Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, Id niso kulturno specifično, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. žebot sLovenslcA FOR A..F R E E SLOVENIA Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. Zebot LETNIK XXV. — VOLUME XXV. September 1974 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 9. — Number 9 NAPAD, KI BI LAHKO IZOSTAL Koncert pevskega zbora Gallus iz slovenske Koroške v Lemontu pri slovenskih šolskih sestra je prav lepo uspel. Navdušenje, kakršnega že dolgo nisem doživel. Pesem, ki je prišla iz globin mehke slovenske koroške duše je našla stokratni odmev pri občinstvu, ki ni štedilo s ploskanjem. Organizacija tega koncerta v Lemontu je bila v rokah Slo-veske Ženke Zveze, predvsem gl. fajnicc ge. Fanike Htunar in urednice Zarje ge. Corinne Lesko-var. Ogromno truda je bilo vloženega v priprave. Znašel se je pa kritik. Ne kritik koncerta, tega pohvali, ampak zaletel se je v Slov. Žensko Zvezo in dr. Ludvika Leskovarja. Poznamo pisca prof. Janeza Gruma iz Milwaukee-ja. V Mil-waukee-ju se še ni nikdar pojavil pri kakšnem organizacijskem podvigu. Poznamo pa ga iz strupenih kritik pri gradnji Slovenske kapele v \Vashingtonu in pri delu za Slovcnik v Rimu. Tokrat sc je strupeno zaletel v "Ameriški Domovini" radi tega, ker sta bila vabljena tudi avstrijski in jugoslovanski konzul. Kakor kak puran je zakavdral in zapisal: "Ce bi vedeli, da bosta tam tudi avstrijski in jugoslovanski konsul, mnogi sploh ne bi prišli na koncert". Torej kaj je važnejše: nastop priznanega slovenskega isbora Gallus, kuieioga jc ustanovil slovenski kulturni delaverec salezijanski duhovnik dr. France Cigan in ogromne žtve navdušenih pccev, ali pa udeležba obeh konzulov, radi katerega bi odpovedali udeležbo, če bi vedeli, da prideta. Zdi se mi, da je to groba slovenska nestrpnost tiste skupine ki še vedno misli, da so na "ablasti" in imajo le oni pravico določati, kdo naj bo vabljen, kdo ne. Žalostno je tako gledanje in nad vse grdo. Mar pisec Janez Grum res misli, da utegneta oba konzula s svojo udeležbo res omajati temelje slovenstva in protikomunizma? Potem so ti temelji trhli in gnili do korenin. Kaj tem ljudem manjka? Strpnosti, srčne kulture in širokogiudnosti. Samo mi, imamo pravico presojati kaj je prav in nihče drugi. Tako gledanje nam je v preteklosti že zelo škodovalo in nam škoduje tudi danes. Mrs Marie Prislan ustanoviteljica SŽZ in njena častna predsednica mi je te dni pisala, da bi zelo bilo primerno, če bi v AD objavil svoj članek o 'Nestrpnosti', objavljen v SD ki je odločen.... Ne bom ga spet objavljal. Zatrdim šc enkrat: Naj bo že enkrat konec te strankarsko pobarvane nestrpnosti. Ohranimo načela, a ne sovražimo nikogar. G. profesor Janez Grum naj rajši dvakrat premisli predno kaj napiše. Naj pokaže svojo organizacijsko sposobnost v dejanju, ne pa v neki namišljeni in napihneni "načelni doslednosti" Je v tej namišljenos-ti precej Tomčevstva, ki se je izkazalo kot potvarjanje krščanstva in demokracije. Tudi pok. škof Rozman, ni vedno odobraval njegovih metod. Ob koncu še enkrat priznanje zboru Gallus in SžZ, ki je omogočila ta njegov prelepi nastop. Jugoslovanski konzul pa je lahko odnesel in tudi v Beograd poročal o vsesplošni podpori ameriških Slovencev, brez razlike mišljenja pri njihovem prizadevanju za ohranitev slovenstva na tleh, ki nam je dalo ^Miklovo Zalo in velike slovenske koroške rodoljube. Morda se bo v bodoče Beograd le kaj bolj zganil v obrambo pravic zatiranih koroških Slovencev. PRAZNIK KOROŠKE PESMI V TORONTU V soboto 7. septembra je ob svojem prvem obisku ameriškega kontinenta gostoval v Torontu — v župnijski dvorani v Nevv To-rantu — celovški pevski zbor ja-kob-Petelin GALLUS.. To je bil njegov edini koncert v Kanadi. Nastopil jc v sestavi 26 ženskih in 22 moških glasov; ti so se zlivali v mešani zbor in sc delili v moški in ženski zbor. Dirigiral je Gallusov sedanji zborovodja g. Joško Kovačič. Kot moška solista sta nastopala on in g. Janez Kampus. Solistinj ni bilo, razen v kolikor so se pokazale v duetu. Program je bil sestavljen posrečeno, namenjen šriši publiki; obsegal je 20 pesmi, umetnih in narodnih — predsvsem koroških v priredbah Franceta Cigana, Luke Kramolca in Pavleta Kernjaka. Ob zaključku so dodali še Pre-mrJovo Zdravico (Fr. Prešeren). Sposobni in duhoviti Alek-š Schuster je točke napovedoval in komentiral z izvirnim in njemu lastnim humorjem. V odmoru med prvim in drugim delom sta nastopila instrumentalni ansambel in duet; ta je s kupleti in narodnimi popevkami zabaval občinstvo. Njihov nastop jc ljudem prišel do srca in jih pripravil na drugi del koncerta, ko je res zapela Koroška. V tem delu so sc vrstile same koroške narodne, če izvzamemo zadnjo — Zdravico. Drugi del jc tudi poživila predstava koroških narodnih noš in recitacija ljudskih pesmi v podjuskem ( g. Polde Cvelif), ro .j^usem (g. Peter Stil.,.-;) iu ziljanskem narečju (gcfč. Milena Pipp.). Gallus je nedvomno kvalitetni zbor z mednarodnim priznanjem in slovesom. Pred nami je dokazal, da je sad strokovnega vodstva, načrtene pevske vzgoje, discipline, pridnosti in vzstrajnosti. Krivično bi bilo meriti vse pevske zbore z isto merilno vrvico, jih gledati in presojati pod isto zbiralno ali razpršilno lečo. Kdor je pravičen, bo upošteva) ljudi, ki so zbor priklicali v življenje, okoliščine nastanka, namen zbora in dejanske možnosti, v kakršnih zbor raste in se ohranja. Vodstvo Gallusa je pri izbiri pevskih kandidalinj in kandidatov precep omejeno, kajti slovenska Koroška ni razsežno dežela. Zato Gallus zasluži toliko pravičnejše priznanje in večje občudovanje. Ce bi s senčne strani analizirali Gallusa kot se je predstavil v Torontu — sence niso bile prehude — bi rekli: soprani so bili v sestavu mešanega zbora nekoliko šibki; posamezni tenorji so sem in tja hoteli izstopati, a so se brž popravili; odpiranje ust in vdihavanje ni bilo enotno, zbor si je v tem pač privoščil precej svobode. Proti koncu drugega dela smo na mnogih obrazih opazili utrujenost, a ne pri glasovih! Sončna stran zbora pa je obširnejša in veličastnejša. Cista intonacija zasluži najprej priznanje in toliko večjo pohvalo, ker so bili pevke in pevci od potovanja utrujeni in so peli v poznih vočciiuh urah. Izkazati so se kot mojstri pri rejevanju osnovnih zborovskih proble- VEČKULTURNOST JE TRAJNA POLITIKA FEDERALNE VLADE Mirko Gerutič Pri zadnji reorganizaciji federalne vlade v Kanadi je bilo žrtvovano mesto posebnega ministra za večkulturnost. Dotedanji minister dr. S. Haidasz ni več, minister in njegov resort je bil dodeljen delovnemu ministru Johnu Munroju. Novi minister, ki je odgovoren v federalni vladi za večkulturnost, John Munro, je dal prvo javno izjavo v tej lastnosti 14. septembra na banketu v Oshavvi v Ontariju, ki je bila prirejen za ontarijski odsek Zveze kanadskega etničnega tiska. Minister John Munro je naglasi!, da odpust dr. Haidasza ne pomeni, da pripisuje, vlada manj važnosti vprašanjem več-kulturnosti. Delo, ki mu jc zgradil temelje dr Haidasz, se bo nadaljevalo. "Kot minister nisem samo zavezan k širjenju in razvoju večkulturnosti, -marveč tudi k načelom, potrebam, željam, ambicijam ter težnjam vseh ctnično-kulturnih občestev po njih lastni določni identiteti". Politika večkult urnosti v dvojezičnem okviru pomeni zavestno pomoč svobodni odločitvi vsakega posameznika. Ta pa ne sme biti prepuščena slučaju, marveč jo je treba negovati in aktivno razvijati. Nekateri Kanadčani so še vedno menja, da je večkulturnost samo cinična politična poteza, ki naj zadovolji etnične kulturne skupine. "To je absurdno Več-kulturnosti je trajna politika kanadske vlade. Namenjena ni samo' tako imenovanim etničnim skupinam, marveč tudi angleško in francosko govorečim Kanadčanom kot tudi prvotnemu prebi-valstu. V svojem razvoju bo gojila strpnost in medsebojno razumevanje med skupinami. V svojem razvoju bo pomagala Kanadčanom, da bodo bolje razumeli, kdo da so in bo kot posledica, utrdila zamisel Ka nadčanom, da bodo bolje razumeli, kdo da so in bo, kot posledica, utrdila zamisel Kanade kot kulturnega mozaika, čigar moč in lepota temeljita na mnogovrstnosti. Večkulturnost obstoja in bo obstala. Ostala bo, ker je temeljni element v prizadevanju vlade, da pospešuje državno edinost in ščiti državno indenti-teto." Večkulturnost temelji na sodelovanju med skupinami in more postati tako tudi vzor za strpnost in sodelovanjen med narodi. Kanadčanom bo omogočila, da se otresejo rasne in kulturne bigo-terije, obenem pa tudi, da bo zavrt proces razosebljenja v masovni družbi. Minister Munro je obljubil, da bo zastopal koristi etničnih skupin v vladi. Konkretno je omenil, da bo vlada nadaljeval z dosedanjim programom sporočanja važnih odredb preklo oglasov v etničnem časopisju. Predsedniku Kanadske zveze etničnega tiska Vladimirju Mauku je ob tej priliki tudi izročil ček za kritje stroškov letnega zborovanja Zveze, ki bo predvidoma oktrob-ra ali novembra v Vancouver. (B.C.). • V Kanadi izhaja nad 200 etničnih časopisov v nad 30 jezi kili — poleg onih, ki porablajo franoščino ali angleščino. • Prvi etnični časopis v Kanadi je začel izhajati 1. 1787 v Hali-faxu, N.S. • Prvi etnični časopis v Ontariju je bil nemški list "Canada Museum". Začel je izhajati 1. 