ISSN 0350-5561 za k#Mc t«dna Juth in / soboto bo oelno i$sno s spremenljivo oblačnosljo N lEi CO 51 let številka 27 četrtek, 8. julije 2004 Zelena luč za nadaljnji razvoj Anica Kos je korajžna gospa 300 SIT ISAM» Še osmič za celinski pokal Postaja Velenje mesto revežev? Bojana Spegel Najprej sem želela napisalipreposto novičko, i' kaieri bi vi'e, ki ležko čakajo na svoj novi dom, obvestila, koliko prošenj so zbrali nu MO Velenje po letošnjem razpisu za (ífxfelitev neprofitnih stanovanj i' najem. Ko sem dobila poiiafke in še nekaj pojasnil strokovne delavke na občini, pa sem se odločila za komentar. Ker so p(xlaiki zaskriy-ljujočL Na letošnji maja objavljeni razpis za dodelitex' neprofitnih najemniskih stanovanj je v zakonitem roku na MO Velenje prispelo kar 286 vlog. Po sivje je to razumljiw, saj razpisa lani sploh ni bilo. prednostna lista pa velja rsť (h novega razpisa. Manj razumljivo je, kako so lahko strokovni delavci, ki že oblikujejo nove prednostne liste, razporedili prosilce. Za dodelitev na li.uo A. kamor razporejajo pmsilce s šibkejšim socialnim statusom, je uvrščenih kar J 95 vlog 1er za zamenjavo 34 vlog; na listo B, kamor uvrščajo pro.silce z dobrim socialnim statusom pa le 45 vhg ter za zamenjavo 12 vlog. Ponavadi, vsaj doslej, je bilo obratno. Rt čeprtiv i' Velenju že dolgo ugotavljajo, da potrebujemo predvsem stanovanja za socialno Šibke družine, ki naj ne bi bila raz-_ košno velika. Zaradi strosk(A{ seveda. Nov stanovanjski zakon pa je ukinil nekálán jo delitev na socialna in neprr}fitna stanovanja - pozna le slednja in takšj\a s subvencijo občine za plačilo najemrnne tistim, ki imajo slab socialni status. Za uvrstitev na listo pa je {xi loč i I na višina osebnih dohfxlkov. Višine so določene republiško, kot kaže, jxj so prilagojene Ljubljani, saj je razpis v Velenju pokazal precej katastrofalno socialno sliko. Ki si jo lahko razlagamo rudi takole - plače v Šaleški dolini so .slabe.Da lahko kandidiraš za neprofitno stanovanje na lisii H, ki najemniku nudi več. mora enočlanska družina imeti me.fečno dobrih J,U lisoč Sfi neto, dvočlanska 214 IÍ.WČ, tričlanska dobrih 262 tisočakov, štiričlanska fHj dobrih 310 tisočakov. Povprečna velenjska družina jih očitno nima. poleg tega je med prosilci zelo veliko bre:^selnih, tudi družin, ki živijo le od socialnih pomoči. Težav, preden baleŠki cesti, Zvezi društev dia-belikov Slovenije, VPD, Bled in Blues Velenje. Vsem članom želijo lepo poletje in čim pogasiejša srečanj a ob jezeru. Dodatek za veliko družino Do 15. julija lahko družine s tremi ali več otroki, ki niso uveljavile pravice do otroškega do dalka, vložijo zahtevek za dodatek za veliko družino. Po tem roku pravice za tekoče leto ni mogoče uveljaviti. Otroci morajo bili mlajši od 18 Ici (îziroma od 26 let, če sc šolajo in imajo siaius učenca, dijaka, vajenca ali študenla. Do te pravice je upravičen eden od staršev, ki ima skupaj z otroki .stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Uveljavi jo lahko tudi eden od ireh ali več otrok, če živijo brez staršev. Zahtevek vložijo pri pristojnem krajevnem ceniru za socialno delo na obrazcu DP-4, ŠL 8,4t) - vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino. Obrazec je dose^jjv tudi na naslovu: ht t p:/Awrw.gov.si/mddsz/pd tA^-lika-druzina.pdť, priličiti pa mu je potrebno obvezne priloge: fotokopijo