblik, zato spoznavali kulturo, kulinariko in navade te države ter ustvarjali na likovnem in glasbenem področju. Ob dnevu Evrope 9. maja smo se udeležili zaključne prireditve projekta, ki je potekala v središču Celja. Predstavili smo se s stojnico in pevsko točko, častni gost prireditve pa je bil predsednik države Borut Pahor. Čarovnija na žovneškem gradu »Pridi, dala ti bom pesem« je naslov, ki je v sredo, 1. junija, na OŠ Polzela privabil številne ljubitelje umetnosti. ARHIV ŠOLE Z državnega šolskega prvenstva v atletiki so učenke I. OŠ Žalec pod vodstvom mentorja Mirana Jelena prinesle dva naslova državnih prvakinj. Eva Vignjević je v teku na 60 m z osebnim rekordom 7,82 sekunde osvojila 1. mesto in s tem naslov državne prvakinje. Po napetem boju pa je zmagala tudi štafeta učenk v teku na 4 × 100 m v postavi Pina Arčan Magajne, Maša Urbančič, delovanja II. OŠ Žalec v preddverju kulturnega doma, in sicer s pomočjo fotografij in jubilejnega filma. Katja Dvornik je poudarila še, da takšna prireditev sodi v sklop aktivnosti, s katerimi tudi širšo javnost osveščajo o načinu dela in utripu šole s prilagojenim programom nižjega izobrazbenega standarda ter posebnim programom, za katerega si prizadevajo vsi učitelji s strokovno in srčno podporo ravnateljice Petre Petrovič Pražnikar. Ravnateljica je ob koncu prireditve nagovorila vse prisotne. Med drugim je povedala, da sta minuli dve leti bili zanje še posebej težki, saj so bili učenci prikrajšani za dejavnosti, ki bogatijo šolski vsakdan, ter za pristne, sproščene medvrstniške stike. Izrazila je olajšanje, da so stvari spet v starih tirnicah, ter pohvalila učence in njihove mentorje za dosežene rezultate na šolskih tekmovanjih in dejavnostih na različnih področjih. Pohvalila je vse nastopajoče, sodelujoče in zaposlene, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi dogodka. ARHIV ŠOLE smo poezijo in prozo pripovedovali ob fotografijah in likovnih delih. Sama sem povedala svojo pesem z natečaja Evropa v šoli ob kamišibaju oziroma papirnem gledališču, ki sem ga izdelala. Povedala sem tudi svoj haiku in rap. Ob koncu prireditve je gospa ravnateljica Bernardka Sopčič nagradila vse nastopajoče. Učenke Lana Turnšek, Nuša Bohak in Iva Ćurković, ki so v zadnjih dveh letih še posebej izstopale, so prejele tudi lepo knjižno nagrado. Mladi literati smo ob pomoči mentoric Mojce Cestnik, Marije Kronovšek, Dobrile Vučenović, Karmen Zupanc in Marije Bastl dokazali, da še verjamemo v moč lepe slovenske besede in da se znamo dotakniti bralca tudi s poezijo, prozo in dramatiko ter ga tudi s pomočjo filmske umetnosti popeljati v druge svetove. Mentorica učenk, ki so večer popestrile z glasbo, je bila Mija Novak, za likovno podobo večera pa je poskrbela Urška Juhart. Prisotni so bili vidno ganjeni nad videnim in slišanim ter polni prijetnih vtisov. V Kulturnem domu na Polzeli so premierno priredili predstavo po knjižni predlogi Tjaše Slemenšek, uglasbeno pravljico »Čarovnija na žovneškem gradu«, za katero je glasbo in besedila napisal Gašper Smisl, sicer predsednik Cecilije, kulturno-glasbenega društva Polzela. Pod mentorstvom Mete Podbregar so se predstavili učenci Glasbene šole Cecilija, KGD Polzela, in nas popeljali v davni čas gospodov Žovneških, vitezov, plemičev in vojščakov ter malega, nagajivega, a srčnega škrata Monderlina. Škrat Monderlin (Julija Josić Marijanović) s pomočjo dobre vile (Naya Vidmar) ter živali poskuša pomagati prebivalcem Savinjske doline (učenci) do boljšega življenja. S čarobnim prahom, zlatniki iz grajske zakladnice in veliko poguma mu kljub vojščakom (Jaka Jazbec in Tim Vranič), ki ga skoraj ujamejo in vržejo v ječo, tudi uspe. Začarani zlatniki, razpršeni po Savinjski dolini, vzklijejo v zeleno zlato, hmelj. Pripovedovalec zgodbe je bil Andrej Kužnik, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel Tim Cizej. Pravljico so namesto na Gradu Žovnek ponovili v dvorani Doma kulture v Braslovčah 4. junija. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 6 I junij 2022 Njene kreacije so stalnica rdečih preprog BINA PLAZNIK Recept za uspeh oblikovalke Maje Štamol Droljc: »Če v življenju slediš svoji viziji, si jo srčno želiš uresničiti in si delaven, ti bo uspelo.« Maja Štamol Droljc je Žalčanka in slovenska modna oblikovalka, ki od leta 2004 uspešno gradi svojo modno zgodbo in ustvarja prepoznaven stil kreacij. Na ulici v Žalcu jo hitro prepoznamo, saj precej izstopa s svojim stilom oblačenja. Videti je, da zelo uživa v svojem poklicu, veliko časa posveča tudi svoji družini, možu in hčerkama Žani in Dilsi, ki so pogosto njeni spremljevalci na različnih dogodkih. Zase pove, da dela modo, ki ji je pisana na kožo. Veliko pozornost posveča materialom in krojem, detajli pa so tisti, ki dajejo kreacijam unikaten in poseben videz. Skozi leta ustvarjanja je sodelovala na številnih natečajih, razstavah, kostumografijah, modnih revijah, tednih mode doma in v tujini ter bila za svoje delo tudi nagrajena. Njene kreacije so stalnica rdečih preprog. Ob obisku spletne strani Maje Štamol Droljc najdemo nekaj osnovnih informacij o delu in dosežkih. Med drugim je svoje kreacije predstavila na razstavi EXPO Milano. V preteklih letih je vsako leto pripravila vsaj dve kolekciji letno. Način oblačenja današnjega časa, kombinacije, ki nastajajo v njenem ateljeju, ter hkrati skrb za naravo pa so oblikovalko pripeljali »Zadnjič sem poslušala radijsko ulično anketo o tem, koliko parov čevljev si ljudje kupijo letno, in ugotovila, da mladi sploh ne vedo, da si lahko čevlje popraviš pri čevljarju. To je poklic, ki izumira. Da ne govorim o mojstru čevljarju, ki zna čevelj ne le popraviti, temveč tudi izdelati. Morda nas je covid malce streznil in smo spoznali, da bi bilo dobro, da znamo tudi sami kaj narediti.« do odločitve, da bo odslej pripravila le eno kolekcijo vsako leto. Je ena redkih oblikovalk v Sloveniji, ki s svojo ekipo izdeluje unikatna oblačila po meri, tako dnevne kot tudi kreacije za posebne priložnosti, na primer poročne in večerne obleke. Kot zunanja oblikovalka je več let sodelovala s slovenskim podjetjem s 130-letno tradicijo izdelave obutve: Kopitarno iz Sevnice. Njena kreativnost nima meja, v zadnjem času pa veliko pozornosti namenja kreiranju modnih dodatkov ter učenju zlatarskih veščin. Majine kreacije so brezčasne. Kako se spominjate svojih začetkov? »Spominjam se časov, ko sem bila še zelo entuziastična. Moji prvi modni dogodki so se začeli v Dvorcu Novo Celje z Vilinsko nočjo. Po dveh letih je iz tega nastal Kresnični večer. Vsako leto je bila razstava mojih izdelkov v avli. Različni ljudje smo združevali moči. To so bili zelo lepi časi, potem se je vse skupaj spremenilo, malce izrodilo in sedaj so novi in poceni mode, globalnih znamk. Zadnje čase so ljudje čedalje bolj ozaveščeni. Bolj in bolj se zavedamo, da gresta takšna moda in skrb za okolje skupaj z roko v roki. Ljudje spet cenijo ročno delo. Žal pa ima vedno manj ljudi ročne spretnosti in strokovna znanja. Resnično težko je v današnjih časih najti šiviljo, ki bo znala dobro šivati, ali modelarko, ki ima izkušnje s krojenjem. V proizvodnji imamo na primer šivilje, ki znajo čevelj ne le popraviti, temveč tudi izdelati. Morda nas je covid malce streznil in smo spoznali, da bi bilo dobro, da znamo tudi sami kaj narediti. Tudi to, da si sami pridelamo hrano. Slovenija je namreč edinstvena v mnogih pogledih. Sposobni smo poskrbeti sami zase in eden za drugega. Ljudje bi lahko zlahka preživeli z delom in si priskrbeli tako lastno hrano kot tudi obleko.« Kako vidite trajnost v modnem ustvarjanju? »Že pred leti so napovedovali, da bodo ljudje ponovno pričeli ceniti ročno delo. Da se bodo odločali za kakovostno izdelana oblačila. Vsakdo bi si naj priskrbel osnovne »Vsakdo bi si naj priskrbel osnovne kose oblačil. To pomeni, da imaš v omari kakovosten suknjič, kavbojke, belo srajco, kostim, črno obleko ali tudi rdečo … Vsak tak kos lahko malo spreminjaš in nosiš veliko let. Prihodnost je v modnih dodatkih, s katerimi boš lahko oplemenitil oblačilo in spremenil stil.« Maja ceni ročne spretnosti in kakovostne kose oblačil. časi. Na plan je spet prišla mladina.