1822 v območju Kitchenerja, ki se je takrat imenoval Berlin. • Lansko leto je nad 300.000 turistov uporabljalo zadružno po-tolvalno agencijo RESO na švedskem, ki je last 95 zadružnih in podobnih organizacij. Nov ontarijski sistem zagotovljenega dohodka Ce Ste se vselili v Kanado pred 1969. in živite v Ontario že čez pet let, imate možnost dobiti dodatne "dohodke" po novem sistemu. "Zagotovljeni letni dohodki—(Guaranteed An-nual Income System—GAINS). Pravico do teh "benefitov" imate, če posedujete tri osnovna stanja: starost, prebivanje in dohodek. Starost: Stari morate biti 65 let ali več. Prebivanje: Morali ste prebivati zadnjim 5 let v Kanadi in najmanj eno leto v Ontarijski provinci. Dohodek: Vaš letni dohodek ne sme presegati vsote $2.600.— GAINS program jc stopil v veljavo 1. julija 1974, zagotavlja letni dohodek $2.600— za vsako osebo, ki pade v zgoraj omenjeno skupino, in nudi ,$5.200.— poročenim, če oba, mož in žena, spadata v gornjo skupino. Izplačila so na mesečni podlagi in so v višine razlike med vašimi dohodki in vsoto $216.67 na mesec. Če ste novonaseljenec in je vaš dohodek manj kot $2.600.— na leto in nimate pravice za "Federal Guaranteed Income Supplement" ali "Old Age Seeu-rity Pensiou", lahko dobite pravico za GAINS dodatne dohodke. Za informacije (v različnih jezikih) kličite v Torontu; 965-8470, izven Toronta pa kličite brezplačno, če kličete "O" in pruosite operatorja, da vas poveže s številka Zenith 8—2000. mov: jasna dikcija, logična in čustvena interpretacija ter velika dinamična lestvica. In še nekaj! Gallus dobro ve, kaj je fortc: Ni kričal. Slovanskim zborom — lorej tudi Slovenci nismo izvzeti — namreč strokovnjaki radi očitajo, da smo preglasni in prekričeči. Glasovi so bili v zborovskem ' sestavu precej dobro uravnovešeni. Izrecno pohvalo zaslužijo basi; odlikuje jih prijetna barva, čistost in bistra samokontrola. Mešani zbor sc je izkaval v interpretaciji zahtevnejših: Ja-ničar (Tome) in Resonel. in lau-dibus (Gallus). Ubrani moški zbor je pokazal trdnost in samozavest, a tudi mehkobo in milino; pel je same koroške. Ženski zbor je zapel Iv eno iu še ta jc bila umetna, tomčeva Uspavanka, želeli smo slišati več dekliških, saj je ravno koroška dekliška pesem tako bogata in smiselno ter glasbeno izvirna; a jih ni bilo. če katera pesem slovenskih pokrajin zasluži Cankarjevo oznako "in njih pesem bo vriskanje", jo v polnosti zasluži koroška pesem- Celovški Gallus je nosilec koroško pesmi, njen pristni in maziljeni in-terpret. Od njega smo pričakovali koroško pesem in smo jo dobili! Za uslugo smo mu resnično hvaležni, S prihodom v Ameriko je zbor izpolnil eno svojih prvenstvenih dplžnosti: prinesti Koroško in nam jo položiti v srce. Njih pesem bo še dolgo odmevala v naših srcih. Koncerte na ameriškem kontinentu si sme zbor šteti med svoje vrhunske uspehe. Prepričani smo, da se je Gallus s turneje po Ameriki in Kanadi vračal domov ne le z zadovoljnim, ampak z vriskajočim srcem. Mešani zbor "Gallus" s Koroške med nastopom. Moški zbor "Gallus!' je pokazal polno risciglino. Slika na desni: Pesmi je povezoval. .. in jih po koroško "zabelil". Slika špodaj: č.g. Vinko Zaletel je spremljal zbor in ga "slikal" za spomin. NE TOPILNI LONEC, PAČ pa SEVERNA DŽUNGLA V Severni Ameriki se je zadnja leta zelo povečalo zanimanje znanstvenikov in politikov za vprašanja etničnih skupin. Eden vidnih znakov tega zanimanja je knjiga profesorja Mihaela Novaka (po rodu Slovaka), ki predava filozofijo in verstvo na državni univerzi države Nevv York v Old Westburyju. Profesor Novak je zelo ploden pisatelj, ki je napisal že kopico knjig. Leta 1971 je izdala Macmillan Publishing Com-pany njegovo novo delo, naslovljeno "THE RISE OF THE UNMELTABLE ETN1CS. Poli-tics and Culture in the Seventies (Dvig netopljivih cinikov. Politika in kultura v sedemdesetih)". Knjiga je doživela že tretjo izdajo in je sedaj na razpolago tudi v ceneni broširani izdaji. Glavna misel obsežnega dela (376 strani v broširani izdaji) je, da mnogokrat ponavljana politika Amerike kot topline«?:. lcrxa, i v katerem bodo vsi priseljenci izgubili svojo etnično svojskot in postali v kratkem polnokrvni Se-verno-amerieani (pri tem je bilo seveda mišično, da je ta VVASP— VVhite, /lnglo-Saxon, Protestant) dejansko ni bila učinkovita in da se vedno bolj in bolj uveljavljajo med Amerikanci značilnosti, ki imajo svoj izvor v etničnem poreklu njihovih prednikov. Profesor Novak zagovarja stališče, naj že vednar enkrat priznamo te razlike ne z namenom, da bi razdvojili prebivalstvo, marveč da bi obogastili skupno življenje v državi s spoštovanjem te mno-goličnosti, ki je v družbi nekaj naravnega. Za Slovence, ki predstavljamo-etnično skupino tako v Kanadi kot v ZDA, je knjiga gotovo zelo važna, ker predstavlja važno podporo načega stališča, da bo družbeno življenje v Kanadi in ZD-. L pridobilo, če ne bosta uradno politika kot tudi družbeni pritisk skušala nasilno uničiti naših v zgodovinskem procesu pridobljenih vrednot. Knjiga pa je zanima tudi zaradi tega- ker je profesor Novak porabil številne citate iz Adamovičevih del, zlasti njegovega lasnega življenjepiša Laughing in the Jungle (Smeh džungle) za dokaz, da ZDA dejansko niso bile "topilni lonec", marveč džungla. Citati iz del Louisa Adamiča obsegajo pretežni del knjige ob njene 85. do 92. starani. — dreš Geslo letošnjega "zadružnega meseca" v oktobru je "Zadruge — partnerji v napredku". V tem mesecu prirejajo zadruge posebno v krajih, ki so povezani z zadružništvom v Severni Ameriki, večje prolave in slovesnosti. V tem mesecu je tudi poseben dan posvečen kreditnim zadrugam — tretji četrtek v mesecu, ki bo letos 17, oktobra. LUl^ slovenska FOI AMEi SIOVCNIA , Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. mfaftojLOMA/c/ Ift Toronto • Prvo nedeljo v septembru je bila izročena svojemu namenu in slovesno blagoslovljena nova dvorana na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Poslopje nosi ime Baragov dom. Načrte je izdelal g. Franc Osredkar iz Toronta. Bla-gašlovni obred je tisto nedeljo opravil rev Janez Kopač, C.M. in vodstvo letovišča je ob tej priliki priredilo Baragov dan; cerkvene slovesnosti in nedeljska akademija so bili posvečeni Frideriku Baragi. • 14. septembra pa so se new-torontski Slovenci zbrali v povečani in prenovljeni dvorani župnije Brezmadežne. Pred večernim banketom, s katerim so dogodek proslavili, je kancler torontske nadškofije rev. VVall blagoslovil dvorano. Nove sobe nad dvorano bodo Služile namenom slovenske žole in vzgoji mladine. K tem vidnim zunanjim uspehom čestitamo! • Obe slovenski Soli v našem mestu sta v septembru začeli z novim šolskim letom. V Nevv Torontu obiskuje pouk slovenščine 190 otrok in pri Mariji Pomagaj nad 140. Mnogo uspeha pri vzgoji mladine! Chicago 0SHAWA, ONT. • Pravijo da nas je Slovencev v Oshavvi kakih petsto. Tudi svojo slovensko šolo bomo spet imeli letos. Vodi jo neutrudljivi g. Peter Cekuta. Tudi svojo zemljišče za izlete imamo, kjer je bilo v poletnih mesecih prijetno. • Ontarijska etnična tiskovna zveza pod vodstvom predsednika g. V. Mauka je v soboto 14. septembra obiskala Osha-vvo. Bili so gosti mestne občine ob priliki 50,-lctnice proglasitve Oshavve za mesto. Cez 30. urednikov se je pripeljalo s svojim | autobusom. Mesto je z župani-vim pooblastilom razkazoval in oglednike vodil g. Peter Cekuta. Ogledali so si Oshavo: preteklost. sedanjost in pri-hodnjost v prostorih "Arts Re-sourcc Centra" obiskali so tudi mestno hišo, županov urad, dvorano občinskega odbora in obširen prostor med uradnimi stavbami, kjer se "vse godi, kar je važnega", bili so v knjižnici, ogledali so si R.S. Mc-Laughlin galerijo, Durham College, Parkvvood in dobili obrazložitev delovanja in zgodovino družbe "General Motors". Popoldne so bili gost v "Italian Recreation Club" and COSTI, Madžarski kulturni center (Albany St.) obiskali so poljsko cerkev in dvorano na Banting St., in Ukrajinsko dvorano na Bloor St. in cerkve na S. Georges ulici. Videli so tudi Automotive muzej ter imeli uradni sprejem in banket v dvorani poljskih veteranov na Stevenson cesti, kjer so govo-riri župan mesta Oshavve, g. E. Broadbent, M.P. in voditelj NDP v federalnem parlamentu in g. John Munro, minister, odgovoren za večkulturnost. O tem govoru več v posebnem poročilu. (Na prvi strani.) — R. • Koncert koroškege pevskega zbora Gallus je za nami. Lepo, nad vse lepo je uspel. Udeležba je bila velika. Z avtobusi so se pripeljali ljubitelji glasbe i/. Mil-vvaukee-ja, Sheboygana, iz južne Chicage. Naši Slovenci iz Chica-ge in iz Jolieta so prišli v prav velikem številu. Velika dvorana dekliške višje šole pri slov. šolskih sestrah na Mount Asissu v Lemontu je bila popolnoma zasedena. Na sporedu je bilo 21 pesmi, po večini koroške narodne v narečju Ziljanov, ljudi iz Roža in Podjune. Pevci, okrog 50 po številu so nastopili v narodnih nošah, zlasti so nam ugajale dečve iz Žile, Podjune in iz Roža, kjer je bila doma Miklova Zala. Občinstvo jc pevce navdušeno pozdravljalo in jih nagrajevalo s ploskanjem ob vsaki pesmi, Nekatere so morali tudi ponavljati. Pevovodja zbora, prof. glasbe g. Jožko Kovačič ima v pevcih izborcn pevski materijal. Sveži glasovi lepo povezani, nič izumetničenega, vse tako naravno in prisrčno. Zdelo se nam je, kakor da smo vsi, pevci in občinstvo ena sama velika družina. Vsi Slovenci združeni v veselju ob lepih uspehih tega pomembnega zbora, ki ja je priklical v življenje nepozabni slov. salezijanec dr. France Cigan, pa združeni s koroškimi brati in sestrami tudi v skrbeh za njihove narodne pravice, katere jim