osebnega računa vlagatelja, pol rdi I o o šolanju ali vpisu v šolo za otroke, slarejše od 18 lel, za otroke, starejše od 26 let, pa mnenje zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katere je razvidno trajanje služenja vojaškega roka. Za prejemnike otroškega dodal ka odloči o pra-vici do dodatka za veliko družino eenler za socialno delo po uradni dolžnosti, /ato slednjim ni treba vlagati posebnega zahicvka. Pravica se izplača enkrat na leto. Leta 2002, ko se je la pravica izplačala prvič, je znašala 25 ti.soč lolarjcv, lani 53.600, leta^ pa naj bi upravičenci prejeli 78.420 tolarjev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi jo izplačalo letos av-gasta (7/iroma septembra. Lani je pravico do dodatka za veliko družino v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki uveljavilo 420 družin. ■ tp www«nas(as«osliIa živilsl«) induslrijo in liu islinio ponudbo slovenskili obeiii Tatjana Podgoršek Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju je največja sejemska in poslovna prireditev v Sloveniji. Že nekaj let se uvršča ludi med največje tovrstne pri-rediive v Evropi. Leu^šnji bo že 37. po vrst i, vrata bo odprl v sredo, 8., in zaprl v sredo. 15. septembra. ťeprav sla do lakrat .Še slaba dva meseca, so priprave nanj v polnem zamahu. Organizatorji sejma - družba Celjski .sejem in Obrtna zbornica Slovenije, pričakujela, da se bo na prireditvi predstavilo 1700 razstavljavcev iz več kot 30 drtav. Kot je povedala Breda Ohrez Pre s kar, namestnica direktorja Celjskega sejma, bo letos zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo med sodelu- jočimi še več lujih razstavljal-cev kot minula Icla. Veliko naj bi jih bilo predvsem i/ Nemčije in držav bivše .lugoslavije. Predstavili pa se bodo na kar 60 tisoč kvadralnih metrih razstavnih površin. V novi dvorani K, ki bo pomembna dopolnitev sejemske inlraslrukturc, se bodo ohLskcft'ald seznanilis turisiično ponudbo slovenskih občin, pred.siavila pa se bo tudi živilska industrija. Poleg tradicionalno bogatega spremljajočega strokovnega programa bo lelošnji MOS ponudil kar nekaj novosii. Za raz-stavljavlce in strokovno javnost bos I a zanimivi predvsem dve -po.slovna avenija in poslovna bor/a. Osrednji del poslovne avenije v dvorani A, na katero se letos vrača Obrtna zbornica Slovenije, bo namenjen pred-stavilvi partnerjev v projektu držav članic Srednjeevropske pobude in Pakta stabilnosti. V delu, ki so ga poimenovali Obrt in prosli Čas, se bodo pred.sta-vile sekcij C obrtne zbornice, v Galeriji regij pa območne obrtne zbornice s partnerji iz regij. Med slovenskimi podjetji vlada precejšnje zanimanje za sodelovanje na Poslwni borzi, ki jo bodo pripravile Gospodarska zbornica Slovenije, družba Celjski sejem in Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Gospodarska zbornica si prizadeva. da bi na njej sodelovalo vseh 17 članic Srednjeevropske pobude, ki ji letos predseduje Slovenija. V osmih sejemskih dnchsc bo ATstilo še veliko strokiwnih pri- reditev, posvelov, srečanj in okroghh miz. Med drugim bo minislr.slvo za gospodarstvo v sodelovanju s partnerji pripravilo dan podjetni.štva in okroglo mizo o financiranju malih, srednjih ter velikih podjetij (slednja bo v La.