« Kar se tiče mode, je nekaj let vladalo zatišje in so trg preplavile globalne blagovne znamke. Se vam zdi, da se sedaj spet prebuja modna ozaveščenost ljudi in v ospredje prihajajo lokalni modni oblikovalci? »Pred približno osmimi leti, ko se je v Ljubljani pričel ‘fashion week’, se je na kupu združilo več oblikovalcev. In ti so bili med prvimi, ki so dvigali zavest, da imamo tudi Slovenci ljudi, ki znajo narediti obleko. Veliko potrošnikov pa je bilo vajenih hitre delati le po fazah in niti ne znajo celotnega izdelka sestaviti skupaj – razen če se tega naučijo po svoji želji in volji. Nasploh izumirajo vsi rokodelski poklici po vrsti. V veselje mi je videti mlajše generacije, ki se spet odločajo za rokodelske poklice, kot so šivilja, čevljar, zlatar ipd. Zadnjič sem poslušala radijsko ulično anketo o tem, koliko parov čevljev si ljudje kupijo letno, in ugotovila, da mladi sploh ne vedo, da si lahko čevlje popraviš pri čevljarju. To je poklic, ki izumira. Da ne govorim o mojstru čevljarju, ki zna kose oblačil. To pomeni, da imaš v omari kakovosten suknjič, kavbojke, belo srajco, kostim, črno obleko ali tudi rdečo … Vsak tak kos lahko malo spreminjaš in nosiš veliko let. Prihodnost je v modnih dodatkih, s katerimi boš lahko oplemenitil oblačilo in spremenil stil. Opažam, da gre vse v to smer. Ljudje že razmišljajo, da je pametno kupiti dober ‘tejliran’ suknjič, ki ga lahko nosiš deset let. Usklajuješ ga z modnimi dodatki, majicami in – če si malo spreten – lahko to zelo dobro izpade. Sploh črna barva je večna. Tudi sama nosim krila in obleke po deset let in več. Malo spremenim, kaj dodam. Moje črno krilo iz tafta je nosilo že pol mojih znank, pa tudi znanih Slovenk (smeh). To krilo oblečejo kot osnovo, okrasimo ga z modnim dodatkom in izgleda kot novo. Kar se tiče cene oblačil, se moramo zavedati, da cena desetih kosov oblačil, ki jih nekdo naredi ročno, ne more biti primerljiva s tistimi iz masovne proizvodnje, ki jih štejejo v milijonih in jih prodajajo po celem svetu.« Maja pred dvajsetimi leti in Maja danes. Če se ozrete nazaj na svojo pot, je takšna, kot ste si jo začrtali, ali vas je popeljala v kakšne druge dimenzije? »To, kar je, je več, kot sem pričakovala, da bo na tej poti (smeh). Zagotovo več. Po osnovni izobraz- VELIKO POLETNO OUTLET TRGOVINA ZNIŽANJE Akcija velja do 1.8.22. Sirekar nogavice d.o.o., Cvetlična 3, Polzela. polzela.com & trgovine Polzela bi sem kemik, ker so se moji starši odločili, da je to praktičen poklic, ki mi bo petnajstega v mesecu prinesel plačo. Šele ko sem zaključila šolanje kemije, sem se posvetila oblikovanju, pri petintridesetih letih sem zasnovala svojo lastno blagovno znamko. Naj poudarim, da me je pri vsem tem vseskozi brezpogojno podpiral tudi moj mož. Konec koncev pa sem skromna punca, ki je odraščala na kmetiji, in še dandanes mi ljudje rečejo, da sem zelo človeška, kljub temu da se pogosto gibljem v krogu znanih osebnosti, ki njim niso dosegljivi. Pogosto potrebujem za petminutno hojo od doma do mojega ateljeja tudi po eno uro časa, saj rada na ulici spregovorim z mimoidočimi. V življenju mi je uspelo več, kot sem pričakovala, da mi bo.« Ena najuspešnejših predstavitev vašega dela je bila v Washingtonu na dogodku, na katerem sta se združili moda in diplomacija – Fashion night ignites. Cilj te prireditve je prikazovanje sodobnih modnih oblikovalcev, ki jih redko vidijo v Washingtonu, in oživeti navdušenje mesta nad modo. »Za letošnjo jesen sem iz Washingtona ponovno prejela povabilo te iste skupine ljudi. To zame pomeni priznanje, da sem nazadnje naredila vtis resne osebe in oblikovalke. Tam bodo prisotni oblikovalci s celega sveta, takšni, ki so oblačili angleško in nizozemsko kraljico, Ellie Saab in ostali. Sama pri sebi si rečem: ‘Aha, ok, pa ena Maja Štamol iz Žalca (smeh).’ Ko to ozavestim, se mi prav fajn zdi. Naj traja (smeh).« Kako vidite mlajšo generacijo oblikovalcev? Nekaj ste jih spoznali tukaj v Žalcu na prvem Fešn weeku. Organizatorji iz žalskega mladinskega centra so vas povabili v svoj »V življenju mi je uspelo več, kot sem pričakovala, da mi bo.« krog, kjer ste klepetali z mladimi o modi in trajnosti v modi. »Menim, da je zelo težko začeti in si ustvariti ime, da te ljudje prepoznajo in pričnejo kupovati tvoje izdelke. Vztrajnost, kakovost, delavnost so glavne sestavine uspeha. Mladi ne smejo prehitro obupati. Nikomur od nas starejših ni bilo lahko. V življenju pridejo dobre in slabe stvari. Tudi jaz sem včasih vse sama šivala. Danes imam na srečo ekipo, ki mi pri tem pomaga, tako da lahko posvečam svoj čas ‘dizajnu’ in strankam. Skratka, če v življenju slediš svoji viziji, si jo srčno želiš uresničiti in si delaven, ti bo uspelo. Pošten moraš biti do ljudi, da zgradiš zaupanje. Dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje (smeh).« POPUSTI -70% do SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 6 I junij 2022 25 »Dialog je zame še danes najpomembnejša raven komuniciranja« BINA PLAZNIK B. PLAZNIK IN ARHIV A. D. Slovensko muzejsko društvo je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo namenilo muzejski svetnici, izjemni poznavalki likovne umetnosti, Savinjčanki mag. Alenki Domjan. Mag. Alenka Domjan si je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo na področju slovenskega muzealstva prislužila za izjemne prispevke pri ohranjanju, predstavljanju in popularizaciji premične kulturne dediščine na Slovenskem in v zamejstvu. Leta 1976 je diplomirala iz umetnostne zgodovine in arheologije, leta 2002 pa magistrirala s področja umetnosti novega veka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala v Nemčiji in Avstriji. Z delom kustosa se je naprej seznanila v Savinovem salonu Žalec, leta 1977 pa je začela delo kustosinje v Likovnem salonu Celje. Salon je nato vodila do leta 1988. Vodila je tudi Zavod za kulturne prireditve Celje, med letoma 2005 in 2010 pa je bila vodja Centra sodobnih umetnosti pri Zavodu Celeia Celje. Leta 2006 je postala muzejska svetnica za področje sodobne likovne umetnosti. Valvasorjevo nagrado, ki je bila ustanovljena leta 1971 ob 150-letnici nastanka prvega slovenskega muzeja, bodo mag. Alenki Domjan podelili 23. septembra v Tolminu. Je vaša poklicna in življenjska pot, ki ste jo prehodili, do danes bila začrtana v tej smeri ali vas je življenje poneslo v druge sfere, kot ste si jih zamislili? »Zrelost je prišla dokaj pozno. Še gimnazijska leta me niso vodila v pravo smer. Moj najljubši predmet je bila namreč matematika in v tej smeri sem želela nadaljevati študij. Tuji jeziki in slovenščina so bili trd oreh, težko sem se skoznje ‘pretolkla’, potem pa je nekaj kliknilo v meni in zmotilo mojo namero ‒ gotovo tisto, kar je tiho tlelo v meni ‒ zanimanje za umetnost in poznavanje kulture. Po končanem študiju umetnostne zgodovine in arheologije sem najprej poučevala nemščino. Ironično, kajne! Potem me je pritegnila arheologija in šele nato umetnostna zgodovina. V prvih, tistih najtežjih korakih spoznavanja in prepoznavanja likovnih kriterijev me je vodila slikarka Jelica Žuža, saj sem Savinov likovni salon vodila ob njenem neformalnem mentorstvu. Zato je bila kasneje moja samostojna pot veliko lažja.« Dolga leta ste vodili kulturno-umetniško dejavnost v Celju, umetnostnih zgodovinarjev in galeristov, pa je zelo kompleksno vprašanje, na katerega ni moč odgovoriti na kratko. V ta krog bi morali pritegniti bistveno več členov, da bi lahko umetnine učinkovito zaobjeli kot produkt uspešnosti. Galerist sicer vodi programsko shemo javne predstavitve, umetnostni zgodovinar/ kurator prida študije, kritik jih ocenjuje, mediji jih posredujejo javnosti. Vendar že tu naletimo na manko. Strokovno kompetentni pisci/kritiki so redki in še ti nimajo pravega mesta v medijih, da bi sprožili proces vrednotenja in promocije umetniških dogodkov v javnosti. Potem je tu še javnost kot stičišče med umetnino in njenim življenjem v javnem ali zasebnem prostoru. To pa je že druga raven, ki je neposredno vezana na vzgojo in izobraževanje kot podstat za razumevanje in sprejemanje umetnosti, kjer se že desetletja kaže anemično stanje. Zato ostaja krog, kjer bi umetnina lahko postala estetski doživljaj in donosen produkt široki javnosti, še vedno odprt.