odjedajo avstrijski nacisti. Zbor je pričel s Koroško budnico, zaključil je svoj nastop s pomembno Prešernovo Zdravi-co. Navzoča sta bila tudi jugoslovanski in avstrijski konzul. Prireditev je bila pod okriljem Slovenske ženske Zveze. • 40 letnico mašništva je obhajal naš čikaški rojak in večletni župnik fare Sv. Štefana čg. Leonard Bogolin, OFM v rojstni fari njegovih starišev v Cerkjah ob Krki. Prijo je imel ob tej priliki njegov rojak, ljubljanski pomožni škof dr Lenič. Naše čestitke! • 10 letnico poroke je obhajal s svojo ženko Marijo, poj. Bolha naš bivši čikažan in znani kulturni dalavec, profesor zgodovine na univerzi v Toledo, Ohio dr. Bogdan Novak. Naše čestitke! • Spremembe pri fari. Z Delavskim dnevom je nastopil mesto pomožnega župnika pri Sv. Štefanu p. dr. Vendelin Spendov, p. Alojzij Madic jc odšel za pomožnega župnika v južno Cikago. P. Vr. Vendelinu, ki je doktor glasbe kličeno Dobrodošli, p. Alojziju pa prisrčna hvala za npe-govo delo pri nas. — Tudi pri vodstvu naše farne šole je več sprememb. Na novo mesto v Bolinbrook je odšla ravnateljica šole č.s. Carolvn, na njeno mesto pa je prišla č.s. Konrad iz Pen-silvanije. it in KEl/IJE. m ZADRUŽNI PROGRAM V ZAŠČITO POTROŠNIKA Breda Požar, Frcderick Baraga and his book on the manner of American Indians. V 6. letnki revije Acta neophilologica, ki jo izdaja filozofska fakulteta ljubljanskega vseučilišča, izhajajo nazprave v bolj razširjenih jezikih (v nemščini, angleščini, lian-soščini ter intalijanšini) s kratkim izvelčkom v slovenščini na koncu revije. V letniku za L. 1973 je objavila Breda Požar podrobno razpravo o Baragovi knjigi o šegah ameriških Indijancevx ki jc izšla v nemščini, francoščini ter slovenščini. Ravprava predstavl ja podrobno primerjavo vseh treh besedil, obenem pa dokumentira tudi vire, na katere se je naslanjal Baraga (poleg osebnih izkustev, ki jih je imel sam z Indijanci). Avtorica oceni Baragovo delo, ki je bilo pol judnega in ne znanstvenega značaja, zelo pozitivno. Važnost knjige je prec-sem v tem, da v tej dobi ni bilo podobnih del istega značaja v nemščini, v slovenščini pa je to delo eno prvih profesionalnih dol in prva knjiga z opisom drugega ljudstva in njegove kulture, dreš Cleveland • V začetku meseca avgusta, je izšla nova plošča, katero je posnel nadvse priljubljeni slovenski pevec Edi Kenik. Plošča ima naslov "Pa še enkrat", ter vsebuje poleg starih priljubljen narodnih pesmi, tudi nekaj no«ih napevov. Posebnost na tej plošči so tri melodije, češka —Ta na BOGOSLOVNI VESTNIK teološke fakultete Ljublani leto XXXIII, zv. 3-4.. Nova, 372 strani obsegajoča dvojna številka revije prinaša poleg drugega gradiva predavanja iz teološkega tečaja v Ljubljani in Mariboru aprila 1973. Štefan Steiner prikaže v sestavku "Moralna teologija v službi pastoracije" napore mo lalne teologi je, da se prilagodi sodobnim' razmeram. Novo moralno telogijo označujejo 3 last- strani — hrvaška — Marijana — ter italjanska Torna a Sorrento, katere izvaja pevec v dotičnih originalnih jezikih. Pevca Kenika spremlja orkester Don Slogarja i katerim sta tudi igrala poznani pianist Art Broze in Dušan Mar-šič, vod ja ansabla Veseli Slovenci. • 24 in 25tega avgusta je bih vsakoletna pripreditev "Home-coming" v Slovenskem domu v Collinvvoodu, na kateri so počastili tri rojake Eugene March, arhitekta Jimmy Kozel ter glasbenika Dušana Maršiča. Otvoritev prireditve se je začela že v soboto z radijskim sporedom, ki ga vodi znani rojak g. Tony Petkov-šek Jr. na postaji WXEN-FM. Prireditve se je udelešilo veliko rojakov ter veliko število glasbenikov med drugimi Frank Yan-kovič, Joc Miškulin, člani Vadna-lovega orkestra, Jimmy Medves, člani orkestra Al Tcrček in še mnogo drukih. Dolgotelni prijatelj Dušana Maršiča, poznani harmonikas Frankie Mauer je izročil plaketu s sledečim besedilom: Collinwood's Polka Prince Duke Maršič-in recognilion of your efforts for the Collinvvood Slovenian Home and your untir-ing dedication to the propagation of Slovenian music and culture. • 31. avgusta je nastopil prvič v Cleveland pevski zbor "Gallus"' pri nabito polni dvorani. Nadvse L-pi koncert koroških sester in bra-toc je skozi ves večer spremljal navdušeni aplavz publike, ki je po koncertu še dolgo v jutro krmljala s člani zbora. Po koncertu je za zabavo in ples igral orkester Sonet. • 31. avgusta se je podal mladi orkester Veseli Svatje v Colum-bus, kjer so zabivali s svojim poskočnimi igranjem publiko, ki je obiskovala State Fair , • Kot vsako leto, so tudi letos Veseli Slovenci igrali obiskovalcem vsakoletne prireditve Okto-berfest v Berea, v velikem šoto ru, ki je imel preko 3.000 sedežev. Prireditev so obiskali ohijski gu verner John J. Gilligan, član o-hijske vlade Edmund Turk ter zastopnik 23 okraja Robert Novak poleg ostalih gostov, katerih število je preseglo letos 125.-000. Z orkestrom sta peli pevki Blanka Tonkli in Cvetka Rihtar. • 8. septembra je bil "Koroški piknik" na Slovenski Pristavi, na katerem so se poslovili člani pevskega zbora "Gallus" od cle» velandskih rojakov. Za ples in zabavo je igral orkester Veseli Slovenci, s katerim sta peli Blanka Tonkli in Cvetka Rihtar. nosti: ki istocentričnost, človeš-j kost in življenjsko!. Kristocen-( trični moralni nauk pomaga sodobnemu dušnemu pastirstvu, ker je bolj poln milosti, bolj oznanjevalen, privlačnejši in verodostojnejši zaradi vrednot, ki jih razkriva, ker je bolj zakramentalno in družbeno usmerjen ter jc dojemljivejši. Njegova človeškost ga dela prepričljivega, pravičnega do človeka, vzgojno učinkovitejšega in družbeno angažiranega. Njegova življenjskost pa nudi dušnemu pastirstvu sodoben, vsestranski, k važnim rečem usmerjen nauk, ki je odprt za spoznanje resnice, močno u-pošteva vest in ki poudarja osebno moralnost. Ivan Fučck je predaval o poklicu v Kristusu (Poziv u Kristu, nove antropološke postavke moralne teologije — v hrvaščini). Krščanstvo ni prineslo novih moralnih zahtev; novost krščanstva je v osebnem eksistencialnem odnosu človeka do Kristusa. Alojzij Šuštar je predaval o "odnosu med moralnim zaketaom in vestjo", ki sta bistveno naravnana drug na drugega. Vest je konkretizacija moralnega zakona. Marijan Val-kovič je predaval o grehu v svetopisemski in personalistični perspektivi (Grijeh u bibli jskoj i personalističkoj perspektivi — v hrvaščini). Za sodobno teologijo so značilne nasledncjc postavke glede greha: Greh je zavestno človekovo dejanje, nezakonitost, zavračanje Kristusa in sprejem zla. Greh ima družbeno in cerkveno razsežnost ter ima uničujočo moč za človeka. Predavanje Rafka Valenčiča "sekulari zacija in moralne vrednote" omenja po razčiščen ju pojma sckula-rizacije njene pozitivne in negativne posledicc ter nakaže, kako daje to Cerkvi možnost, da se otrese vsega, kar ne spada k njenemu poslanstvu ter se v celoti posveti delu za odrešenje sveta. Ivan Merlak je razpravljal o družbeni pravičnosti pod naslovom "Sad ljubezni za življenje sveta Gmoine dobrine, ki so dar božje ljubezni, so sredstvo ljubezni, toda na jprej je treba spolniti zahteve pravičnosti. Tudi Cerkev mora najprej uredsničiti pravičnost v svojih vrstah, da bo lahko pristna priča družbene pravičnosti v svetu. Marijan Šef je prikazal in ocenil "Kodeks etike zdravstenih delavcev SFRJ v luči katoliške moralne teologije". Po n jegovem mnenju je besedilo Kodeksa kljub nekaterim pomanjkljivostim (premalo je u-poštevana religi joznost večine prebivalstva) s stališča katoliške moralke sprejemljivo in za zdravstvenega delavca-kristijana moralno obvezno v vseh tistih točkah, ki niso v nasprotju z njegovo vestjo. V drugem delu je tudi več aktualnih razprav: Vekoslav Grmič razpravlja o "eksistencio-nalnem oznanjevanju", kar pomeni, da mora sodobno oznanjevanje vere odgovarjati na človekova bivanjska vpračanja, da mora osvetljevati smisel človeškega življenja. Sodobni človek mora dobiti v krščanskem oznanilu odgovor, ki ustreza razsežnostim njegove narave, a jih istočasno neskončno presega. Jože Rajh-man piše o "Trubarjevem stiku z Bullingerjem v eni dolgi pred-guvori". Bullinger je bil zelo bran avtor in je močno vplival na Trubarja. Njegov vpliv je najbolj viden v Trubarjevi teološki razpravi "Ena dolga predguvor" (1557). Stanko Ojnik razpravlja o "verski svobodi v mednarodnem pravu". Verska svoboda je sedaj priznana v deklaraciji človekovih pravic (OZN 1948) in predstavlja skupno lastnino vseh civiliziranih nardov. Jože Krfašo vec je prispeval razpravo "Sintaktična in teološka formulacija v Iz 43,l3a", Stanko Janežič pa prikaže v sestavku "Anglikani-zem" podobo anglikanske Cerkve. V Zapiskih in poročilih je dokument kongregacije za verski nauk: "Izjava glede katoliškega nauka o Cerkvi zoper nekatere današnje zmote" v prevodu A. Strleta; Priročnik za moralno teologijo (Štefana Steinerja) J predstavlja shemo, h kateri naj i bi stavili svoje pripombe stro-1 ... Prvi švedski kongres potrošnikov, ki ga je organizirala švedska zadružna organizacija Kooperativa Forbandet septembra 1971, jc predlagal, naj bi KF imenoval posebno komisijo z nalogo, da izdela delovni program v smislu razprav in sklcjov kongresa. KF jc inenoval tako komisijo I. 1972. Ta je sedaj predložila svoj predlog, ki je naslovljen: "Last potrošnikov — Predlagan delovni program zadružnikov za potrošnika". Predlog bodo sedaj dobile v pretres vse zadružne organizacije, ki so povezane s KF. Obenem bo ta predlog tudi učni program za 'študijske krožke, v