Škcm), Merkur pa srečanje go.spodarstvcnikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Tako kot minula leia bodo ludi letos mnoge države pripravile skupinske predstav h ve, nekatere pa tudi svoje dneve. Lani je Mednarodni obrtni sejem v Celju, ki predstavlja povezavo med Ziihodno in JV Evropo v geografskem in na gospodarskem področju, obiskalo 16S tisoč obiskovalcev, na njem pa seje predstavilo 1705 razstavljalcev iz 32 držav. Vsaka zgodba je povezana z ljudmi VeltMij«. 2. julij» - V veliki dvorani velenjske glasbene Šole je Šolski center Velenje ob koncu šolskega lela pripravil Še eno prireditev, s katero .so med drugim zaznamovali tudi jubilejnih 45 let delovanja zavoda. Na to-kraino prireditev so povabili učitelje centra in zunanje sodelavce, ki sodelujejo v procesu ptwezovanja učenja in dela. Ivan Kotnik, direktor šolskega centra Velenje, je v nagovoru zbranim menil, da je občutek ob pogledu na prehojeno pol prijeten. Prijeten zaradi šievil-nih uspehov, ki zgovorno potrjujejo, da so v teh letih veliko naredili. »Poskušamo delali tako, da bi bili ob koncti vsi zmagovalci. Zavedamo se, da delamo za naše olroke. V šoLskem letu 2003/2004 smo za nadaljnje življenje usposabljali 3600 dijakov in študentov.« Po Kot-nikovih besedah je njihov pogled v prihodnost pogumen, »Prepričani smo namreč, da je naša pol prava in trudili se bomo, da bi upravičili pričakova- Priznanje zaslužni det avec" za Franca Mokfna nja vseh,« je Se dejal Ivan Kolnik. Vsaka zgodba je povezana z ljudmi, pravijo na šolskem ceniru. Skupaj tvorijo mozaik u.spe-hov. Nekateri med njimi so si v dobro končanem šolskem lelu zaslutili še posebno pozornost. Te so nagradili s priznanji Prejeli so jih: Mirko Pernovšek. m.ig. Irena ViKlopivec« Silvester Verhovnik, Branka AbRimović-Piasevoli z ministrstva za šolstvo, znanosi in šport, samostojna podjetnika Olga in Rudi Po-teko, Trane Druks, Teš, (îore-nje« Mestnii občimi Velenje in Premogovnik Veleiye. Naziv zaslui^m delavec ŠCV pa so ob odhodu v pokoj prejeli: Alenka Pačnik Gahrovec, Marija Hajnja Mastnak in Franc Mo* kl na. ■ Tp Certifikati na področju turizma Velen je, 30. juniju - V veliki dvorani predavalnice Vii^je strokovne iole Šolskega centra Velenje je bila zaključna prireditev, na kateri so udeležencem mednarodnega izobraževalnega seminarja s področja turizma v okviru programa Phare ptïdelili cer- tifikate. Strokovnovoiiiik domačin. ininisUîi za gospodarstvo dr. Maloj Lahovnik Miíena Krstić - Planine Stane Vovk_ Wřeniť, 3. julijii - Lclas sc jc prdv nu dan slovenskih rudarjev, 3. julija, na stadionu ob je/cru, odvijal tradicionalni, lokral f.e 44. .skok ČC/. kožiJ. Skoke ùi/ kořo sť> v Velenju /aćeli Ida 1961, ko jiív icdanji industrijski rudarski )%oli konCala Šolanje prva gcnc-racija učencev, Na iriinAiiridcsc-tih prircditvahjcvrudiirskisian ski")Oilo 2.945 novinccv, vst)holo pa so to število povoCali za 67:14 rudarjev, 11 rudarskih tchnik^iv, 31 ini^cnirjev rudarstva in geo-tehnologije ter 11 dijakov elek-irosirojne smeri. Rudarji pra/nujcjotadanvspo-min na pcldncvntî ^adovnoslav-k<\kisojo3.julijalcla 1934za0cli zasavski rudaiji. Prirvdilev-sprejemanje novincev v rudarski stan - poteka po starem češkem običaju i/, 16. stoletja. Organi/a-lorjl - odbor jc letos vodii l)r«iio Polocnik- sc vsako leto potrudijo, daje prireditev zanimiva, zabavna in atraktivna /a gledalce. l\a ťolu parade prvič iMarjan l^inprol Prvič je ieios parado in ceremonial vodil Marjan l^mpret. diplomirani