« Sami niste nikoli začutili ustvarjalne iskrice v smislu, da bi poprijeli za čopič ali se kako drugače vizual- Mag. Alenka Domjan ob odprtju grafične razstave Stefana della Bella v Likovnem salonu Celje, leta 1978. Če se za hip ozrete v svoje otroštvo – v kakšnem duhu so vas vzgajali? Vam je bila umetnost blizu že v rosnih letih, glede na to, da je bil vaš oče kipar? »Moja mladost se je dotikala dveh skrajnih polov: igre, povezane z otroškimi pohajkovanji in dogajanji v naravi, in delovnih obveznosti, ki jih ni manjkalo. Kar pa ne pomeni, da nisem kdaj pa kdaj pokukala v očetov atelje, kjer je bila vedno na voljo glina, mehka in vdana moji roki. A nastajalo ni nič pomembnega, bolj sem iskala pogovor z očetom, ki je, kadar je imel naročilo, klesal v kamen ali na ogrodje nanašal glino – plast za plastjo. Veliko bližje od likovnega snovanja so mi bili branje, kuhanje in ročna dela. Še posebno v najstniških letih, ko smo se dekleta spogledovala z modo, denarja za kaj več od vsakdanjega pa pri hiši ni bilo, sva s Cveto Mirnik (bila je moja najboljša prijateljica) kar sami snovali kroje in šivali obleke, ki jim oblikovno ni bilo para. Ja, mladost je bila lepa in viharna.« vseskozi ste pomagali in skrbeli za vrhunsko dogajanje tudi v žalskem Savinovem salonu. Kakšen način dela vam je najbližji? »Zelo blizu mi je timsko delo. Že v času študija so mi največ pomenile diskusije, tehtanje mnenj in iskanje odgovorov. Tudi pri branju strokovne literature se nisem zadovoljila samo z enim avtorjem ali predpisano literaturo. Po navadi sem iskala več tez kot primerjalna izhodišča za razumevanje določene vsebine. Na ta način sem lažje in bolj samozavestno stopala s prve na drugo stopnico in naprej … Tako sem bolj homogeno dojemala jedro, ozadja in robove kot celoto. Dialog je zame še danes najpomembnejša raven komuniciranja.« Skozi življenje ste bili v stiku z neštetimi ustvarjalci. Koliko je njihov uspeh odvisen od umetnostnih zgodovinarjev in galeristov? Najbrž ste z mnogimi spletli vezi? »Res je. Z mnogimi domačimi in tujimi umetniki sem stkala vezi. Poslovne in tudi prijateljske. Koliko je njihov uspeh odvisen od nas, no izrazili? »Ne. Kreativnost lahko človek izrazi in sprošča na mnogih področjih. Zame je kreativnost način razmišljanja, ki se nenehno bogati z novimi idejami, dojemanji in povzemanji iz narave. Sprožijo ga lahko: zvok, dotik ali pogled, ki obleži kot želja, kot impulz za neko stvaritev, pa naj bo to le šopek cvetja ali beseda, ki žlahti dušo.« Savinov salon letos obeležuje 50 let. Je ponos Savinjske doline. Kako lahko opišete razvoj tega prostora skozi desetletja? Kako boste obeležili obletnico? »Kljub svoji prostorski majhnosti je bil Savinov likovni salon vedno mikaven razstavni prostor za pomembne likovne tvorce. Že v samem začetku so bila postavljena kvalitativna merila, in čeprav je previharil kakšno krizo, v njej ni bil dolgo ujet. Poleg vidnih slovenskih likovnih tokov je bil spremljevalec tudi domače likovne produkcije, predvsem tiste, ki je izhajala iz ljubiteljske kulture. Kolikor vem, se prip- Mag. Alenka Domjan pred Savinovo hišo in Savinovem likovnem salonu v Žalcu. ravlja krajši dokumentarni film s še živečimi pričevalci, ki so bili sotvorci ali spremljevalci njegovega razvoja.« Za vami je bogato ustvarjalno obdobje. Med drugim ste soavtorica monografije o Jelici Žuža, nedolgo tega pa ste s sodelavci odprli vrhunsko razstavo v čarobnem ambientu, Dvorcu Novo Celje, Dialogi. Kako krmarite in usklajujete tako obsežne projekte? Kakšni so vaši občutki sedaj, ko ste oboje postavili ‘pod streho’? »Kljub svoji prostorski majhnosti je bil Savinov likovni salon vedno mikaven razstavni prostor za pomembne likovne tvorce. Že v samem začetku so bila postavljena kvalitativna merila, in čeprav je previharil kakšno krizo, v njej ni bil dolgo ujet. Poleg vidnih slovenskih likovnih tokov je bil spremljevalec tudi domače likovne produkcije, predvsem tiste, ki je izhajala iz ljubiteljske kulture.« »Ni vedno lahko. Sočasnost med študijskim delom in organizacijo pogosto terja velike napore. Težavni so preskoki, ko se izgubi nit zapisa, in njegovo vnovično iskanje. Dvorec Novo Celje je bil neizmeren izziv. Menim, da so v desetletju mojega delovanja postavljeni dovolj močni temelji, da delo nadaljuje mlajša generacija. Ne vem pa, ali so dovolj za politično voljo, da bo ohranila dvorec pri življenju: v njegovem zanosu, bogastvu kulturne dediščine in poslanstvu prihodnjim rodovom.« Letos ste prejemnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo. Med drugim so vas označili za izjemno poznavalko likovne umetnosti. Ste pričakovali tako prestižno nagrado? »Odkrito povedano, ne. Zahvala za to prestižno nagrado gotovo gre ZKŠT (Urošu, Nastiji, Lidiji) kot predlagatelju in strokovni komisiji za Valvasorjeve nagrade, ki so v mojem delu prepoznali presežke. Prej bi jo pričakovala pred desetimi leti, ko sem zapuščala Celje, vendar mi danes pomeni mnogo več ‒ vrnitev na začetna pota, tja daleč v leto 1975/76, ko sem stopila z jasnimi pogledi na karierno pot in jo tudi v polnosti zaključila.« Govori se tudi o tem, da želite počasi izpreči in se upokojiti. Kakšna čustva vas ob tem prevevajo? »Bo kar držalo. Čas je, da se obrnem vase. Da prevetrim minulo, da se osredotočim na kakšne zapise, predvsem pa, da uglasim življenje s polji cvetja, kjer ni razpotij, kjer so le vonjave življenja. Čustva? Morda rahla trema pred novim dejanjem.« Kaj kot oseba z bogatim znanjem in izkušnjami svetujete umetnikom mlajše generacije, slikarjem, kiparjem, fotografom, ustvarjalcem? Kaj je pomembno pri ustvarjanju in prepoznavnosti, poleg kakovosti seveda? Da čim več razstavljajo, da se gibajo v pravih krogih? Kako jim lahko galeristi pomagate, da se lahko s svojim ustvarjanjem preživijo? »Živimo v hitrosti časa. Vse se preobraža, tudi likovna umetnost postaja interdisciplinarna, večmedijska, dotika in prepleta se z znanostjo in tehnologijo, zato jo s pozicije klasične umetnostnozgodovinske izobrazbe vedno težje berem. Čeprav jo sprejemam z zanimanjem, to ni dovolj za njeno analitično vrednotenje, kaj šele za napotke v kapitalsko zasvojeno družbo in prostor, ki šele vzpostavlja umetniški trg. Naš sistem je namreč za umetnost zadrgnjen do vratu. O prepoznavnosti pa lahko rečem, da ta veje iz iskrenosti ustvarjanja, iz avtopoetike, ki ne pozna bližnjic ali preskokov. Galeristi lahko pomagajo le s strokovno pripravljenimi in dobro medijsko podprtimi razstavami ter z vključevanjem na umetniške sejme. A to ni dovolj. Ko umetnik stopi iz svojega gnezda/ ateljeja, mora v sebi čutiti samozavest kot avro svojega poslanstva, in to bo najmočnejša izkaznica za njegov status.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 6 I junij 2022 Pozabljeni slikar se je vrnil na Dunaj D. NARAGLAV Na ogled so postavili razstavo slikarja iz časov Avstro-Ogrske monarhije Antona Perka, ki se je rodil graščaku A. Perku v graščini Podgrad pri Vranskem. Med nagovorom Antona Levsteka, ob njem Slavko Košenina, avtorica razstave Gabrijela Kovačič, direktor muzeja Stane Rozman in Primož Premzl V slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju je zadnjega majskega večera bilo nadvse slovesno in tudi zelo slovensko. Razlog za to je bilo odprtje gostujoče razstave z naslovom Anton Perko – Slovenski slikar v službi cesarskega dvora, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje z avtorico Gabrijelo Kovačič, višjo kustosinjo muzeja, ki je bila na Dunaju tudi povezovalka večera in prevajalka. Dogodka so se udeležili slovenski in avstrijski kulturniki ter drugi gostje, ki so imeli priložnost spoznati pozabljenega slikarja iz časa AvstroOgrske monarhije Antona Perka z Vranskega. Razstave je potekala pod vodstvom Slavka Košenine iz Žalca, ki je tudi zaslužen za vedenje o Antonu Perku in je sam lastnik kar nekaj njegovih del, ki jih je tudi posodil za to razstavo. Gradivo za to razstavo so prispevali ustanove in lastniki zasebnih zbirk: dubrovniška knjižnica, Dubrovniška televizija, Slavko Košenina – Žalec, Arcus film Maribor, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Pokrajinski muzej Celje in Zasebna domoznanska zbirka Primoža Premzla iz Maribora. Na slovesnosti ob odprtju razstave je udeležence nagovoril direktor kulturnega centra in hotela Korotan Anton Levstek, ki je spregovoril o delu centra ter pomenu te razstave. Več o njej sta povedala še direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman in avtorica razstave Gabrijela Kovačič. Slednja je pobliže predstavila Antona Perka, njegovo življenje in slikarski opus, ki med drugim