katerih ga bodo preučevali in tehtali ter pripravili svoja mnenja v eni celi sezoni od septembra do maja. Po vsestranskem študiju bodo nato odobrili program na letni skupščini KF. Splošni program Komisija jc mnenja, naj vodi zadružno dejavnost na eni strani splošna ideologija, ki jo izrazijo v splošnih ciljih in v zadružnih načelih, na drugi strani pa vodila za poedine panoge zadružništva. Splošni program se razlikuje od dosedanje formulacije po tem, da ne vidi smisla zadružne dejavnosti samo v "podpiranju ekonomske dejavnosti člana", marveč izrecno ugotavlja, da mora biti namen zadružnega gibanja "prispevati k takemu razvoju kovnjaki, pa tudi laiki (za večino v zamejstvu je rok do konca septembra 1974 malo kratek, ker je revija v Kanado prispela šele v začetku septembra). Zgodovinskega značaja je sestavek "Opat Janez Glavič 1500-1530" p. Mavra Grebenca v seriji "Poglavje iz vrste stiških opatov". Anton Strle opozarja na knjigo benediktinca Magnusa Becka "Kir-che und Herrscaft Gottcs" pod naslovom "Desakralizacija, zgodovinskost, božje kraljestvo." V Ocenah so poročila o naslednjih delith: G. Martelet, Resur-reetion, Eucharistie et genese de 1'homme (A. Strle); A. Feuillct? Le mystere re 1'amour divin dans la theologie johannique (A. Nad-rah); H. Greeven et al.: Theologie der Ehe (A. Nadrah); A. Des-camps et al.: Priester-Beruf im VVinderstreit? (A. Nadrah); dr. A. Rebic, Očenaš, molitva Gospodnja (F. Rozman); dr. C. Isusov (F. Rozman). dreš \ družbe, da bo v celoti zadovl jeva-lo potrebe vseh ljudi". V ta namen naj zadružno gibanje: 1 najučinkoviteje oskrbi in posredu je dobrine in služnosti, ki odgovarjajo potrebam potrošnikov; 2. preskrbuje potrošnike z informacijami, ki jim bodo omogo čile, da bodo mogli organizirati smotrno svoj družinski predračun ter se racionalno preskrbeti z zaželenimi dobrinami-in služnostmi; 3. skrbi za potrebno preučevanje kot tudi za razvoj; 4. stremi za razširitvijo zadružne udeležbe pri potrošnji ter poveča vpliv potrošnikov za družbeni razvoj z naslednijim sredstvi: z zbiranjem zadostnega kapitala, ki bo zagotovil neodvinost in bodoči ravoj zadružništva; z opozarjanjem javnosti v vseh zadevah, ki se nanašajo na potrožnike; s sodelovanjem z ostalimi zadružnimi organizacijami in ljudskimi gibanji; s sodelovanjem s prizadetimi javnimi organi; z mednarodnim sodelovanjem v zaščito potrošnikov in za širjenje zadružnega gibanja; s pridobitvijo znanja in vpliva na podjetja, ki niso v lasti potrošnikov, v kolikor more to koristiti potrošnkom; 5 širi med člani in javnostjo podatke o takih vprašanjih družbenega in poslovnega značaja, ki so važni za potrošnike kot tudi poznanje ciljev, načel in dejavnosti zadružnega gibanja. Zadružna načela Mednarodna Zaduižna Zveza (ICA) je že večkrat opredelila zadružna načela kot preiskusni kamen za pravo zadružništvo. Zadnja opredelitev je bila na kongresu na Dunaju 1. 1966. Komisija predlaga nekoliko spremenjena načela: 1. odprto članstvo; 2. neodvisnost od vsake stranke in vere (mišljene so verske organizacije); 3. demokratska kontrola (vsak član en glas); 4. omejene dividende na kapital in rabat v sorzmerju z nakupom; 5. zbiranje kapitala za zagotovitev gospodarske neodvisnosti; 6. vzgoja; 7. sodelovnje zadrug med sabo.. Nova formulacija se razlikuje od uradne v obnovitvi načela politične in verske nevtralnosti, ki je bila izpuščena na pritisk zad-rugarjev sovjetskega bloka, ki pa jo zadruge v demokratičnih državah še vedno priznavajo v praksi. Novo je načelo, ki povdarja polrebo, da naberejo zadrugarji dovolj kapitala, ki je potreben za gospodarsko aktivnost. Le na ta način si bodo mogli obvarovati gospodarsko neodvisnost, ki postaja vedno bolj ogrožena, kolikor večji del gospodrstva postane organiziran na zadružni podlagi. Dokler so zadruge neznatne, sc nihči ne zmeni zanje, ko pa postanejo gospodarsko močne, začne na dobiček naravnano gospodarstvo izvajati vse mogoče sankcije proti zadrugam in večkrat celo uspe, da izdajo vlade ukrepe, ki otežijo, delovanje zadrug. Vodila Komisija je izdelala tudi vodila za poedine stroke zadružnega gospodarstva z namenom, da bi predstavljala zaključeno celoto in dosegla, da bi se razvijalo zadružništvo enakomerno v različnih strokah in da bi preprečila spore med različnimi panogami kot so potrošnje in proizvajalne zadruge. Med raznimi predlogi so tuli dolžnost zadružnikov, da aktivno sodelujejo pri ohranjevanju okolja, da podpirajo kulturno •življenje (švedski zadružni listi imajo redne kolone posvečene knjigam in umesnosti vseh panog), da onemogočijo zlorabo mednarodnih kapitalističnih družb z mednarodno povezanostjo in sodelovanjem zadrug, da pripravljajo večjo udeležbo potrošnikov v odločitvah potrošnih zadrug in večjo udeležbo dclavccv v prozvajalnih zadrugah ali industrijah, ki so v lasti ali nadzorstvu potrošnih zadrug. Odobritev načrta akcije Zimska sezona bo posvečena predvsem preučevanju tega predloga na raznih stopnjah, vključno članstvo, ki bo organiziralo študijske krožke. Končno odobritev predvidevajo na spomladanskem občnem zboru KF leta 1976. Rudolf- ČttjeS • Letos je imela mariborska škofija 18 novomašnikov, ljubljanska nadškofija 16 in korpska 5. Celovška škofija je imela samo 2 novomašnika in oba sta Slo ONTARIO Government In formattoii Nedavno tega je t>ilo urejeno, da je lahko skupina indijanskih otrok obiskovala ljudsko šolo v nekem severnem ontarijskern kraju. Nadučitelj šole v tem kraju je vedel, da so krajevni učenci večkrat delali indijanskim otrokom težave. Da bi napravil konec tem težavam, je poklical svetovalca odbora za človečanske pravice ("Human Rights Com-mission counsellor"), da ta gorovi z otroci. Svetovalec je vprašal otroke, če se je kateri izmed njih kdaj preselil v novo šolo, in kaj mislijo, kakšen občutek ibodo imeli, če se bodo počutili kot nepoznanci. Na ta način jim je dal in pomagal razumeti, kako so čutili indijanski otroci, ko so prišli v šolo. Na ta način se je "združitev" obeh skupin izboljšala. Občestveno posvetovanje je ena najvažnejših nalog Ontarijskega odbora elove-čanskih pravic. Prirejamo učne tečaje in razgovore s policijo v kraju kjer obstojajo obveševalne zapreke med njimi in manjšinskimi skupinami, v pomoč razbremenitve napetosti in za povspe-ševanje skupnega razumevanja. Obiskujemo sestanke priseljencev in tukaj rojenih manjšinskih skupin, na katerih jim obojim obrazloži- TEŽAVE PREBIVALCEV SO LAHKO VELIKE TEŽAVE. Tu so stvari, ki jih nudi Ontario, da iste razrešuje v naprej. mo njihove pravice po ustavi ter dolžnosti, ki jih imajo kot državljani te Province. Pomagamo tudi ljudem priti v stik s krajevnimi društvi kot so "Šola-in-dom", občestvena in vladna zastopstva in cerkve, ki so na razpolago za pomoč, za katere pa celo mnogi ljudje ne vedo, da obstojajo. Kjerkoli obstojajo težave osnovane na rasi, jeziku, barvi ali veri, je odbor človečanskih pravic na razpolago, da vpostavi razgovor in da da ljudem povod za razvoj razumevanja in spoštovanja prepričanja drugih. Naše delo je pomagati pripeljati ljudi skupaj in pov-speševati bolj zdravo stanje med skupinami. Ce želite več podrobnost: ali pomoč, stopite v stik z Odborom za človečanske pravice ("Human Rights Commission) v katerem koli kraju z naslovom, ki ga tu navajamo: HAMILTON 1 West Avenue South Postal Zone L8N 2R9 Telephone 527-4501 KITCHENER 824 King Street West Postal Zone N2G 1G1 Telephone 744-5211 OTTAWA 2197 Riverside Dri ve ■ Postal Zone KI H 7X3 Telephone 731-7200 SUDBURY 1538 LaSalle Boulevard Postal Zone P3A 1Z7 Telephone 566-3071 TORONTO 400 University Avenue Postal Zone M7A 1V7 Telephone 965-5251 KENORA 808 Robertson Street Postal Zoqe P9N 1X9 Telephone 468-3128 LONDON 362 Dundas Street Postal Zone N6B 1V8 Telephone 438-7291 SAULT STE. MARIE 125 Brock Street Postal Zone P6A 3B6 Telephone 949-3331 THUNDER BAY 235 Bay Street Postal Station P Telephone 345-2101 WINDSOR 500 Ouellette Avenue Postal Zone N9A lg3 Telephone 256-8278 Government of Ontario VVilliam G. Daviš, Premier SENATOR LAUSCHE KOROŠKIH SLOVENCEM Na svojem kocertu v VVashingtonu 29. avgusta je slovenski pevski zbor Gallus posebej /.apel Gor' čez Izaro v počastitev bivšega guvernerja države Ohio in senatorja Združenih držav Frank-a Lauche-ta. V svojem govoru je senator Lausche podravil navzoče goste in občinstvo, nato pa je v slovenščini tako-le nagovoril koroške pevce: "Hvala Vam za Vašo občuteno in dovršeno petje, ki ste nam ga prinesli v dar iz slovenske Koroške. In kaj naj Vam mi damo v znak naše iskrene zahvale? Potrdilo, da poznamo Vaše posebne teave in da v Vaši borbi za ohranitev in okrepitev dvanajststoletne slovenske dediščine na Koroškem stojimo z Vami in Vas podpiramo. "Koroška slovenska pesem, ki ste nam je prinesli, je v svoji jezikovni starodavnosti, folklorni posebnost in glazbeni edinstvenosti morda najbolj pristen izraz slovenskega porekla in značaja dolin, ravnim in gora južne Koroške. Nocoj ni čas, da bi našteval številne druge slovenske značilnosti južme Koroške, želim pa poudariti eno dokazno dejstvo, ki je tako nedvomno, da morda prav zato o njem tako malo govorimo in slišimo. V mislih imam najstarejšo obstoječo ustanovo Vaše dežele in države —župnijsko cerkev. Čeprav pod nemškimi škofi, je tudi danes na južnem Koroškem večina župnij s slovenskimi duhovniki in verniki. O tem nepretrganem dvanajst stole t nem dejstvu priča tudi to, da sta oba letošnja novomašnika na Koroškem slovenskega