inženir rudareiva, zaposlen v premogovniku, bije ko-mandanisko Icnlo in palico na lanskem skoku prejel od dr. Mi-lanjî Medveda, sedanjega p>sIov- ncga dircktoija I ioldij^ Slovenske elektrarne. Taje ceremonial pred tem voilil 14 let. Od odprtju nwe sečne Mu/eja premogíw-ništva dan pred tem je omenil, da sc je na vsiik skok temeljilo pripravil, ker jc vedno čulil veli- je za knapa %'sak dober. Pa se motijo! Rudnt^ bogastvo je treba iskati vse Roblje v {ledrjiii /cmlje. za kar so potrebne vrline, ki so stoletja ptivezovale ruduije pri trdem delu, spretnost, pogum, tiivarištvo in/nanje,«je poudaril Lampret. vsem za obujanje spominov. Dr. IVIalcj l^hovnik: ^Pirdiu^sl ijan, kije bil na prireditvi prvič. S tem seje zavezal rudarskim vrednotam, tradiciji, solidarnosti in požrtvovalno-stL »Ta dogodek mi bo gotovo Se dolgo ostal v spomina Imel pa sem, bom odkrito priznal, kar precej treme pred tem tako velikim avditorijem. » je pcwedal. »/ rezultati, kijih doscgřiie v pre-mzaTja Evropo, da ima le dva ledna časa za umik svojih sil iz Iraka, ali pa sc bo morala soočiti s posledicami. Arabski časnik A.šark al-Avsat je sporočilo z grožnjo evropskim državam prejel od skupine Brigade Abu Ilafs al Masri, ki je prevzela odgovornost za bombne napade v Madridu 11. marca. Sc nam obeta »pregreto« poletje? Sobota. 3. julija Milan Kučan je v pogovoru za zagrel^ški Večernji list dejal, da je arbitraža glede sporne meje lahko tudi alibi za ncsposobmwt politikov, Kučan je poudaril, da seje treba vprašali, če morebiti državi s tem. ko bi sc obrnih na mednarodno arbitražo glede spornih vprašanj, ne iŠčela zgolj alibija za.sc ter tako skrije ta svojo nesposobnosi in pripravljenost prevzeli odgovornost za dogovore, ki bi spoštovali interese obeh držav. Tresla sc jc gora.... Na kongre-suStranke mladih v Novi Gorici so za predsednika stranke ponovno izbrali Dominika Černjaka. Protikandidat, poslanec Bogomir Vnučec, sedaj razmišlja o odhodu iz siranke, stranko pa zapušča tudi Kristjan Verbič, ki ni uspel zbrali dovolj podpisov podpore za kandidaturo. Od 97 oddanih glasov je Černjak dobil 71 glasov, njegov protikandidat Bogomir Vnučce pa 24. Politično dogajanje je popestril tudi Borut Pahor, ki je dejal da bo odstopil kol predsednik DZ-ja in pcîslancem omogočil, da šc pred počitnicami izvolijo njegovega naslednika. Sedanji prvi mož DZ-ja bo kariero nadaljeval kol poslanec v Evropskem parlamentu. V Ljubljani je potekala četrta gejevska in lezbična parada ponosa, katere tema je zakon o istospolnih partnerstvih. Parade se je udeležilo okoli 500 ljudi. Na ulicah Londona pa se je na gejcvski paradi ponaša zbralo več tisoč ljudi, ki so se z mavričnimi zaznavami, ple.salci in glasbeniki sprehodili po centru. Ameriška vojska je odkrila delavnico, v kateri so iraški uporniki izdelovali avtomobile bombe, in prijela 51 oseb. ki naj bi bile povezane z uporniki. V odgovor so uporniki napadli enega od dveh naftovodov na jugu Iraka, zaradi Česar se je izvoz ira-škc nafte prepolovil. To bo verjetno spet pognalo ccne nafte navzgor. Nedelja, 4. julija Na Portugalskem so v nedeljo sklenili letošnje evropsko nogometno prvenstvo z največjim presenečenjem v zgodovini velikih nogometnih tekmovanj. Novi evropski prvaki so postali nogometaši (Jrčijc, ki jim na začetku ni nihče pripisoval niti najmanjših motnosti, na koncu pa so včrno zavili domačo izbrano vrsto in vso Portugalsko, ki je v prvenstvo ogromno vložila in ga tudi zgledno izvedla. Ponedeljek. 