zajema tudi znameniti Lissa album z upodobitvijo znamenite pomorske bitke pri Visu med avstro-ogrsko mornarico in mornarico Kraljevine Italije. Avtorica razstave Gabrijela Kovačič je v svojem nagovoru izrazila veselje, da lahko s to razstavo, ki so jo prvič predstavili javnosti leta 2020, sedaj gostujejo tudi na Dunaju. Lani jeseni je razstava gostovala v Pomorskem muzeju v Piranu, tokrat pa v nekoliko manjši obliki predstavljajo zgodbo zanimive zgodovinske osebnosti na Dunaju, kamor ga je življenjska pot vodila v neposredno bližino nekaterih zgodovinskih dogodkov v 2. polovici 19. stoletja. Pomemben doprinos vedenja o Antonu Perku pa je tudi leta 2020 izdana monografija z naslovom Anton Perko – mornar, dvorjan, slikar, katere soavtorja sta dr. Sanja Žaja Vrbica z dubrovniške univerze in dr. Peter Zimmermann iz Žalca. Za pravi slovenski glasbeni pridih na razstavi so poskrbele mlade vrhunske glasbenice z Vranskega: Urška Križnik Zupan (harfa), Alenka Bogataj (flavta) in Lucija Bogataj (violina), ki so na Dunaj prišle skupaj s podžupanjo Vranskega Natašo Juhart. Izvedle so skladbo, katere avtor je Tilen Slakan iz Tabora, njen nastanek pa je navdihnilo slikarstvo Antona Perka. Že petnajsti pohod D. NARAGLAV NOB Slovenije, ki je izpostavil čas druge svetovne vojne s poudarkom na žrtvah vojne. Med njimi je bilo na Štajerskem ustreljenih kar 66 skupin talcev, katerih usmrtitev je bila objavljena z razglasi, eno skupino stotih talcev pa so obesili pri Frankolovem. V kulturnem programu so sodelovali praporščaki, Godba Zabukovica, Olga Markovič, OŠ Griže, Ubrane strune in Zabukovški oktet. Prireditev je vodila in povezovala Danica Vončina Veligošek. Udeleženci so se zbrali pred graščino Prebold. Po grajski poti D. NARAGLAV Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je 21. maja organiziralo tradicionalen pohod po grajski poti. Od leta 2004 je bilo izpeljanih že 17 pohodov, tudi lansko leto, pohod pa je zaradi epidemije odpadel v letu 2020. Zbirno mesto je bilo pri graščini Prebold. Od tu so se pohodniki podali na nekajurno pot z daljšimi postanki in uživali v lepem vremenu ter spoznavanju zgodovine. Pohod so končali z druženjem pri muzejski zbirki Prebold skozi čas, na prostoru Družabnega centra Marof v Dolenji vasi. Na zbornem mestu na dvorišču preboldske graščine je pohodnike najprej pozdravila predsednica Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold Nuša Stergar. S posameznimi grajskimi postojankami, ki so jih potem pohodniki obiskali na svoji poti, je zbrane seznanil prof. zgodovine Uroš Herman. Pohodniki so se najprej od graščine podali proti mestu na pobočju Tolstega vrha nad Preboldom, kjer je nekoč stal grad Libenštajn (Liebenstain). Ta grad se prvič omenja leta 1288, danes pa o gradu skorajda ni več sledu. Od tu so se pohodniki podali do Gorice v Kaplji vasi, kjer je stala graščina Gorica (Gorzhof), ki je bila prvič omenjena leta 1586, v drugi polovici prejšnjega stoletja pa so jo podrli in na njenem mestu zgradili stanovanjsko hišo. Pot so od tu nadaljevali do preboldske cerkve sv. Pavla, kjer so si na severni strani cerkve ogledali dva vzidana nagrobnika. Prvi pripada otroku Ernestu Friedrichu (ki je bil grofov sin), drugi pa pripada celjskemu škofu Gaudenciju iz 6. stoletja. Ta kamen je bil prvotno vzidan v velik oltar do leta 1896, na kar spominjajo trije posvetil- ni križi in vdolbina za relikvije. Ker so v bližini cerkve perice za pranje v potoku uporabljale neokrašen kamnit rimski sarkofag kot korito še leta 1926, je možno, da je bila plošča vzeta s tega sarkofaga. Zgodovinar Uroš Herman je ob tej priložnosti povedal nekaj besed tudi o sami cerkvi, ki je bila postavljena leta 1898 in je nadomestila tisto iz leta 1775. Prva cerkev, verjetno lesena, pa je bila tu postavljena že več stoletij prej, okrog leta 1302. Spregovoril je tudi o zasnovi samega centra Prebolda, ki ima takšno podobo še danes. Pohodniki so se nato odpravili do cerkve v Sv. Lovrencu, ki se prvič omenja že leta 1392. Blizu cerkve je bil postavljen tudi dvor Šentlovrenc (Štok), ki so ga od leta 1437 upravljali celjski fevdniki, pozneje pa mnogi drugi. Na območju nekdanjega dvorca stoji kmečka hiša (pri Govedič). Od tu so se udeleženci zanimivega pohoda podali še do Šešč, kjer je stal dvorec Šešče (Schonbichel), ki je bil pozidan okoli leta 1600. Dvorec je razpadel pred kakšnimi 200 leti, danes pa nad njegovimi kletmi stoji domačija Sirc. Tu so se pohodniki tudi obrnili in se zazrli v Burkeljčev hrib nad vasjo, na katerem je nekoč stal grad Žaženberk (Sachsenwart).Ta je prvič omenjen v dokumentu iz leta 1311. Danes je le še nekaj kamnov in ostankov obrambnega jarka. Pohod so zaokrožili pri muzejski zbirki v Dolenji vasi, kjer so jih počakali in pogostili nekateri starejši člani Zgodovinsko-narodopisnega društva na čelu s predsednico Nušo Stergar. Razstava ustvarjalnosti D. NARAGLAV Med nagovorom slavnostnega govornika dr. Marjana Žnidariča Na tradicionalnem pohodu, že petnajstem, od Starega piskra v Celju do spomenika talcev pod Gozdnikom se je zbralo okrog 70 pohodnikov. Pohodniki so se zbrali pred Starim piskrom, od koder so se podali na triurno pot iz Celja ob Savinji, preko Kasaz in Porenc pod Gozdnik, kjer so prisostvovali spominski slovesnosti. Glavni organizator pohoda in proslave je – ob sodelovanju Občine Žalec, KS Griže, Društva pohodnikov Stari pisker in Planinskega društva Zabukovica, ki je tudi vodilo pohod – bilo Združenje borcev za vrednote NOB Žalec s krajevno organizacijo NOB Griže. Slovesnost je ob spomeniku tudi tokrat počastila častna straža Garde Slovenske vojske. Venec na spomenik talcem so položili župan Janko Kos, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in predsednik krajevne borčevske organizacije Franc Hriberšek. Pozdravni nagovor s poudarkom o svobodi in miru je imel župan Janko Kos. Slavnostni govornik je bil dr. Marjan Žnidarič, član Sveta Zveze združenj borcev za vrednote Z razstave ustvarjalnosti krajanov Šešč, ki je vsako leto zelo bogata. Kulturno prosvetno društvo Šešče, točneje njihova sekcija ročnih del Čipke, ki jo vodi Milena Klasič, je tudi letos ob krajevnem prazniku na ogled postavilo razstavo lastnih del in druge ustvarjalnosti krajanov. Sekcija ročnih del Čipke deluje že 31 let, z razstavo ustvarjalnosti krajanov pa so začeli pred 19 leti. Tudi tokrat so razstavile kvačkane, vezene, pletene in klekljane izdelke. Prisotne in ustvarjalke je pozdravil tudi župan Vinko Debelak, za kulturni program pa so poskrbele pevke FS Grifon Šempeter. PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2022 Tiara za Miss Earth BINA PLAZNIK 27 Festival teka ARHIV T. K. T. TAVČAR Tiara Križnik iz Gotovelj: »Če je oseba lepa v notranjosti, potem to izžareva tudi navzven.« Tiara Križnik iz Žalca je stara 18 let in zaključuje 4. letnik gimnazije v Celju. Letos je ena izmed finalistk na lepotnem tekmovanju za Miss Earth. Ko jo je prek Instagrama kontaktiral direktor izbora, se je prijavila na tekmovanje: »Ker sem že sama razmišljala o tem, me je to spodbudilo in sprejela sem izziv, rada si namreč postavljam nove cilje. Glede vtisov pa lahko povem, da sem pozitivno presenečena. Vzdušje na samih dogodkih je vedno sproščeno. Med dekleti je presenetljivo čutiti sproščenost in pozitivno energijo. Vse se nagibamo proti istemu cilju, zato je včasih seveda čutiti tudi tisto zdravo tekmovalnost. Vsekakor bi bila vesela kakršnekoli lente, vendar je zmaga zame že to, da sem imela priložnost sodelovati in izkusiti svet, ki je marsikomu nedostopen. Nerada se obremenjujem s prihodnostjo, zato vse izzive v prihodnosti, ki me še čakajo, prepuščam toku življenja.« Tiara se že od majhnih nog ukvarja s športom, všeč ji je tudi svet lepote in mode: »Moj srčen življenjski cilj v tem trenutku je, da bom sprejeta na želeno fakulteto in uspešno nadaljevala študijsko pot.« Zmagoslavje lepotnih tekmovanj nosi že v imenu: »Ja, res je, moje ime je Tiara in pomeni trojno krono, ki je služila za slovesno pokrivalo papeža. Če so mi bila lepotna tekmovanja položena v zibko, ne vem. Vem pa, da me doma vzgajajo v športnem duhu. Zelo pomembna je tudi samozavest, zato me vzpodbujajo tudi na vseh ostalih področjih, na katerih se želim razvijati tudi sama.