rodu. Ce imajo o tem na Dunaju kake dvome, naj se obrnejo na celovškega škofa. "Zato ni samo Vaša juridična oravica po členu sedmem zavezniške državne pogodbe z Avstrijo, temveč tudi Vaša naravna in zgodovinska pravica in moralna dolžnost, da neustrašeno vztrajate na zahtevi po obveznih dvojezičnih šolah v vseh občinah južne Koroške, na pravici sorazmerne udeležbe slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov v deželnih in državnih dotacijah, in na popolni javni enakopravnosti slovenskega jezika po švicarskem in južnotirolskem vzgledu. Prav tako je v smislu državne pogodbe pravica hi dolžnost Vaše matične države — Republike Slovenije, da sama in preko zvezne vlade v Beogradu mednarodno uveljavlja te Vaše pravice in obveznosti Avstrije za dosledno izpolnitev sedmega člena državne pogodbe. Kot so-podpisnica te pogodbe mora tudi Amerika primerno podpreti te upravičene zahteve. V lastnem interesu Avstrije kot nevtralne države med evropskim vzhodom in zahodom pa bi bilo, da bi iz lastne politične modrosti kar najbolj šlrokogrudno tolmačila in izpolnjevala svoje državne obzevnosli do koroških Slovencev, ki jih afirmira sedmi člen iste državne pogodbe, ki je Avstrijo rešila iz ruševin nacističnega raj ha, ki je hotel Slovence zbrisati z evropskega zemljevida. "Dragi koroški rojaki! Zaupajte in vztrajajte! Pravica in bodočnost sta na Vaši strani!" .............i......... Koroški pevski zbor "Gallus" na Slovenski Pristavi 8. sept. 1974. pod vodstvom g. prof. Joška Kovačiča. KOROŠKI PIKNIK NA SLOVENSKI PRISTAVI "Jakob Petelin Gallus" — pevsko društvo iz Celovca. V nedeljo 8 septembra se je poslovila ameriška slovenska javnost od koroškega zbora "Gallus", na Slovenski Pristavi v Ge-nevi. Bilo je kakor ponovitev Slovenskega Dne, saj se je zbrala več tisočglava množica rojakov, da še enkrat sliši jo glasove s prelepe Koroške. Ob krasnem vremenu je g. dr. Mate Resman z otvoritvenim govorom začel program, na katerem so, poleg pevskega zbora Gallus, nastopili tudi tukajšnji zbor Korotan, Davvn plesna skupina Kres, za ples in zabavo pa je igral orkester Veseli Slovenci. Zbor Gallus je še na zadnji prireditvi pokazal nadvse profesijonalne zmožnosti pod veščim vodstvom prof. Joška Kovačiča. Želeti bi bilo, da bi se tudi tu pri nas zbrali vsi pevci v enem zboru in s tem nudili bol jšo kvaliteo petja, ker zmožnosti dobrega petja nima vsak-človek. To je božji dar, katerega pa ni bil vsak deležen. Kakor tudi ptiči, ki vsi letajo, le gotovi prijetno pojejo. Večer Koroške pesmi v Toroitiu Kot zadnji koncert "Ameriške turneje -74" slovenskega pevskega zbora "Gallus" s Koroške je bil 7. septembra zvečer v Torontu. Zbor je izvajal koncert v povečani cerkveni dvorani grez-madežne v Nevv Torontu. Že veliko prej kot so koroški pevci stopili na ameriško celino je bilo pričakovanje tega večera in zanimanje zanj med to-rontskimi Slovenci zelo veliko. Preko 700 poslušalcev se je zato zbralo v dvorani in mislim, da po končanem koncertu ni nihšče odšel razočaran. Ljudje so se začeli zbirati ie dolgo pred začetkom, tako, da je koncert začel— brez zamude. Pred pričetkom koncerta se je pevcem zelo poznala utrujenost od mnogih koncertov ter od napornih voženj; ko so pa začeli peti, so pa na novo zaživeli— utrujenost je izginal. Med prvo pesmijo, Premrl: Koroška budnica, smo vsi napeto prisluhnili. Od akorda do akorda se je čutilo, kako ljudje pesem kar požirajo, kako zbor in poslušalci postajajo eno. Tako je ostalo ves večer. Kvaliteta zbora je priala naj-bol do izraza pri Gallusovi (po njem zbor nosi ime): Resonet in Laudibus. Zbor fin pianissi-mo in Gallusove akorde je bilo slišati kot dobro uglašene orgle. Človek bi kar poslušal. Svojega ustanovitelja ter---.-,.-.—.—- dolgoletnega vodjo se je zbor1 posta'ah utru,eB'' Program pa spomnil s tremi pesmimi: Zdaj je pomlad, Ta drumelca in Autobus s pevci se je ustavil pred dvorano Brezmadežne v Nevv Torontu. Kranjčičev Jurij. Čeprav pod novo roko, se zboru še vedno čuti, da mu je dr. Cigan dal dušo. Pri pesmih, ki jih je izvajal moški zbor je bila občudovanja vredna disciplina zbora. Tudi sam dirigent je stopil med pevce. Le tu pa tam jim je kaj s prstom nakazal, pevci pa so z očmi kar viseli na njem. Res, posnemanja vredno. Pri Venturinijevi: Nocoj, pa oh nocoj, Tomčevi: Janičar, Kramolčevi: Pesem o rojstvu in Oj te mlinar,—nas je posebno pritegnil lep, izrazit bariton solista Janeza Kampuša. Z lepo barvo glasu ter z dinamiko podajanja je v vsaki pesmi povda-ril pomen njene umetnine. Seveda, največ navdušenja so pa žele koroške narodne pesmi. Mnogi zbori jih imajo na programih, toda kakor jih zapojo Korošci, jih nobeden ne. Vse hrepenenje, veselje in bolečino koroškega Slovenca pa so izlili v Kernjakovi: "Rož, Podjuna, Žila. V začetku nežno, boječe, do fortissima veselega upanja. Manj doživeta je bila Hubado-va: "Nman čez Jizaro, — morda pa zato, ker je bila predzadnja na programu in so pevci že . j je zbor zaključil s pesmijo vseh Slovencev, Premlovo: Zdravico. K uspehu koncerta je pripomogel tudi povezovalec pesmi. Kot pevec, torej dober poznavalec pesmi, je iz vsake znal izbrati srčiko ter jo tu pa tam zabelil v svojo koroško hudomušnostjo. Posebno je treba opomniti na zborov čudovit pianissiroo in vse variacije tja do fortissima, ki je bil, glede na številčno moč /bora, včasih nekoliko bolj medel. Tega pa je verjetno kriva dvorana, ker žal ni preveč akustična. Dirigent Joško Kovačič se je pokazal vrednega naslednika dr. Cigana. Zbor ima, kot pravijo, "na vrvisi". S svojim strokovnim' znanjem je dal petju vso dinamiko, ki je potrebna zboru za uspeh. • Poslušalci so spremljali petje doživelo. To so dokazovali po vsaki pesmi z navdušenim ploskanjem. Stik med zborom in publiko je bil izreden. Ko pa pevci to dosežejo, so dosegli uspeh. Program je bil dolg in naporen (21 pesmi3), zato se je pevcem proti koncu že poznala utrujenost. Po koncertu je bila zabava s plesom, kar pa po mojem mnenju ni bilo najbolj prik- ladno, ker je hrupna godba v marsikaterem srcu preglasila lepe odmeve koroške pesmi. Vseeno, bil je prav lep večer. Ko se je pevovodja Kovačič oglasil iz Celovca med drugim tudi pravi: Po ogledu cerkve Marije Pomagaj % Dirigentu J. Kovačiču čestita torontska Slovenka. nam podarili prisrčne ure bivanja med vami. Ostanimo pri-Hvala vsem, ki ste jatelji. Bog vas živi". d—ari NAJNOVEJŠI SEZNAM GALLUSOVIH PEVCEV. (Avg. 74 ob gostovanju v ZAD in v Kanadi.) 1. Cvelf Ludmila, 36 (let, Star) 27. Oitzl Janko, 25 2. Cvelf Leopold, 43 3. Bluml Anna, 40 4. Feinig Amalija, 41 5. Frušovnjak Marija, 28 6. Hribernik Peter, 21 7. Kampuš Janez, 38 8. Karner Katarina, 20 9. Kassl Uršula, 46 10. Kassl Terezija, 25 11. Kassl Ulrich, 35, mož in žena. 12. Kassl Lieselote, 28 13. Kassel Aleksander, 28, mož in žena 14. Klopčič Marija, 55 15. Koren Magda, 17 16. Košir Frančiška, 36 17. Kovačič Aneliese, 27 18. Prof. Kovačič Joško, 28, mož in žena 19. Krapesch Marija, 24 20. Kupper Helena, 36 21. Kargl Veronika, 25 22. Leimisch Hildegard, 31 23. Millionig Peter, 17 24. Michor Pauline, 43 25. Mlinar Stanislav, 34 26. Muller Valentin, 19 28. Olip Fortunat, 18 29. Olip Anton, 22 30. Pipp Marija, 25 31. Podrenik Franc, 39 32. Pristovnik Ferdinand, 42 33. Ressman Magda, 27 34. Riedl Brigite, 17 35. Sticker Magdalena, 20 36. Sienčnik Sonja, 19 37. Schellander Anton, 19 38. Sticker Peter, duhovnik, 34 39. Šuster Alex, 23 40. Tratar Janez, 24 41. Themel Gustav, 21 42. Tischler Marica, mlajša, 19 43. Tischler Marica, star, 46, voditeljica skupine 44. Tolmaier Johanes, 27 45. Vošnjak Janez, 62, dohovnik 46. Vrbine Sofie, 40 47. dr. Vrbinc Franc, 50 48. Weiss Josefine, 33 49. Writz Josefine, 17 50. Wutte O t to, 30 51. Zaletel Vinko, 62, duhovnik 52. Valibald Rakušek, Predsednik: MATE RESMAN 1089 E. 68 ST. CLEVELAND, OHIO (216) 881-6751 Podpredsednika: IVAN HAUPTMAN OLGA MAUSER Tajnik: MARJAN JAKOPIČ Blagajnik: FRANK LOVŠIN Odborniki: AUGUST DRAGAR JOSIP FERRA FRANK A. GORENŠEK MATIJA GRDADOLNIK RUDI KOLARIC JOŽE LIKOZAR JOSEPH NEMANIC MIRO ODAR BERNARDA OVSENIK MILAN PAVLOVČIC JANEZ POVIRK BOŽO PUST ŠTEFAN RF7.0NJA MOJCA SLAK JOHN SKRABEC SLAVICA TURJANSKI FRANK URANKAR TONE VOGEL PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA GOSTOVANJE GALLUSA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH IN KANADI Cleveland, 15. sept. 1974. Spoštovani gospod Vladimir Mauko! Sprejmite iskreno zahvalo našega Odbora a vso Vašo pomoč, ljubeznivost in spremstvo ob priliki obiska koroškega pevskega /bora GALLUS v Torontu, Ont. Tudi Gallusov odbor nas je pooblastil, da se Vam toplo zahvalimo za vse-posebno pa še za tako lep in prisrčen pozdrav v dvorani Brezjanske Marijin? cerkvice, ter za čudovito lepe besede, ki ste jih napisali v pozdrav v SLOVENSKO DRAŽVO ob tej priliki. Enako se Vam zahvaljujemo za pomoč pri ogledu mesta in v "Ontario Plače" za doževitje, ki ga gostje ne bodo nikoli pozabili. Gostovanje je bilo v Torontu iskreno in toplo, tudi kot drugod —polno ljubezni in resničnega bratstva. Koroški bratje so odšli, ostala pa bo vez, ki ne sme nikoli popustiti. se nikoli pretrgati. In vsem, ki so spletli to vez, naš iskreni Bog plačaj! Z odličnim spoštovanjem in s toplimi pozdravi! Za Glavni pripravljam odbor: Marjan tajnik Jakopič, Ivan Hauptman, podpredsednik dr. Matej Resman predsednik VELIK POTRES V SLOVENIJI 27. in 28. številka Družine pri našata poročilo in slike potresa (20. junija zvečer) ki je