5. julija Selc ta koncc tedna jc prvič letos po vremenu in turističnem obisku vsaj približno spominjal na pravo poletje. V večini turističnih krajev je bil obisk domaČih in tujih gosiov primerljiv z vrhunci lanske sezone, seveda pa bo zao.stanek v skupni turistični beri težko nadomestili. Na prvi resnejši naskok luristov so razumljivo najprej in najbolj pokazale razmere na cestah, zia.sti nepregledne kolone proti morju. Toreli, <). julija Poslanci dfÝavnega zbora so na ponedeljkovi izredni seji po dolgotrajnih razpravah in medsebojnih obtožbah sprejeli predlog predsednika vlade Aniona Ropa za zamenjavo zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Poslanci so sc pričakovano razdelili na dva tabora, enako pa se je zgodilo dan kasneje, ko so za novega zunanjega ministra izvolili Iva Vajgla, doslej veleposlanika v Nemčiji. žabjo perspektiva Po belem mleku še zlata pšenica "A vidite, du smo imeli pmv, ko sn\o opozarjffii, da xc našemu kmeiijsMi /«> nlopii v Evropsko unijo oheiajo lemni čadt' le dni znova opozarjajo nekalcri kmeije. Najprej je senca EU padla na fmdelovalce mleka, ko so začele padali odkupne cene. zdaj so prišli na vrsto pridelo\'ulci zlaiega zrnja pšenice. Tudi Cn kmetje in ml i' mi rji ne pridejo skupaj. S ceno se\'eda: kmetje hi 30 colarje\' za kiloví m, mlinarji v primerjavi z Budimpešto in Dunajem ponujajo naj\'eC- 26. in ko pr\i pričakujejo, da bodo našli neko zlato sredino, (intgi (vsaj za zdaj) Še nejx)pnščajo. Ne vemo še, če se ho tudi v primeru pšenice zgodilo enako kot pri m/eku, ko Je sindihil knieiov napovedal različne "akcije", Oh tem ko kmetje bijejo bitko za ccne svojih pridelkov, se jim zdi prav netimestno nekatero sejanje po parlamentu in dni^li organih na razndi ravneh. Od marsikaterega sejanja leh vrst namreč niprr/vegapridelka. Nekako tako nehneri ocenjujejo uidiponedeljkovo žaganje našega zimanjega minhtra. hn-edanega Je hih sicer veliko, veliko tudi takega, kar Je razgaljalo vse kajdntgega kot samo delo tega ministra. Bila Je pač priložnost novega verbalnega .y)opada pozicije in opozicije, priložnost za poshis nabiranja političnih ločk in prepričevanja Ijuiliprcd Jesenskimilyarlamentami-mi voliC\'ami. Minister je padel, ljudje pa mislijo vsak svoje. Kot običajno. Precej visoke napetosti ta čas jx)vzroČa (tidi elektrika. Ne le razprave o tem, kje naj postavimo različne elektrarne, da si zagotovimo več lastne tovrstne energije - sem .'sodijo se\'eda tudi načrti v Šoštanju, kako nadome.stiii najmanjše tri bloke - tudi nov način plačevanja v gosi^odinjstvih. Gospodinjstva so prikrajšali za cenejši popoldanski električni tok ob delavnikih, nadomestili pa s cenejšim oh vikendih. A so zadnji vikend marsikje še zaman gledali, če se na šte\^c7t vrtijo prave, to je "cenejše^^ številke. Slišali smo pojasnilo, da to ne tako hitro, saj so potrebne nastavitve števcev, za to pa imajo elektrodistriJnicijska podjetja čas pol leta. Tipično naše: nhvp sprejmemo na hitro, iz\ajamo gfnixičasL Se posebno, če Je kaj v dobro Ijndis Ker ježe na.KtopiJ dopu.yinLŠki in počitniški čas, pri nas na veliko obnavljamo razjie ceste. In če k temu prištejemo še resno gradnjo avtocest (zahodni celjski priključek na Lopati, ki bo gotovo