« Na posnetkih s tekmovanja je Tiara videti fantastično, popolno urejena in naličena. Pravi, da je v vsakdanjiku bolj preprosta, pa vendarle se zelo rada tudi uredi. Nima pa občutka, da bi njeni vrstniki nanjo gledali drugače: »Pravi prijatelji me vedno podpirajo in so mi v veliko oporo.« Njen pogled na življenje je zelo zrel, glede prihodnosti pa je optimistična: »Menim, da nam vrednote oblikujejo življenje in mu dajejo smisel. Zelo malo ljudi se zaveda lastnih vrednot, zato so moje vrednote v življenju povezane z mojo vzgojo. V prihodnosti si želim še več motivacije, osebne rasti in seveda zdravja. Če je oseba lepa v notranjosti, potem to izžareva tudi navzven, zato verjamem, da je vsaka oseba edinstvena in lepa na svoj način.« V vsakdanjiku je preprosta, prijazna mladenka. Med tekom »pivomilja« se je prileglo pivo. ATD Savinjčan je v soboto, 18. junija, že sedmo leto zapored organiziral »Festival teka Savinjske doline 2022«, prireditev, na kateri se združujeta šport in zabava. Prireditve se je udeležilo več kot sto tekmovalcev, ki so lahko izbirali med različnimi disciplinami, saj je dogodek namenjen vsem starostnim skupinam, še več pa je bilo tistih, ki so si prireditev prišli ogledat. V disciplini teka na eno uro je tudi letos zmagal Jure Orehek, član ATD Savinjčan, ki je v eni uri pretekel 30 krogov, krog pa je meril 525 m. Tudi med dekleti je zmagala lanskoletna zmagovalka Natalija Mašera iz AK Fit Zaprešič. V disciplini »čokomil- ja« sta med mlajšimi dečki in deklicami slavila Timotej Persolja in Ema Markon, oba iz ATD Savinjčan, med starejšimi dečki in deklicami pa sta zmagala Luka Čadež in Žani Štamol Droljc iz ATD Savinjčan. V disciplini »pivo milja dvojice« sta letos med moškimi dvojicami slavila Davor Kavčič in Vid Kramer, med ženskimi dvojicami Nina Fotivec in Nika Lendero, med mešanimi dvojicami pa Rok Mele in Natalija Mašera iz društva AK Fit Zaprešič. V kraljevski disciplini »pivomilja posamezniki« je letos zmagal Robert Cokan iz Dobriše vasi s časom 7:13:97 pred Matejem Sovičem iz Migojnic ter Igorjem Alpnerjem iz Kamnika. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 6 I junij 2022 Golažijade in kuhanje na prostem D. NARAGLAV Med 14 ekipami v Matkah je zmagala ekipa Kuharji izpod vinograda. Letno gledališče Limberk v Grižah je bilo prvo junijsko soboto znova v znamenju tradicionalne griške golažijade. Prireditev je že osemnajstič organiziralo Turistično društvo Griže. Golažijado pa so konec maja pripravili tudi v Matkah, s pasuljado pa so sredi junija v času kuhanja in žara na prostem postregli tudi na Gradu Komenda. V Liberku je kuhalo 20 ekip, ki so se potegovale za pokal KS Griže. Ekipe so dobile vsaka 3 kg govejega mesa in 3 kg čebule, ostale dodatke pa so kuharji prinesli s sabo. Vsaka ekipa se je trudila tudi čim lepše urediti svoj kuhalni kotiček in omizje. Največ točk je ocenjevalna komisija dodelila golažu, ki ga je skuhala ekipa Moto kluba Vrbje, ki je poleg pokala prejela tudi prehodno veliko kuhalnico in naziv Kralj golaža. V Matkah je konec maja na peti tradicionalni golažijadi »Pri gasilcu« svoje kuhalnice vrtelo kar 14 ekip iz cele doline. Zmagovalni golaž je skuhala ekipa Kuharji izpod vinograda. Mladinsko društvo Polzela pa je na dvorišču Gradu Komenda 12. junija organiziralo srečanje kuharic in kuharjev pasulja, ki se ga je udeležilo osem kuharskih ekip. Zmagovalna ekipa letošnje pasuljade je bila ekipa »Simpl ko pasulj« iz Založ. Dogajanje so na glasbenem odru popestrili band Pamži, skupina Abrahami in Cecilija, kulturno-glasbeno društvo Polzela in stand-up komik Marko Žerjal. Zmagovalna ekipa golažijade v Limberku Moto klub Vrbje, ki je dobila tudi naziv Kralj golaža. D. NARAGLAV Na ocenjevanju vin v Mariboru in Ptuju prejeli 6 zlatih in 6 srebrnih diplom. Sevčnikarja (85,17 točke). Ocene za srebrno diplomo so prejela vina: rumeni muškat Emila Medveška (84,50 točke), modra frankinja Suzane in Ivana Čakša (84,00 točk), beli pinot Antona Mešiča (84,67 točke) in renski rizling Adolfa T. TAVČAR V Dvorcu Novo Celje so 1. junija članice Društva podeželskih žena Občine Žalec slovesno obeležile 20 let delovanja. S podelitve priznanj Vina med najboljšimi Po društvenem ocenjevanju so člani Društva savinjskih vinogradnikov svoja najboljša vina poslali še na že 56. ocenjevanje vin vinskega letnika 2021 vinorodne dežele Podravje v Maribor. Med 178 vzorci je bilo tudi sedem vin savinjskih vinogradnikov. Vina so se odlično odrezala, saj so kar štiri prejela oceno za zlato diplomo (85 točk in več od 100 mogočih) in tri oceno za srebrno diplomo (80 do 85 točk). Ocene za zlato diplomo so prejela vina: bio penina Romana (86,67 točke) in modri pinot (85 točk), oba je pridelal Silvo Marič, sauvignon Slavka Pižorna (85,67 točke) in laški rizling Adolfa Dekle, pojdi z menoj Na prireditvi, ki so jo poimenovali »Dekle, pojdi z menoj«, sta o 20-letnem delu govorili predsednica Marta Rojnik in Andreja Žolnir iz Kmetijsko-svetovalne službe, ki sta predstavili tudi četrto izdajo glasila društva Lupinice. V njem predstavljajo pregled dogajanja vseh 20 let delovanja društva v besedi in fotografiji. Posebno pozornost so v glasilu namenile izobraževanju, pri čemer so prijetno druženje združile s koristnim učenjem. Usmeritev pri načrtovanju kulinaričnih tečajev je zanje vračanje k svojim koreninam, uporaba lokalnih in sezonskih surovin, spoznavanje naše gastronomske dediščine, posodabljanje in tako ustvarjanje novih receptov, primernih za današnji življenjski utrip. V teh letih so sodelovale s kulinaričnimi mojstri in mojstricami Jožico Štruk, Barbaro Cokan in Andrejem Goljatom, s kuharskimi mojstri Akademije Jezeršek, večkrat pa so bile v kuhinji doma sv. Jožefa v Celju. Do izbruha koronavirusa so vsako leto v marcu na Jožefovem sejmu v Petrovčah pripravljale samostojne kulinarične razstave. V sklopu društva so izvedle tudi druga izobraževanja oziroma delavnice: izdelava cvetnih butaric, izdelava venčkov iz hmelja, dekoracije iz naravnih materialov, izdelava adventnih venčkov, izdelava rož iz krep papirja … V na koncu omenjeni spretnosti še posebej izstopata članici Marinka Gerčer in Vera Pilih, ki svoje rože iz krep papirja predstavljata na prireditvi Vranske rožce – vseslovenska razstava rož iz krep papirja. Na Sevčnikarja (83,50 točke). Ocenjevanje vsako leto organizira Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, vina pa ocenjuje 21-članska vseslovenska komisija. Priznanja bodo podeljena na vinogradniškem posvetu v okviru sejma Agra v Gornji Radgoni. Na 5. meddruštvenem ocenjevanju vin Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije - VINIS v okviru prireditve »Dobrote slovenskih kmetij« na Ptuju je najvišja priznanja med 200 vini iz vse Slovenije prejelo pet vin članov savinjskih vinogradnikov. Zlati diplomi sta prejela Slavko Pižorn za sauvignon (86 točk) in Adolf Sevčnikar za laški rizling (85,57 točke), srebrne diplome pa sta prejela Silvester Marič za penino rose (84 točk) in kerner (83,67 točke) ter Emil Medvešek za rumeni muškat (82,33 točke). Podelitev diplom je bila zadnji dan prireditve »Dobrote slovenskih kmetij«. Zbrane je ob jubileju nagovorila predsednica Marta Rojnik. delavnicah se niso naučile le, kako polepšati svoje domove, ampak tudi, kako polepšati kraj, v katerem živimo. Plod tega znanja je izdelava velikega adventnega venca, ki ga od leta 2006 postavijo v centru Žalca. Iris in Igor Škerbot vsako leto v mesecu juniju na vrtu članice izobražujeta o pridelavi in varstvu vrtnin ter spoznavanju škodljivcev, ki jim najpogosteje grenijo vrtičkarske užitke. Karolina Črešnar Ponosne so na sodelovanje z Varstveno-delovnim centrom Žalec in drugimi izobraževalnimi ustanovami, kjer so ob različnih praznovanjih v letu skupaj z otroki izdelovale predvsem iz kvašenega testa. To so bila druženja, ki so se jih dotaknila in v mozaiku spominov še posebno svetijo. Največje veselje so potepanja po Sloveniji in tujini. Posebej jih je zaznamovala predsednica Marta Rojnik z naslovom mlade kmetice 2007, dalje pa organizacija izbora za naslov leta 2008 in organizacija srečanja kmetic 2018, ko se je v Žalcu na podeželski tržnici zbralo blizu 400 članic društev kmetic celjske in koroške regije. Na prireditvi so podelile zahvale za delo in sooblikovanje podobe društva najbolj prizadevnim članicam, pri čemer so zapisale: »V življenju so poti, ki jih je treba prehoditi, so ljudje, ki jih je vredno spoštovati, so dlani, ki jih moramo stisniti v zahvalo za naklonjenost, zvestobo, razumevanje in prijateljstvo, ker zmorejo in želijo pokloniti del sebe, del svojih misli in želja za soustvarjanje v društvu.