povzročil veliko škode zlastiv predelih južno-vzhodno od Celja. Ker spadajo ti predeli med gospodarsko najmanj razvite dele Slovenije, predstavl ja potres še toliko večje breme za prebivalstvo. Poleg hiš so bile močno prizadete tudi cerkve. Republiška komisija je prepovedala maševanje v Zibiki, sv Štefan pri Žusmu, sv. Janfezu pri Žusmu in sv Petru na Medvedovem selu. Poškodovanih je tudi mnogo podružnic in župnišč. Mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik je organiziral posebno nabirko za žtrve v mariborski škofih, darove pa so zbirali tudi po ostali Sloveniji. Darove zbira in razdeljuje škofijski ordinariat v Mariboru. ZLATA MAŠA V MARIBORU V bogoslovni kapeli v Mariboru so darovali zahvalno mašo skupno s škofom Držečnikom le tošni zlatomašniki mariborske škofije: dr. Jakob Aleksič, Franc Babšek, Ivan Jerič, Stanko Lah, Drago Oberžan, Alojz Osterc in Anton Ravšl. EDINSTVENA SLOVESNOST V LJUBLJANI Po pričevanju zgodovinarjev je bilo prvič, da je kaka cerkev v Sloveniji doživela jubilej kot ga je letos cerkev sv Petra v Ljubljani. V njej je daroval diamantno (75 letnico maše 97 letni profesor dr. Jože Demšar, ki že 60 let živi in deluje v šentpetrski župniji. Uradno je že 42 let v pokoju, toda še vedno pomaga pri dušnem pastirstvu. Za jubilej mu je poslal čestitke tudi papež Pavel VI po državnem tajniku Villotu. Med odmorom so nastopili in zabavali. Marie Michael Library v Antigonishu S pirmerno slovesnostjo so 11. avgusta odpril v Antigonishu v Coady International Institutu knjižnica, ki je dobila naslov Marie Michael Library po sestri Marie Michael MacKinnon iz reda sv. Marte. Sestra, ki je po poklicu knjižničarka in je trenutno zaposlena v knjižnici v torontskem bogoslovju (in dobro pozna slovenske duhovnike v Kanadi), je bila od vsega začetka povezana z delom t.zv. antigoniškega gibanja. Njena odgovornost je bila predvsem knjižnica (prva leta si je bilo možno sposojevati knjige po pošti) ter delo med ženami. Kljub temu, da je že nekoliko starejša, ima neverjeten spomin. Gotovo ve po imenu za preko tisoč nekdanjih študentov (in tudi za njihove družine) in obiskovalcev knjižnice. Ko je bil Pierre Trudeau izvoljen za voditelja liberalne stranke, je bila ona tista, ki se je spomnila, da je kot študent obiskal Antigonish in se zanimal za antigoniško gibanje. Poiskala je stare knjige, kjer so zbrani podpisi obiskovalcev in je izsledila njegov podpis. Proslave se je udeležil tudi škof W.E. Povver, ki je kancler univerze kot tudi vsi pomemb-nejšk zadružniki i/. Nove Škotske. • Angleška vlada je uvedla. mere za zaščito upokojencev fn malih vlagateljev, ki jih najhuje prizadene inflatcija. Vlada nudi vlagateljem dividende, ki so vezane (kot plače v nekaterih delavskih pogodbah) na indeks cen na drobno. Kadar cene narastejo, bo narasla sorazmerno tudi divi-denda, tako da bo kupna moč obresti vedno enako. Upokojenci bodo imeli na razpolago nakup 5 letnih zadolžnic v vrednosti of 24 do 1.200 dolarjev. Uslužbenci bodo imeli pravico vložiti pod enakimi pogojih do 50 dolarjev mesečno tudi za dobo 5 let. Potreba po vsaj delnem zavarovanju proti inflaciji je očitna zlasti v Angliji, kjer so zrasle cene v o-nem letu (do junija 1974) za 16.5%. Pomanjkljvost tega kot.tudi podobnih poizkusov obrambe prot inflaciji je v tem, da ne ščiti tistih, ki imajo tako nizke dohodke, da ne morejo ničesar prihraniti. kovinska pisava" -r» tqiqnto — canada September 1f/4 PELI VSAKDANJI KRUH J Kanadski škofje izdajo vsako lfto!za Dan dela (prvi pondeljek v' septembru) posebno izjavo, ki se nanaša na družbena vproša-nja. 'Letošnja izjava je posvečena vprašanju prehrane človeštva. Čeprav človek ne živi samo od kruha, je vendar tudi res, da ne more živeti brez njega. Veliko vprašanje sobodbnosti je, kako zagotoviti vsakemu človeku zadostno hrano po zmerni ceni v dobi, ko očitno ni dovolj hrane za vse. Naraščajoča draginja v živilih prizadeva tudi kanadske družine, posebno tiste, ki imajo nizke dohodke in tiste, ki imajo večje število otrok. Toda to se ne da niti primerjati s stisko v drugi predelih sveta, kjer so položaj' še po.slabšalc vremenske nesreče (ponekod suša, drugod poplave) ter' velikanska podražitev bencina, ki je potreben tako v poljedelstvu kot tudi za prevoz živil. Po cenitci UNO 400 milijov ljudi nira dovolj hrane, da bi zadostijo švojim osnovnim potrebam. . ..Kot ljudje in kot kristjani se ; morama zavedati, da so zemlja in njeni sadovi namenjeni vsem ljudem, in da se morajo vse druge pravice podrediti tej glavni pravice vsakega človeka na sredstvih za ohranitev življenja, tudi pravica do zasebne lastnirie in do svobodne trgovine. Cracianov zakonik je izrazil to obveznost: "Nahrani človeka, ki umira od lakote, kajti če ga ne nahraniš, si ga ubil." Na posebnem zasedanjo UNO so zahtevali zastopniki manj razvitih dežel, da jim omogočijo industrijske države bolj pravično udeležbo pri živilih in temeljnih surovinah. Njihove zahteve je podprl tudi Papež Pavel VI, ki j<" pozval vlade, naj organizirajo "nove in bolj pravične in zato tudi bolj učinkovite mednarodne Strukture na področjih kot so gospodarstvo, trgovina, indust- j rijski razvoj, finance in prenos j tehničnega znanja. "Papež pa je! istočasno pozval tudi osebe, ki j žive'v blagostanju "naj privza-! minejo nov žiljenjski slog, ki bo, odpravil potratno potrošništvo! — potratno v tem, da oropat mnogokrat druge ljudi stvari, ki j jih neobhodno potrebujejo; da | kvari okolje, in da slabi moralnost potrošnikov." Dvoje vodilnih idej oskrbništva zemskih dobrin sta torej: ..sprememba iivljenskega sloga ter reforma ekonomskih struktur. Trenutna stiska v prehrani je v veliki meri pogojena po vremenskih neprilika, porastu prebivalstva, nestalnosti v vrednosti valut, naraščajočih cenah petroleja in . zlasti oboroževalni industriji, Vendar ne smemo prezreti, da so še globlji vzroki: potrošne in tržne navade, ki neprestano večajo prepad med premožnimi in med revnirili. Potrošnja Znano je, da je možno prehra-riiti mnogo več ljudi z rastlinskimi kot z živalskimi proteini. Pripadniki indstrijskih držav z veliko potrošnjo mesa uničijo tako neprimerno'več beljakovin kot drugi (za proizvodnjo ehega funta govedine se porabli 21 funtov žita!). Statisktike kažejo da pou žije. povpračni Kanadčan danes na leto 10 funtov govedine, 7 funtov svinjine in 5 funtov perutnine vfČ kot pa pred petimi leti. Razen tega porabijo prebivalci Severne Amerike velikanske količine hrane za domače živali — med tem ko ljudje stradajo! ,Vprašanje je, ali smo kot kjristjani pripravljeni: , 1) osporavati cilje gospodarskega sestava, ki nas sili v pretirano potrošnjo in razmetavanje, na-n>esto deliti razpoložljivo hrano; , 2) upreti se oglaševanju in drugim vrstam družbenega pritiska, ki nas navajajo na potratno prehrano; 3) prakticirati tradicijo posta in zdržnosti z zmanjšanjem uživanja hrane, zlasti mesa (uživati več'raslinske hrane, ki nam nudi beljakovine enako kot meso); , 4) nameniti prihranke pri hrani a. podporo zasebnik družb, ki podpirajo potrebne (Develop-ment and peace v Kanadi); ,5) razviti vzgojne programe v , družinah, cervah in šolah, ki bo-' do imeli za cilj spremembo "• potrošnih navad in življenjskega r sloga. Trg Spremembe osebnega sloga življenja ne bode učinkovite za tiste, ki so potrebni pomoči, če ne bo spremenjen tudi sestav trga ki obvlada ,sedaj proizvodnjo in razdeljevanje živil. Sedanji sestav stremi za dobičkom, ne pa za kritjem potreb. "Efektivno povpraševanje" pomeni, da morejo kupiti živila samo oni, ki imajo denar. Velike družbe mnogokrat celo povzročajo umetno pomanjkenje, da morejo zvišati cen£. Ker je Kanada ena izmed redkih držav, ki more izvažati žito, more igrati na tem področju vodilno vlogo. Kot državljani in kristjani moramo zahtevati od naših politikov: 1) da bodo voljni prispevati za svetovno rezervo živil; 2) ,da bodo pripravljeni prodajati žito ceneje revnim državam in plačati razliko v ceni domačim proizvajalcem; 3) da bodo pripravljeni dvigniti kupno moč revnih dežel, ki izvažajo v glavnem surovine s tem, da bodo pripravljeni plačati boljše cene za njihov izvoz; 4) da bodo nudili bolj učinkovito tehnično pomoč majhnim kmetov v deželah razvoja, da bodo te zvišale lastno proizvodnjo živil; 5) da bodo dvignili kupno moč Kanadčanov z nizkimi dohodki, kar vključuje majhne kmete in ribiče, s primernimi programi, ki bodo zagotovili bolj enakomerno razdelite v-narodrvega dohodka; ■ '• ' „ • 6) da bodo opustili gospodarske in kulturne navade, ki podcenjujejo kmetijstvo in onemogočajo družinam da bi ostale na kmetijah; 7) da bodo počaji preiskavo o smotrn izrabil zemlje ter morja ter o izravnanem ravoju kmečkega in mestnega sektorja v Kanadi. Kot je razvidno iz besedila izjave škofov, niso ostali samo pri splošnih načelih in izjavah marveč nudijo mnogo misli za resno izpraševanje vesti za vsakega od govornega člana človeške družbe. Čeprav zavise mnoge stvari tudi od gospodarskega in političnega sestava, so v demokratičnih deželah končno odgovorni tudi za velike odločitve vsi, kajti politiki imajo svoja ušesa usmerjena k mišljenju volivcev in ne bodo nikoli tvegali ukrepov, ki zahtevajo tudi osebne irtve, če ne bodo vedeli, da jih bodo drf-avljani tudi pripravljeni sprejeti. Rudolf Cuješ KAREL MARKS, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN IDEJE (OB NAJNOVEJŠI KNJIGI, KI JE IZŠLA V AMERIKI) ; Po biografiji Karla Marxa, ki jo je leta 1920 objavil