pomemben u idi za voznike s tega konca, bodo odprli konec me.Keca) ni čudno, da se marsikje pn nas v nantvi pojavljajo vse večje rane. Kamnolomi se močno širfjol Tudi listi oh cesti med Velenjem i/l A rjo vmjo v li:liki J^irešici. Ampak zdaj so končno tu sprejeli ureditveni načrt, po katerem naj bi to območje po koncu uporabe lepo ured il L Iz grde rane naj bi nastal lep rekreacijski prostor z bazenom. Noy do takmt se bo s pobočja skotalilo še veliko skal! Sicer pa nam Je zadnje dni vendarle vroče tudizantdi vremena, ne le zaradi različnih vročih političnih in dmgih tem. Oh tem nam nekateri vre mentu ji za jesen napovedujejo tako imenovano indijansko poletje. Mi .s eveda vemo, da bo jesen m vroča. Saj iMmo imeli voliďe. m k Velenjski rudar, O O 0,„ Matjaž Dragar Na tisoče ji/t jc, a le eden Je nogomet! Metl Evropskim prvenstvom v nogometu smo se še enkrat lahko prepričali, da je nogomet res Šport številka ena. Množice GrkoK Portugalcev. Čehov, ki so slavile, so mc sjxmnile tudi na .n'etlc tremi t ke slovenskih nogometnih časov. Človek bi lahko poletel na ÎAino, izumil ne vem kaj, a ničesar ne hi množice proslavljale tako kot zmage svojih nogometašev y času med nogometnin^ prK'ensivom so oprtnili žreb m prvo Slovensko nogometno ligo. ki se začenja I. avgusta. Tokrat brez Rudarja in tudi brez so.'iednjega Smatinega. Obeh klubov, ki sta si z rezidtati v lanskem letu priboHla .svoje mesto v najboljši dvanajsteňci slovenskih klubov. Razloge za neigrunjc med najboljšimi Je po navedbah odgovornih treba iskati zgolj v previsokih jmančnih vložkih, ki jih zahteva igranje med najboljšimi. Nobena tragedija ni. če klub kakšno leto pade v slabšo ligo. Vtem času lahki) na novo postavi temelje, klub se prečisti, morila začne gjttditi na mlajših. IJrugačepa Je. da ko si igralci pribtmjo mesto med najbidjšimL a jim tega ne omogočimo oziroma uprave ne storijo dovolj, kar bi spremenilo dano situacijo. Ih/dci -no smo sprejeli pojasnilo, tla si v naši dolini pač ne moremo privoščiti nogometnega prvoligaša. Razumljivo Je, da takšnim neambicioznim iipravtim ne both sledtíi ctmbici-ozni sponzofji. Domače (Jorenje medtem že sponzorira franct)skega nogometnega prvoligaša. Vendar pa se pri odstopih obeh klulyyv v Si.mobil ligi poraja precej vpmšanj. Ali res ni fiobene možnosti, da bi si ÍČarspcxijetja Urbana, kije pripravljalo spremembe in dopolnitve pr[i. Čest ital jim je za do.sežen iLspeh in jih spodbujal, da bi šolanje šc nadaljevali, Če je to le mogoče. Sicer pa so dose^ tudi izvrsten uspeh, 13 odličnih in 30pravdobrih- S svečano podelitvijo spričeval so na ljudski univerzi zakJjuČiii letošnje Šolsko leto. lepšem spominu. Šolanje je na ljudski univerzi, v okviru poklicne^ izobraževji-nja, zaključilo }k.'sinajst vc^znikov, Štirje kuharji, devet kuharjev-natakarjev in devetindvajset prodajalcev. Dogodek so povezali s ^'^-Iclnico andragoške ga zavoda Ljudske univerze Velenje. Zbrane sta nagovorila direk- različne oblike izobraževanj obiskovalo več kol 2.500 slusateljev. Podžupan Mestne občine in poslanec v državnem zboru Bojan Kontič jím je izza govorniškega odra spreprostimi besedami opisal svojo zgodbo, svojo izobraževalno pot, kije bila vsaj na začetku Na Ljudski univerzi pa so ,se že začeli pripravljati na novo izobraževalntJ sezono. V pripravi je katalog, s katerim zadnja leta »obiščejo« v,sa gospodinjstva v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. lz.