« Prireditev je povezoval Franci Podbrežnik, nastopila je zasedba Kranjci, v kapeli dvorca pa so pripravile razstavo ročnih del. ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2022 29 Na življenje je treba gledati pozitivno Lani 137 intervencij manj kot leto prej D. NARAGLAV T. TAVČAR Prvo junijsko sredo je praznovala stoti jubilej Danijela Počej, rojena Zorko, iz Prebolda. V 32 PGD deluje 4.791 prostovoljnih gasilcev. Stoletnica Danijela Počej od lanskega oktobra živi v domu starejših na Polzeli. Noge je niso več ubogale in je pristala na invalidskem vozičku. Z njim je lahko kolikor toliko mobilna in se z veseljem udejstvuje v domskih aktivnostih, tudi v vsakodnevni telovadbi. Vesela pa je tudi obiskov, ki jih je ob stotem jubileju bilo še toliko več. V domu so ji pripravili lepo praznovanje s torto iz domske kuhinje in šopkom, ki ji ga je izročila direktorica Eva Lenko, čestital pa ji je tudi priljubljen župnik Martin Golob iz Grosuplja, ki je ta dan prišel v dom na povabilo ene od zaposlenih v domu, ki odhaja v pokoj. Dan po Danijelinem rojstnem dnevu jo je obiskala in ji čestitala tudi delegacija z županom Vinkom Debelakom, direktorico Občinske uprave Marjeti in očetu Francu Zorko. Bila je druga po vrsti v družini štirih deklet. Najstarejša je bila Slavka, za njo se je rodila Danijela, sledili pa sta še Rozika in Malči. Ko je bila Danijela stara šest let, so se iz Kaple preselili v Pondor. Osnovno šolo je obiskovala v Taboru, ko je končala šolanje, pa je kmalu odšla v Ljubljano, kjer je do začetka 2. svetovne vojne delala kot služkinja pri eni od premožnejših družin. Ob okupaciji je bila kazensko poslana na delo v Avstrijo, v tovarno čevljev v Gradec, kjer je delala do leta 1943, do bombardiranja tovarne in vrnitve domov v Pondor. Na delu v Gradcu je spoznala Rudija Podbregarja iz Ojstriške vasi, s katerim je imela dva otroka, Rudija (1943) in Rajka (1944). Istega leta, ko je bil rojen Rajko, pa jim je vojna vzela očeta in Danijela je ostala sama z Prejemniki spominskih plaket GZ Žalec s predsednikom Edvardom Kuglerjem in poveljnikom Francem Rančigajem Na 67. skupščini Gasilske zveze Žalec (GZ) so se v petek, 22. aprila, v Šempetru zbrali delegati iz 32 društev in gostje. Po zadnjih podatkih zveza šteje 4.791 članov. Lani so na nivoju GZ Žalec zaradi prilagojenih razmer izvedli nekaj manj usposabljanj in tekmovanj, kot je bilo v programu dela. Kot sta v svojih poročilih zabeležila predsednik zveze Edvard Kugler in poveljnik Franc Rančigaj, gasilci opravljajo humanitarno poslanstvo, brez katerega državljani ne morejo biti, zato so morali kljub vsem omejitvam, tveganjem in mogoče tudi strahu pred okužbami svoje delo na področju intervencij ob doslednem upoštevanju vseh potrebnih ukrepov opravljati nemoteno. Veseli jih dejstvo, da v gasilski zvezi nikjer ni prišlo do kakšnega žarišča in prenosa okužb, ki bi se zgodil pri gasilski dejavnosti. Zavedati se je treba, da je Gasilska zveza Žalec servis za društva tako na področju izobraževanj in usposabljanj kot tudi zavarovanj, zato se društva čim bolj obračajo na strokovno službo zveze. Ugotavljajo, da so društva v dolini zelo dobro opremljena z gasilsko tehniko, kajti skoraj vsako leto katero od gasilskih društev v gasilski zvezi prevzame novo vozilo, opremo ali celo obnovljen gasilski dom. Lani so bila nabavljena vozila: PGD Gotovlje – AC 25/60 (po novi tipizaciji GVC-3), PGD Loke GV-V2, rabljeno, PGD Griže GVM-1, rabljeno, PGD Žalec GTV za potrebe servisa gasilnikov. »V letu 2021 smo imeli v GZ Žalec 248 intervencij, kjer so sodelovala naša gasilska društva, kar je 137 manj kot leto prej, ki ga je zaznamoval orkanski veter. Stroški intervencij po ceniku GZ Slovenije na podlagi podatkov iz programa Vulkan oz. Spin znašajo več kot 200.000 evrov. Za delo na intervencijah je bilo v naši gasilski zvezi lani opravljenih preko 13.000 prostovoljnih ur, kar je tudi dobrih 2.500 ur manj kot leto prej,« je razvidno iz poročila poveljnika zveze Franca Rančigaja. Praznovanje dneva gasilcev GZ Žalec je bilo združeno s 66. skupščino GZ. Slovesnost je ob upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom covid-19 potekala na Skupnem placu v Braslovčah. S svojo prisotnostjo in spodbudnimi besedami so posebno težo prireditvi dali visoki gostje na čelu z mag. Matejem Toninom, ministrom za obrambo RS. Program dela za letošnje leto je pester in bogat. Glede na znanje in izkušnje ter predanost gasilstvu bodo zagotovo uspešno opravili letošnje zastavljene naloge in izzive, ki jih, kot je razvidno iz programa dela, ni malo. Zbrane na skupščini je med gosti prvi v imenu GZS in regijskega sveta nagovoril Branko Verk, nato v imenu petih županov Janko Kos in Jože Kužnik, predstavniki sosednjih gasilskih zvez in drugi. Govorili so o gasilski olimpijadi, ki bo julija v Celju, in o kongresu GZS, ki bo v Žalcu prihodnje leto. Ob koncu so podelili spominske plakete GZ Žalec za okrogle jubileje društev, prejeli pa so jih: PGD Loke za 70 let, PGD Kasaze–Liboje za 80 let, PGD Vrbje za 90 let, PGD Velika Pirešica za 90 let, PGD Ponikva pri Žalcu za 90 let, PGD Braslovče za 120 let in PGD Žalec za 140 let. Danijela s svojimi sokrajankami in županom Tjašo Skočaj Klančnik, predsednico Društva upokojencev Prebold Boženo Kosu ter predstavnicama KO Rdečega križa Prebold Silvo Brodar in Marijo Lobnikar. Danijela Počej se je rodila 7. junija 1922 v Kapli pri Taboru mami Diamantna zakonca Rančigaj D. NARAGLAV Zadnjo majsko soboto sta si v prostorih Občine Tabor in kasneje še v župnijski cerkvi sv. Jurija ponovno zvestobo s poročnima prstanoma in poljubom izrekla 78-letna Ivana in 85-letni Jože Rančigaj ter s tem zaokrožila 60 let skupnega zakonskega življenja. Slavnostni obred diamantne poroke je v sejni sobi občine opravil župan Marko Semprimožnik, cerkvenega pa v cerkvi duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat. Poročni priči sta bila vnuka Gašper Juhart in Jernej Rančigaj, z njima pa so diamantno poroko proslavljali še njuni najbližji: sin Roman in hči Sonja, preostali člani družine z vnukom Romanom in pravnukinjo Niko ter ostali svatje. Zakonca Rančigaj sta svoje življenje pričela v isti vasi v Kapli. V Tabor sta hodila tudi v šolo, se poročila in si zgradila novo hišo, v kateri sta kmetovala in živita še sedaj. Na nekdanji domačiji v Kapli živi sin Roman, hčerka Sonja pa je svojo ljubezen našla v Mariji Reki v sosednji Občini Prebold, tako da sta oba blizu staršev in v pomoč, če je treba. Sicer pa sta oba še zelo vitalna in sama po malem še kmetujeta, čeprav je za obema tudi obdobje težkih zdravstvenih težav, ki pa sta jih uspešno premagala. Ivana, ki je bila le nekaj let v službi, sicer pa je gospodinja in kmetica, je bila dolgo let nadvse aktivna v Društvu kmečkih žena in deklet, kar 12 let tudi njihova predsednica. Oba z možem sta gasilca, Ivana pa je tudi aktivna članica veteranske gasilske desetine PGD Kapla-Pondor in z njimi nadvse uspešno tekmuje že vrsto let, kar dokazujejo številni pokali v njihovi gasilski dvorani. Jože je bil v službi v KIV Vransko, nato pa v nekdanji Strojni Žalec, od koder je tudi odšel v pokoj. Poleg službe in kmetovanja je zlasti v zimskih mesecih velik del svojega življenja bil tudi domači vaški mesar in tako imel v sezoni kolin veliko dela. V toplejših mesecih leta pa je tudi zidaril, zidal hiše in delal strehe. Z ženo sta sama pozidala tudi svojo hišo. Kot je dejala hčerka Sonja, je bil oče kot multipraktik, vsega se je lotil in načrtovano tudi uspešno izpeljal. Na jesen živl- Z zakoncema je veselo nazdravil tudi župan. jenja živita lepo in v slogi, tako kot vedno, saj – kot pravi Jože – se še skregati ne znata, v šali pa doda, da je to zato, ker ima žena vedno prav. Očitno pa je to tudi dober recept za mladostni videz, saj jima ne bi mogli prisoditi, da sta poročena že 60 let. majhnima otrokoma. Po vojni se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je spoznala Edvarda Počeja in se leta 1947 z njim tudi poročila. Bil je dober in skrben krušni oče njenim otrokom. Leta 1959 se je družina preselila v svojo novo hišo v Preboldu pri graščini, na mesto, kjer so nekoč bili graščinski vrtovi. Življenje je v novem domu lepo teklo, toda leta 1988 ji je bolezen vzela moža, čez nekaj let pa še prvorojenega sina Rudija, ki si je ustvaril dom za svojo družino v Dolenji vasi. Danijela je tako ostala sama. Leto zatem pa sta se k njej preselila vnukinja Lidija in njen mož. Lani oktobra se je zaradi težav z nogami odločila za življenje v domu starejših na Polzeli, kjer se, kot pravi, ima lepo in je z vsem zadovoljna. Ko jo povprašam, kakšen je njen recept za tako čilo starost, se nasmehne in reče: »Človek se ne sme jeziti, biti mora prijazen in spoštljiv … predvsem pa mora na življenje gledati pozitivno. Lepi čednosti pa sta tudi skromnost in dobrodelnost. Zame velja rek ‘če ne moreš pomagati, vsaj ne škodi’ in tako bo bolje za vse.