nemški socialisti Franz Mehring, ni bilo nekega avtoritativnega dela o Marksovem življenju. To je toliko bolj prcsentljivo, če upoštevamo vpliv, ki ga je imela miselnost tega človeka na svetovni razvoj v teh dolgih letih, Profes-sor McClellan, avtor te najnovejše biografije, se je lotil tc naloge, zaradi obilice novega ma-terijal, ki je zdaj na voljo ter osvetljuje zlasti Marksovo življenje in delo v mlajših letih. Pri tem je vključena popolna korespondenca z Engelsom, kakor tudi mnoga druga pisma, ki vsebujejo podrobnosti Marksovega oseb-riega in poklicnega življenja. McClelan se ogiba polemiki in skuša pisati v sicer krtitičnem, a naklonjenem smislu. Namen te knjige ni potrditi ali zavrniti Marksova načela, temveč preds-sem razložiti njegovo filozofijo in odstraniti nekatera napačna tolmačenja. Kniga jc sicer namenjena splošni publiki, je pa vse prej kot lahko branje..Poznavalec pa bo v njej našel izredno zanimivo in podrobno analizo Marxovega notranejega razvoja, in močnega vpliva, ki ga je nanj imela nemška romantika, idealistična filozofija, angleška ekonomska filozofia in francosko prosvetljenstvo. V uvodu pa av-tor tudi ugotavlja, da jc Marx sam dokaz svoje doktrine, po kateri se človek razvija v skladu s svojimi gospodarskimi in družbenin okoliščinami. Mant na primer je zrasel v mesti Trier, ki mu je dalo globok čut za dolgo zgodovinsko tradicijo, istočasno pa mu tc tudi omogočilo stike z grobo realnostjo zaostalosti njegove države. Njegova družina, židovska po rodu, protestantska po potrebi in obdana s katoliškimi sosedi, ni bila nikdar do kraja "sprejeta" v takratno družbo. Ključno vlogo proletarijata pa je Marx oznanil med svojim bivanjem v Parizu, v 40 letih prejšnjega stoletja. Predstem se je predajal kritični analazi Heglove in Feuerbachove filozofije. Njegovo nepričakovano navdušenje za proletarsko stvar pa moremo po mnonju avtorja, pripisati neposrednim stikom, ki jih jc navezal s francoskimi socialističnimi intelektualci. Toda Markova pariška dela so prišla v Ospredje zanimanja šele po drugi svetovni vojni. McClelan piše, da NRUK0V SE SPOMINJA -II DEL Ko ji leta 1971 izšel prvi del Hruščovih spominov, so nekateri podvomili v avtentičnist. Toda zdaj ni nobenih takih dvomov več. Mnogi strokovnjaki so s sistemom odtisa glasu pregledali magnetofonske posnetke in p riši j i do zaključka, da na magnetofonskem traku zares govori Hruščov sam. Resen čitatelj ne bo iskal v teh luemoarih objektivne zgodovine vendar pa zaradi tega ti spomini niso nevažni, ker ne odkrivajo samo zadržanja Hruščova samega, ampak vsega sovjetskega vodstva. Drugi del Hruščovovih spominov :nas seznanja z primitivno naravo vlade Sovjetske zveze. Kako slabo so bili Sovjeti informirani o Zapa-du lepo vidimo iz Hruščovovega opisa potovanja v Združene države leta 1959. Niti on niti nobeden od njegovih svetovalcev — in v začetku niti sovjetsko veleposlaništvo, ni vedel, kaj je Camp David. Ta doživljaj opisuje Hruščov takole: "Skrbelo me je, je, če je ta Camp, David morda tak kraj, kjer lahko ljudi, ki jim ne zaupajo, držijo v karanteni. Tedaj nismo nikomur povedali, da ne vemo, kaj je Camp David Zdaj se lahko smajim, ampak malo me je tudi sram. To dokazuje, kakšni ingnoranti smo bli v nekatferih ozirih". Mnogo incidentov lahko najdemo v me-moarih, ki odkrivajo kompleks manjvrednosti, ki so ga imeli sovjetski voditelji do Združenih držav in veliko občutljivost do vsega, kar bi imelo videz nepomembnosti, liru|čov odkrito go- vori, da ga obdaja bojazen, da bi se iz njega posmehovali ali pa da bi z njim ne postopali prvorazredno. Njegova skrb za varnost pa sega v ekstreme — kot na primer, ko se je bal, da bo sovjetska ladja, na kateri se je peljal v Združene narode v Nevv York, morda napadena od kake ameriške podmornice. Toda kljub všem podrobnih opisom o svojih dejanjih, potovanjih širom po svetu in pogostega kritiziranja sedanjih sovjetkih voditeljev, pa je Hruščov v svojih sporni nih očitno marsikaj izpustil. Svojega padca ne opisuje, čeprav podrobno razčlenjuje svoja politiko, ki je prispevala k njegovemu padcu. Njegpvi opisi kubanske raketne krize, njegovih odnosov z ameriškimi predsedniki od Trumana do Niksona, razvoja spora s komunistišno Kitajsko so zanimivi , ker dajejo vpogled v sovjetsko mišljenje na splošno, toda k že poznani zgodovini dogodkov malo prispevajo Kruščov je ostal zvest in prepričan komunist do konca in trdno je veroval v končno zmago nad kapitalizmom. Toda to ni odvračalo starega in očividno pametnega moža, da ne bil podvomil v svoja dejanja, da stvari ne bi videl z drugimi očmi, posebno kar se tiče postopanja z njegovimi sorojaki, njihovih pravic do drugačnega mnenja, umetniške svobode in dostojne življenjske ravni. Ko popisuje postopanje s sovjetskimi pisatelji, Hruščov pravi: "čitatelji morajo imeti možnost lastne presoje. Admi- vsebujejo ta dela poplavo idej, ki so bile obdelane šele v kas-nejšis ekonomskih delih. Toda osnovna misel je bila razvita že v njih: prepričanje, da se človek vse bolj odtujuje v kapitalistični duržbi ter da more doseči svojo emancipacijo s pomočjo komunizma. Ve tej dobi je Marx tudi zapisal misel: Vsi filozofi poznajo samo različne razlage sveta, glavno pa je, da ga je treba spremeniti. In ko se je v 60 letih posvetil direktnemu delu v delavskemu gibanju, je takoj prišel v konflikt s sindikalnimi voditelji v Angliji in Franciji, ker so zagovarjali reforo sistema, ne pa njegovo odstranitev s pomočjo razrednega boja. Tudi prva knjiga njegovega Ka-. pitala ni naletela na kak poseben odmev in šele po štirih dolgih letih je prodal tisoč izidov. Marx sam je svoje razočaranje izpovedal z navedbo besed svoje matere, ki je dejala: "Ko bi le Kari delal kapital, ne pa samo pisal o njem" . McClelan nadalje zavrača doslej spločno priznano trditev, da je Marx večino svojega življenja preživel v revščini. Njegove težave, pravi avtor, so bile predvsem posledice nesposobnosti pri vodenju finančnih poslov in istočasne želje, da vzdržuje nek "status." Engels ga je moral znova in znova reševati iz dolgov. Poleg gradiva, ki se nanša na Marxa-l'ilosofa, pa navaja McClelan tudi obilo gradiva o Marxu kot človeku, to je o človeku, ki sc ga je od časa do časa tudi rad napil ter ga je potem lovila policija, ker je razbijal cestne svetilke. Ko je nekoč prinesel v zastavljalnico ženin srebrni pribor, jc bil ateriran, ker se ja zastavljalcu zdel sumljiv. Bil pa je tudi skrben oče in dober stari oče ter je svoji Ženi Jenny von Wetsphalcn celo pisal mehke ljubavne pesmi. Kar pa bo današnje marksiste najbrž do kraja pretreslo, je zanimivo dejstvo, da je bil Marx skoraj patološki sovražnik Rusije, ki jo je nekoč imenoval barbarsko pošast, ki ima svoje kremplje v vseh evropskih vladah. Bil je nadvse skeptičen o možnosti revolucije v Rusiji in je šele v zadnjih letih svojega živlenja slednjič upošteval možnost, da bi Rusija preskočila kapitalistično fazo svojega razvoja. Marx ni doživel dneva, ko bi njegov recept za odstranitev kapitalistične družbe sprejelo neko močnejše gibanje. Šele dolga leta po njegovi smrti, so socialistične stranke po Evropi pričele pozivati na razredni boj, zmago proletarijata in uresnišenje socialističnega raja. nistrativni in policijski ukrepi se ne bi smeli uporabljati. Ustvarjalni umetniki, četudi so bili na proccsu, ne bi smeli bili obsojeni. Mislim, — zaključuje Hruščov. da bi na splono morali biti bolj tolerantni in naši ustvarjalni inteligenci dati širše možnosti." — Posebno odkrito o pisuje Hruščov življenjske razmere v Sovjetski zvezi. Nobenega opravičila ni — pravi za tako obupno stisko toliko desetletij po revoluciji. Ko opiskuje kolek-tivizacijo, Hruščov ocenjuje, da so morda milijoni ljudi dali svoje življenja na "oltar soialis-tičnega napredka" kot je to imenoval Stalin "Kakšen nesmisel" pravi Hruščov in pristavlja: "Kakšno bedasto utemeljevanje zločina in perverzije leninistične politike". Pokojni Hruščov je tudi odločno obsojal obseg sovjetske birokaracije in odkri to zagovarjal materijalne nagrade za kmete in delavce. Hruščov tudi nima najboljšega mnenja o sovjetskih statistikah. "Sovjetski statistiki imajo tendenco — pravi — da zakrivajo neuspehe in da povedo voditeljem to, kar ti želijo slišati". Hruščov ima tudi lepe besede o pravici sovjetskega ljudstva do "lepega življenja". "Čas je — piše —da naši voditelji spoznajo, da tiste dobrine, ki olepšajo življenje, niso nepotrebne — ampak so osnovne. Ce bi naša vlada nakazovala smiselno, bi mordd lahko zadovoljili oboje — estetske in prehrambene potrebe, našgga ljudstva. . Naši ljudje — pristavlja Hružčov — Vseučilišče CALGARY (Alberta) bo proslavilo 700 letnico smrti Tomaža Akvinskega s posebno znanstveno konferenco, na kateri bodo predavali znanstveniki o Tomaževem prispevku k našemu znanju o človeku, družbi in veri. Konferenrenca bo od 9. do 12. oktobra. Predavatelji bodo profesorji i Kanade, ZDA in Anglije. NASCO — organizacija študen-tovskih zadrug Severne Amerike —pripravlja 4denvno konferenco v Ottavvi od 23. do 27 oktobra. Tema zborovanja bo: "graditi občestva — bodočnosti zadružništva." Canadian Labour Congress, osrednja organizacija kanadskih strokovnih društev, je podelila 40 štipendij otrokom delavskih družin v znesku po 500 in 100 dolarjev, da bi jim olajšala dostop do vseučiliške izobrazbe. Zadrtd.ua zveza ZDA je izdala brožuro "Carecrs in Coopcrati-ves", ki opozarja mladino na možnost zaposlitve