^1 bo avgusta. Izjemen dijak ŠCV: Domen Strupeh Na slovesnosti Šolskega centra Velenje ob koncu Šolskega leta je vsaka šola centra izbrala svojega naj dijaka oziroma dijakinjo. Kar završalo pa je v veliki dvorani velenjske glasbene šole ob imenovanju Domna Strup«ha za izjemnega dijaka centra za Šolsko leto 2003/21)04. Domen seveda ob tem ni skrival zadovoljstva. Zakaj bi ga, če so učitelji centra, še bolj pa njegovi sošolci, jasno in glasno pokazali, da je Domen super fant, kakršnih si lahko samo želijo. »Menim, da so jih prepričala številna priznanja, ki sem jih osvojil na državnih tekmovanjih kot dijak Splo&ne in strokovne gimnazije ter Srednje glasbene šole v Velenju. Povsod sem bil uspešen. OCitnoso opazili tudi moje delo na drugih področjih-Sem smučarski učitelj, kot tolkalist igram v mladinskem pihalnem orkestru, v pihalnem orkestru Premogovnika Velenje, prepevam v mladinskem zboru centra. Vsa ítiri leta sem dosegel tudi odliien uspeh,« je povedal. Z zadovoljstvom se bo spominjal srednje šok tudi zaradi s(x5olcev, s katerimi se je zelo dobro razumel. Bi kaj spremenil v srednji šoli, če bi imel lo možnost? »Morda bi črtal kakšno konferenco v prvem in drugem letniku. Tudi kakšna obremenitev kdaj pa kdaj manj bi bila za dijake dobrodošla. Svojih odločitev pa ne bi spreminjal ne glede na to, da so mi dejavnosti V7elc kar veliko prostega Časa.» Kot je Še povedal Domen, so mu vedno stali ob strani starši. Spremljali so njegove u.spehe in jih nagradili s kakáno dobro besedo. V nagovoru zbranim v dvorani je Domen naštel zanj tri pomembne dogodke v letu 2004: vstop Slovenije v Nato, v Evropsko unijo in podelitev priznanj izjemnim dijakom ŠCV »Malo sem se stem pošalil, čeprav je v trditvi nekaj resnice. Priznanje je zame dokaz, da so bili v okolju, v katerem sem deloval, zadovoljni z mojim delom. Je nagrada za vložen trud. hkrati pa spodbuda za naprej, recimo. Nenazadnje neke vr- Domen Strupeh bo šMI in bogatil svoje znanje na področju računalništva in informatike. ste obveza.« Po končani gimnaziji ga čakajo novi i^zivj pri študiju na področju računalništva in informatike v Ljubljani. Do takrat? Prvih 14 dni po koncu pouka je bilo delovnih na počitniškem delu v Gorenju ...: »Pravzaprav nimam načrta, za kaj vse bom izkoristil počitnice. Najbrž se bom odpravil na morje, na krajiUï izlete s prijatelji, .septembra pa me čaka nagradni izlet na Dansko. Bom v skupini 40 najboljših dijakov iz vsake gimnazije v Sloveniji, ki bo imela v 10 dneh priložnost spoznati omenjeno skandinavsko državo,« je sklenil pogovor izjemen dijak ŠCV Domen Strupeh. ■ tp GOSPODARSTVO Gorenie prevzelo družbo na Češkem Vclcnjť, Mnrwnské Odoli • 1. julîjii • Gorenje, d cL, je sklenilo pogodbo o pridobiivi 1 (K)-odstotnega lastniskega dcle/a družbe Mora Moravju, a. s. Na podlagi sklenjene pogodbe bo ob izpolnilvj sprejetih (Klloîrnjh pogojev družba Gorenje, d. d,, postala laslnik delnic družbe predvidoma do konca leta 2ÍKW. Družba Mora Moravia, a. s., ima sedež v kraju Mariánské Údolí na Moravském v OeAki rcpubl^iki. ki je priblii:no 90 km oddaljen od Brna. Družba je bila uslanovljena leta 1825. /e leia 1902 jo zaiela proimjaU peCi. danes pa proimjašiedilnike in ima pomemben Ir^ni delež na (Vškem, Slovaškem 1er drugih vzhodnoevropskih