« Ko je še lahko, je Danijela rada vrtnarila, skrbela za rože in imela v varstvu veliko otrok od sosedov in prijateljev. Morda je tudi to pripomoglo, da je ostala razumsko tako mladostna in še vedno polna življenjske energije z izjemno zakladnico spominov. 30 KRONIKA ŠT. 6 I junij 2022 MALI OGLASI Samo to še postorim, samo to še opravim, potem se spočijem … (T. Kuntner) PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 CVIČEK odlične kvalitete, prijetnega vonja in okusa, ugodno prodam - možna dostava. Info.: 031 301 013 Prodam sončno ZAZIDLJIVO PARCELO površine 450 ali 900 m² ob cesti v Vrbje. Lega zastrta na tri strani. Info.: 051 327 044 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija ANTONA KOZMELJA iz Kaple (26. 5. 1937–29. 5. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče, za svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala dr. Centrihovi in sestri Anici za zdravniško pomoč. Hvala tudi DU Tabor, ge. Martini za lep govor, KUD Gomilsko, obema župnikoma in pogrebni službi Ropotar. Med nami ljubljena bila si iz vsega srca, ljubljena bodi tudi tam, kjer zdaj tvoj večni je dom. Ob boleči izgubi drage mame, omice in prababice MARIJE ARNČNIK (2. 4. 1986–7. 6. 2022) Življenje je bilo pretežko breme, boji z njim preveliki. A za nas tako zelo boleči, nikoli pozabljeni. Hvala vsem, ki nam stojite ob strani in ga ohranjate v večnem spominu. Vsi tvoji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, mama, bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mamice, babice in prababice ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANE JUHART NEŽE DOLINAR iz Orle vasi (13. 7. 1937–11. 5. 2022) se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v žalostnih trenutkih. Hvala za darovane sveče, darove za Karitas in svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem skupine Lirika in ge. Citi Galič. Iskrena hvala vsem, ki ste jo prijazno spremljali na njeni življenjski poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane darove ter svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, Kvartetu Štiglic za lepo petje ter ge. Rosani Štiglic za ganljive besede slovesa. Hvala pa tudi osebju DU Polzela, ki je s svojo srčnostjo skrbel za našo mamo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. iz Zabukovice (21. 12. 1935–19. 5. 2022) ZAHVALA UROŠ STEBLOVNIK Vsi njegovi POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v Žalcu, Odsev svetlobe, Šlandrov trg 33 - za osnovnošolce in srednješolce več tedenskih terminov za različne skupine. Konec junija, v juliju in v avgustu. Info. in prijave: 031 486 482 (Erna) in fb stran ODSEV SVETLOBE. V okolici Griž kupim NAKLADALKO SENA. Info.: 041 860 066 ZAHVALA Vsi njeni, ki smo jo imeli radi in jo bomo neizmerno pogrešali Vsi njeni (30. 1. 1939–30. 5. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečene besede sožalja, tople stiske rok, podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ji izkazali čast in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre uslužbencem Doma Nine Pokorn Grmovje, ki so jo negovali doma, nadalje gre zahvala tudi Domu upokojencev Franca Salamona Prebold, kjer so jo zadnja dva meseca negovali in skrbeli zanjo, da je čas pri njih preživela karseda najlepše. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri ge. Martini, gospodu župniku mag. Srečku Hrenu, ki je opravil lep poslovilni obred, pogrebni službi Ropotar in pevcem Erosi, ki so jo z najlepšimi pesmimi pospremili tja daleč nad mavrico. Draga mama, omica in prababica, nikoli te ne bomo pozabili, smo te le fizično izgubili, ti in tvoja dobra dela, vsi tvoji iskreni nasmehi, objemi in lepo preživet čas s tabo pa ostajajo v naših srcih in mislih vse do tedaj, ko se bomo zopet srečali tam nekje v večnosti. Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi Srečo smo imeli, da smo s teboj živeli, ostali so le spomini na lepe dni. V SPOMIN MARIJI NOVAK iz Velike Pirešice (5. 9. 1923–12 7. 2019) Mineva tretje leto od dneva, ko si nas zapustila, draga mama, tašča, babica, prababica in sestra. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi mame, sestre, tete, botre in svakinje MILICE DEKLEVA iz Vrbja (19. 9. 1936–1. 5. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vso finančno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Temna noč se je storila, sanjalo prenekatero je oko, tiho si oči zaprla, takrat spoznal sem, da nazaj te več ne bo. Kar prehitro leta so minila, a srce še kar boli, tako večno bo ostalo, dokler v meni kaj življenjske bo moči. Zopet temna noč se je storila, mesec je sijal, mnogo zvezd na nebu je žarelo, ko sem v žalosti spoznal, da brez tebe, draga mama, sem na svetu sam ostal. Majhna, čisto majhna pesem je šla o prvem mraku po ozki stezici in se izgubila v polju zelenem. Kdo ve, diši zdaj po trobenticah, ali po maku, diši po plavici, ali po vsem izgubljenem? (Tone Pavček) V SPOMIN V SPOMIN 23. junija je minilo devet let, odkar je zame mnogo prezgodaj odšla v svoj tihi dom draga mama DOROTEJA BLATNIK iz Poljč Toplina tvojega srca, dobrota, spoštovanje in neizmerna ljubezen pa ostajajo vedno z menoj in v uteho kot tihi spremljevalci mojih žalostnih dni. Vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. 15 % gotovinskega popusta Matjaž JOŽETU GOLCU, oec. iz Zg. Grušovelj 18b 20. julija bo minilo leto žalosti in bolečin, odkar te je vzelo morje. Še vedno si z nami, sedaj v drugi obliki. Neizmerno pogrešamo tvojo vedrino, modrost in ljubezen, ki si nam jo razdajal prav vsak dan. Z lepo mislijo in spomini nate, tvoji najdražji KRONIKA ŠT. 6 I junij 2022 31 Veličina ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč da se po padcu vedno pobereš. (kitajski pregovor) ZAHVALA ZAHVALA Od nas se je poslovil dragi mož, oče, dedi in brat Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice EMIL REHAR BIBIJANE REZAR - BIBE iz Dolenje vasi 156 (21. 12. 1945–31. 5. 2022) iz Šempetra (1943–2022) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vsa izrečena sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred. Dom je prazen in otožen, draga mama, zaprla si trudne oči. Žalujoči: vsi njegovi Odšel si tja, kjer ni bolečin in ne trpljenja, je le radost in veselje. V naših srcih pa bo za vedno ostal topel in ljubeč spomin, ki nikoli ne zbledi. ZAHVALA Ob slovesu drage mame, babice, prababice, tete in botre ELIZABETE LEDINEK s Pernovega 20 (16. 11. 1926–26. 5. 2022) ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, atija, dedija, brata, svaka in strica RAJMUNDA (RAJKA) RIBIČA iz Ponikve pri Žalcu (25. 1. 1942–9. 6. 2022) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste mu izkazali čast in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za stiske rok, izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala govornici Tatjani Jezernik, ljudskim pevkam Ponikva pri Žalcu in organistki Elizabeti Kos. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, skupini Eros, DU Ponikva in vsem prisotnim duhovnikom za opravljen obred in pogrebno mašo. Za vso skrb iskreno hvala zaposlenim v Zavodu sv. Rafaela na Vranskem in vsem, ki ste nam stali ob strani v času njegove bolezni. se iz vsega srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem vaščanom iz Gorč za izkazano denarno pomoč. Hvala zdravstvenemu osebju nevro oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Hvala g. župniku Janku za opravljen bred, pogrebni službi za opravljene storitve, govorniku in pevcem. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in drugim za izrečeno in v žalni knjigi zapisano sožalje, za darovano cvetje in sveče, darovane svete maše in denarne prispevke. Hvala vsem in vsakemu posebej za stiske rok in tolažilne besede v podporo ob težkih trenutkih; za vaše izraženo spoštovanje do pokojnice, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu domu in večnemu počitku. Hvala obema ekipama hitre zdravstvene pomoči za odzivnost, prizadevanje in človečnost. Za nesebično pomoč, tolažbo in podporo v težkih trenutkih se posebej zahvaljujemo sosedom Mojci Janič z družino ter Heleni in Ivanu Debevc. Hvala vsem, ki se spominjate pokojnice, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Draga babi, mami in žena, zahvala tebi, ki si nas spremljala vsak dan, hvala za tvojo dobroto, požrtvovalnost, vztrajnost in življenjske napotke na vsakem koraku in vsak trenutek. Zelo te bomo pogrešali. Žalujoči: vnuki Klemen in Katarina, Ana Lucija in Luka Franc, hčeri Alenka in Mateja ter sin Franci in mož Franc Žalujoči: njeni najdražji Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel, vse življenje boriti si se znal, a v majskem jutru za vedno si zaspal. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedija, pradedija, prijatelja, soseda IVANA KUNSTIČA Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 79. letu, nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, pradedi, tast, svak in brat HERMAN JANKOVIČ iz Levca 11a, Petrovče V SPOMIN 30. junija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi ati, dedi in stric MARTIN ŠTORMAN (15. 11. 1937–30. 6. 2021) Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in prižigate sveče na njegovem grobu. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetjema Elektro Celje in Stahlgruber - PE Žalec, Splošni bolnišnici Celje, reševalni postaji, pogrebni službi Ropotar, patronažni sestri Jasmini, dr. Andreji Podbregar Marš, PGD Levec, DU Levec, skupini Eros, govorniku Dušanu Banku, Cvetličarni MB Levec, Pekarni Kuder in duhovniku Vančiju Arzenšku. Še enkrat hvala za ljubeče stiske rok, tople in sočutne objeme. Žalujoči: žena Cvetka, sinova Robert in Mitja, snahi Mirjana in Darija, vnuki Polona z Lukom, Žan, Glorija in Julija ter pravnukinja Ema. Njegovi domači UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih žalovanja stali ob strani in nas s toplimi besedami in stiski rok bodrili. Največja zahvala gre celotnemu zdravniškemu in medicinskemu osebju SB Celje, travmatološkemu oddelku, ki so ga po svojih najboljših močeh bodrili in mu pomagali pri zdravljenju. A usoda je hotela, da mu je ravno tisti dan, ko bi moral priti domov v domačo oskrbo, zastalo srce. Zahvala tudi g. Dejanu Milutinu za organizacijo pogreba, župniku Vančiju za lepo opravljen obred, govornici ge. Tereziji Sajovic za izrečene besede slovesa, pogrebni službi Morana in gospodu za odigrano Tišino, sosedi Marjani za pomoč pri strežbi ter vsem tistim, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: hči Martina in sin Peter z družinama ter ostalo sorodstvo Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 6. julija bo minilo eno leto, odkar te ni med nami V SPOMIN MIHAEL ZAPUŠEK iz Zabukovice 26. junija je minilo 30 let, odkar nas je zapustila naša mama JOŽEFA RANDL iz Svetega Lovrenca 15, Prebold Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi Dobrota tvojega srca in rok ne mine, hvaležnost bogati spomine. Vsi njeni Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo, do 17. avgusta, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 6 I junij 2022 Mednarodno srečanje oplov T. TAVČAR Na Šlandrovem trgu v Žalcu je bilo v soboto, 18 junija, 2. mednarodno srečanje vozil Opel v Sloveniji v organizaciji Opel klasik kluba Slovenija iz Laškega. Srečanja se je udeležilo 47 vozil iz Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Najdlje, 530 km, sta se na srečanje pripeljala lastnika zelo lepe Ascone A iz Nemčije. Pričakovano je bilo največ najbolj poznanih Kadetov, modela B in C, številni pa so si lahko ogledali tudi nekaj primerkov kultnih modelov Manta in GT, izredno redek model Commodore Voyage 2.5 E (samo 65 izdelanih) in prestižni model Diplomat B s 5,4-litrskim motorjem V 8. Najstarejše vozilo, Opel 1290, letnik 1934, je v originalnem stanju pripeljal ponosni 81-letni lastnik iz Avstrije, ki – tako kot vsi udeleženci srečanja – zelo rad pokaže svoje vozilo. Po ogledu vozil in izmenjavi izkušenj so si udeleženci ogledali mesto Žalec, muzej hmeljarstva in pivovarstva, seveda pa so na fontani piv tudi poskusili piva. Na uspešno dobrodelno akcijo so pri fontani piv v Žalcu nazdravili (od leve): direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar, športnik in udeleženec oddaje Exatlon Slovenia Alen Lampret, radijski voditelj in osrednji junak akcije Miha Deželak, pevka Tinkara Fortuna in letošnji ambasador fontane, pevec skupine Šank Rock Matjaž Jelen. Zbral neverjetnih 924.116 evrov T. TAVČAR Radijski voditelj Miha Deželak je z akcijo Deželak Junak že osmo leto zapored prekolesaril Slovenijo in skupaj s poslušalci za otroke iz socialno šibkih družin zbral neverjetnih 924.116,75 evra. Pozdravili so ga tudi Spodnjesavinjčani. Dobrodelna pustolovščina se je tako že osmo leto zapored zaključila na Debelem rtiču, kjer je Deželaka in njegovo ekipo pričakala ogromna množica navdušenih podpornikov. Pospremili so jih z bučnim aplavzom in vzkliki. »Presrečen sem, to je fantastičen znesek! Ne bi mi uspelo brez moje ekipe. Mi smo dali vse od sebe, jaz sem to čutil na vsakem koraku, Slovenija je dihala z nami. Za vsakega otroka, ki bo tukaj užival, sem res zelo vesel. Otroci se bodo kopali, jedli sladoled, se igrali, skratka, uživali bodo na morju. Počutili se bodo ljubljeni in cenjeni, to je to, za kar delamo,« je dejal Deželak Junak. Lani so na morje z dobrodelnimi sredstvi peljali dva tisoč otrok, letos jih bodo še več. Miha Deželaka smo lahko spremljali tudi v Spodnji Savinjski dolini. Največ časa si je vzel na žalski fontani piv, kjer so ga pričakali številni, med njimi pa največ otrok. Na nogometnem turnirju z duhovniki tudi dekleta Žalec so preplavili Oplovi starodobniki, v ospredju črni Opel 1290, letnik 1934. Po dolini 90 kolesarjev T. TAVČAR D. NARAGLAV Tretji junijski vikend je bil posvečen kolesarjenju. Potem ko so dolino v okviru starta 3. etape dirke Po Sloveniji prekolesarili profesionalni kolesarji, so se na 21. kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini v nedeljo, 19. junija, v organizaciji ZKŠT Žalec in v sodelovanju z občinami Spodnje Savinjske doline odpravili domači rekreativci iz doline. Pot, dolgo 50 km, je prekolesarilo 90 udeležencev različnih starosti, potekala pa je od Žalca preko Vrbja, Prebolda, Kaple vasi, Grajske vasi, Tabora, Vranskega in Podvrha mimo Žovneškega jezera, Braslovč, Polzele, Zgornjih Grušovelj in Gotovelj nazaj v Žalec. Start je bil pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, cilj pa pri fontani piv. Za progo so kolesarji potrebovali dve uri in pol, na cilju v Žalcu so dobili toplo malico, izžrebali pa so tudi 10 udeležencev, ki so prejeli praktično nagrado, vrček za Fontano piv Zeleno zlato. Dekleta v akciji na tekmi z duhovniki Zadnji dogodek v okviru Petrovčevanja, praznika KS Petrovče, je bil nogometni turnir na nogometnem igrišču v Dobriši vasi. Na njem so se med sabo pomerile štiri ekipe: člani duhovniškega nogometnega kluba PAX, nogometni veterani Petrovč, letošnji birmanci župnije Petrovče in Ženski nogometni klub Žalec. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako, tako da je bilo odigranih osem tekem. Vsaka od ekip se je trudila biti čim boljša, čeravno so bili rezultati drugotnega pomena, saj je tovrstni turnir v prvi vrsti namenjen medsebojnemu druženju, zato je vsaka sodelujoča ekipa prejela pokal. Vseeno pa so se glede na rezultat najbolje odrezali nogometni veterani Petrovč, za katere je tekmoval tudi Peter Kavčič. Slednji je dogodek tudi povezoval, razen takrat, ko je sam igral in je to nalogo prevzel pater Ivan Arzenšek, dolgoletni duhovniški nogometaš PAX-a in glavni pobudnik tega turnirja v Petrovčah. Prvo mesto je na turnirju osvojila ekipa veteranov, drugo mesto so zasedli igralci PAX-a, na tretjo stopničko so stopile članice ŽNK Žalec, četrto mesto pa so osvojili birmanci, učenci 8. in 9. razreda OŠ Petrovče. V marsikateri občini je bilo tudi nekaj »klancev«.