v kakih 40.000 zadrugah v ZDA. Starbuck Credit Union v Wini-pegu (Manitoba) nudi študentom ceneno posojilo s 6°6 obresti vsakemu študentu, ki hoče izkoristiti možnost višje izobrazbe. V 7 letih, odkar je uvedla ta kre ditna zveza cenena posojila za študente. Še ni bilo nobenega primera, da bi posojilo ne bilo: vrnjeno. V Britski Kolumbiji je vlada pooblastila 3 kreditne zveze za prodajo avtomobilskih tablic, če se bo poiskus obnesel, bodo uvedle prodajo avtomobilskih tablic za osebna vozila in za priveske tudi druge kreditne zveze. Ker je strokovno društvo kanadskih zdravnikov (Canadian Medical Association) očitno za popolno legalizacijo splava (kot govorniki na simpoziju o splavu ob zadnjem letnem občnem zboru so bili povabljeni samo zdravniki, ki so znani po svojem zagovarjanju splava), je skupina zdravnikov organizirala novo društvo "Prijatelji Hipokrata", ki ima že nad 344 članov-zdrav-nikov. Predsednik Dr. Reg Banis-ter (Mississauga, Ontario) hoče z novo organizacijo popraviti napačno mnenje v javnosti, kakor da so vsi zdravniki zagovorniki splava. Po neki študiji v Ontariju je Dr. Banister ocenil, da je kahki dve tretjini zdravnikov v Ontariju za splošno uvedbo splava. Zato je menja, da bodo morali zdravniki, ki hočejo ohraniti vsako človeško življenje, iskati pomoči tudi pri drugih skupinah. Po cenitvah znanstvenikov je na dnu Pacifiškega ocena 8 milijard ton bakra, 14 milijard ton nikla, 358 milijard ton mangane-zija in 5 milijard ton kobalta. Ocene zalog v Atlantskem in Indijskem oceanu še niso na razpolago. Vsekar so to velikanske zaloge važnih rudnin. Vprašanje jc le, kako jih bo mogoče doseči in izkoristiti. Kar pišejo sodobni specialisti v prehrani, je bilo že davno znano starim Egipčanom. Na nekem papirusu so našli zapis egiptov skega zdravnika, ki ga je napisal pred kakimi 3.500 leti: Ljudje preveč jedo. Živijo pa samo od četrtine tistega, kar pojedo, od treh četrtin žive zdravniki Povečana produktivnost — več plačanih počitnic Raba strojev on zadnje čase bi morali imeti možnost, da s svojim zaslužkom v socializmu kupijo visoko kvalitetne produkte, če hočemo, da bodo na koncu sprejeli naš sistem in zavrgli kapitalizem." — V svojih memoarih Hruščov tudi pravi, da jc prepričan, da komunizem lahko uspešno tekmuje z kapitalizmom samo, če se bodo spremenile sovjetske prioritete in organiacijska struktura sovjetskega gospodarstva, tako da bodo sovjetski državljani dobili hrano in potrošniške dobrine, ki jih želijo." če bo kapitalizem zadostil te potrebe boljše kot socializem — pristavlja — bomo vedno težje propagirali naše stališče in konsolidira-li naš način življenja. In končna bomo prišli v nevarnost, da bomo zgubili prav vse — in bankrotirali." Hruščov vidi največjo nevanost za malerijalni napredek sovjstskega ljudstva v neproduktivnem sektorju gospodarstva — to je v obrambni industriji. .Vojska izdatke imenuje "brezno brez dna," ' ^^. PODJETJE europian natural products 51 Devondale Ave. Willowdale, Ont. — Telef. 221-61«« (blizu Bathurst & Finch) vam prinaša iz Evrope naravna in važna HRANILNA DOPOLN1IA in ZDRAVILA: CVETLIČNI PRAH, MATIČNO MLECKO (ROYAL JHLLY), NARAVNA ZDRAVILA za razne bolezni, kot so revmati-zem, išias, rhinitis, sinusitis, hay-fcver, ledvične, jetrne in žoline ter želodčne bolezni itd. — Rastlinske čaje — Tonika — Ext-rakte: ginsenga, omela, gloga itd. SEDISPORAL za pomirjen jc živcev iz baldrijana kava-kava, vit. B itd. MALTOFERROCHIN (železno vino) — in mnogo drugega. GOVORIMO SLOVENSKI. Pišite nam za cenik in prospekte. Are you planning to visit Europe? Do not forget to put up at the Slovenian Hotel HOTEL in Rome BLED ltaly n Via S. Croce in Gcrusalenvne, 40 00185 ROMA (Italy) — Tel. (06) 7771702 Our Hotel "Bled" a sunny villa situatcd near the center, v, a 2nd class hotel, and has been recently entirely renevvcd. Ali the rooms are equipped vvith private-bath, vv.c., heating, air-conditioning, telephone and radio-set. In our nevv restau-rant, made in a tvpical Slovene-alpine stvle, there is room for over a hundred persons; in that pleasant and cosy at-mospehere. the guests can choose, to their taste, betwecn Italian cuisine and international cuisinc. There is also a garden and a private parking-placc at our hotel guests disposal. 1973 RATES Single room vvilh Single room vvilh Single room vvith Double room vvith Double room vvith Double room vvith Additional charge Addtional chardgc RESTAURANT — RESTAURANT — GROUP RATES -GROUP RATES — GROUP RATES - U.S.A. $ private bath and breakfast .......... 12.10 pp. private bath and half board ........ 17.90 " private bath and full board ........ 23.25 " private bal h and half board ........ 10.40 " private bath and half board ........ 16.20 " private bath and full board ........ 21.55 * for air-conditioning: single room 1.90 for air-conditioning, double room 2.90 Breakfast ............................................ 1.35 pp. Lunch or Dinner ................................ 5.85 • Overnight & Breakfast ................ 8.65 " Half board ........................................ 11.45 " - Full board .................................... 15.00 " Cut Out and Keep It! Owner: Vinko A. Levstik Za notarske in odvetniške posle se vam priporoča CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 • EM. 4-400* • V Verieju je imrl v 82 letu starosti nekdanju misionar na Kitajskem salezijanec msgr. Jožef Kerec. V domovini je živel od 1. 1962 dalje. • Na inštitutu za duhovno teologijo papeške frančiškanske univerze Antonianum v Rimu je bil promoviran za doktroja p Vinko Avgust Škafar. Naslov njegoce di sertacije je "Splošno duhovništvo kot temelj družinske duhovnosti v perspektivi 2. vatikanskega koncila". elekstronskih možganov je silno povečala storilnost človekovega dela. Razvoj je prišel že tako daleč, da morajo industrializirane države posegnati po posebnih ukrepih, da nižajo mero brezposelnosti. Na eni strani podaljšujejo dobo obveznega šolanja, ki je na eni strani potrebno, ker gospodarstvo ne nudi zaposlitve nešolanim delavcem. Mogočni stroji so prevzeli večino del, za katere je bila potrebna predvsem fizična sila. Toda obvezno šolanje tudi zadržuje mladino, da ne sili pregodaj na delo, ki ga je vedno manj — vsaj takega, za katerega je nekdo pripravljen plačati. Na drugem koncu življenjske dobe nižajo letnico bolj ali manj prisilnega pokoja. Vseučilišče Toronlo daje n. pr. svojim profesorjem možnost zgodne upokojitve že s 55 letom. Tretje sredstvo je več plačanih počitnic — v nekaterih primerih imajo dc-lavci z določena dobo zaposlitve pravico do 3mesečnega plačanega dopusta. Tudi delovni tedeD je skorah povsod samo še 40 ur-ali manj. Podatki za dežele Skupnega trga v Evropi kažejo ta razvoj v zadnjih 15 letih. Plačani dopust se je povečal: v Zapadi Nemčiji od med 22 in 31 dnevi na med 28 in 37 dnevi; v Belgiji od 22 do med 30 in 32 dnevi; na Danskem od 27.5 do 33.5 dni; v Franciji od med 22 in 25 dnevi na med 32 in 34 dnevi; na Britanskem od med 18 in 19 dnevi na med 21 in 25 dnevi; na Irskem od 18 na 24 dni; v Italiji od 29 na med 31 in 38 dnevi; v Luxembourgu od med 18 in 28 dnevi na med 28 in 34 dnevi; na Nizozemskem od med 19 in 22 dnevi na med 24 in 27 dnevi. V Evrospki skupnosti so na najslabšem Holandci ■ — delajo največ ur (povprečni elavanik je še vedno 42.5 ur) in imajo najmanj počitnic. Kaj napoti ljudi, da uporabljajo Zadružno metodo zlasti na področu denarja? Na 3. mednarodni konferenci, posvečeni šted-nji in kreditu, ki je bila v juniju v Londonu, je navedel francoski ekonom 6 motivov: obramba pred finanimi nezgodami; potreba ljubiti in biti ljubljen; potreba po navezanosti na družbeno skupno pomoč; ideje o moralnosti — vodilni motiv pa je: člo veška potreba in revščina. Po ranih zadružne zavaro-valnice CIAG v Ontariju stane povprečnega vozača, ki ima standardni avto in vozi okrog 10.000 milj na leto, ta luksus zasebnega ■ prevoza kakih 51.650 na leto. Stalni stroški, ki jih mora voznik plačevati brez ozira, koliko uporablja svoj avto (zavarovanje, prometno dovoljenje, razvrednotenje), znesejo letno $1.172, stroški za bencin in siceršnje vzdrževanje avla pa zavisi v veliki meri, koliko milj vozi (deloma tudi od hitrosti vožnje, ker pri hitri vožnji znatno naraste poraba bencina). Stroške znatno povečajo obresti, ki jih večina plačuje, ker ima samo manjšina plačane avtomobile. • O K — kar je kratica za švedsko petrolejsko zadrugo — je odprla svoj enajsti hotel na Švedskem. OK je tudi kratica za zadružne bencinske črpalke. Na posebnem zemljevidu, ki ga je izdala družba, so na cestah označene vse zadružne bencinske črpalke, tako da morejo potovati zadrugarji po skandinavskih deželah in vedno uporabljati bencin, ki ga preskrbujejo zadruge, • Ker jc doseglo število živil, ki so na razpolago potrošnkom v odtehtanih zavojih, že 80?o celotne prodaje, je izdal s vedska vlada zakon, po katerem mora imeti vsaka ' trgovina lahko dostopno tehnico, na kateri se more vsak kupec sam prepričati, če paket resnično vsebuje težo, ki je označena na zavoju in ki jo mora plačali. • Zadrugarji nordijskih dežel bodo osnovali posebno družbo, ki bo združevala skupna zadružna industrijska podjetja. Zadružna industrija, ki je namenjena predvsem preskrbi potrošnih zadrug, pa je obenem tudi močno zastopana v izvozu, je močna v proizvodnji mila, milnega praška, pohištva, žarnic, televizorjev, biskvitov, čokolade, semen in cvetličnih čebulic.