državah. V lelu 2003 je družba usivarila prihodke vvl^ini 1.778 mio C/K (eca. 55,8 mio EUR) 1erčisli dobiček vvl^ini 15,y mio CZK (cca. 0,8 mio EUR). nakupom družbe Mora Moravia, a. s., bo Gorenje poslalo eden najmocncjSih evropskih proizvajalcev Štedilnikov ler ulrdllo svoj Iržni delež v Srednji In v Vzhodni Evropi. Stavke v M clubu ni bilo StcivkovíH 0(11)01' tekslilneí»a podjcMja M club jo /a cctrlok, 1. junija, napovedmi! stavko. Podjetje se, kol je znano, že nekaj časa uhada z velikimi težavami pri poslovanju, ki se odražajo predvsem v slabem fionanCnem stanju. Dela naj bi namreC imeli dwolj. Slavka je hlla dan pred na-pt^vedanim datumom preklicana. Koismo izvedeli, pUtie kioF. dokaj redm> zamujajo, kar je bil eiler od vzrokov za napovedano stavko. Druga stavkovna zahteva pa se je nanaSala na podrobna pojasnila delavcem, kako polcka aslanav-Ijanje Invalidskega podjetja. stopkl namnřC lečejo že nekaj mesecev, delavci pa st>imellobCuiek, da pre malo vedo o tem. Sploh, ker bi moralo biti podjetje po prvih napovedili že ustanovljeno. Poklicali smo predscdnko sindi-kala delavcev M ciuba Olgo Oviyak. "Vodstvo podjetja se je resnifno potrudilo in zagotovilo denar za majske plaOe, ki sc^ bile izplačane v sredo. Prav lako so nam p^">sredovalj podrx^bne pcida-tke o poteku ustanavljanja invalidskega podjetja. Iz katerih je razvidno, da je vodstvo podjetja naredilo vse, kar je bilo v njihovi moći. Obesili smo jih na oglasn<^ desko v podjetju, tako da jih lahko prebere prav vsak. Ker sta bili obe stavkovni zahtevi izpolnje- ni, je stavk^i\iii odbiir stavko preklical " ?»mt> izvedeli, /iikaj se pni-jctje ne more izkopali izllnanćnih težiw in ludi podíJtc^bnosii v zvezi zusianavljanjcm nt^ega invalidskega pi'idjcija .smo želeli izvedeli od direktorja Marjana CrH-l>er.ška. vendar je bil zaradi bolezni odsoten. Naj spomnimo, da so v M clubu v Velenju nakopičene finanCne težave začasno rešili s prcxlajo lastnih irgiwin v začetku Ictolnjega leta. laki-at R;'^pomoC pi^djelju cib-Ijubili ludi nu ministrstvu delo. družino in socialne zadeve RS ter na velenjskem zaw.ídu zazzipt^slo- vanje. Stekli so postopki za astancv vitev invalidskega podjetja, v katerem naj bi delo dobilo 22 delovnih Invalidov in nekaj sîareji>ih delavcev in delavk p^^djetja. V tem je takrat Marjan (îaherick videl dobre obete ya prjlnxjn<>«t di^JŽbe. Sploh, ker se v Velenju že nekaj let scx>čajo z veliko botniSko odsotnostjo zaposleniju kar je za po<.l-jetjeveliko finančno breme. V Velenju je trenutno ZJiposIenih 114 Ijudi.skupajzcîbratom vPrekmur-ju pa 147. ^ vedno velja, davGra-du težav z veliko bolniško odso-ln<^stjo nimajo. ■ bš DOM ))obvladu]e(( lo^aj in občino tlaviH) podjoljo Doni Na/arjo upravlja piH^ko 300 slanovaiij v kraju in občini - Picnzema ludi OsSlaic p()nionU)nc objckie in ima velike narrlc - Zadovoljni z daljinskim omrežjem ogrc^vanja in športno dvorano - Jakijeva galerija Janez Ptesnik OWina Nazarje je u-stanovlieljica in lastnica javnega podjelja Dom, ki upravljanje stanovanj vse bolj Širi na ostale dejavnosti. Upravljanje s preko 31)0 stanovanji jc pťwsod precej zahtevna in koClji-va zadeva, zato težav nikjer ne manjka. V tem Času je vosprcdju vpis stanovanj v zemljli^ko knjigo, kar je za stanovalce skoraj ŽJvljenj-skega pomena, »lega se zaveda- mo. z^ato smo lej nalogi namenili veliko naporov. Vloge za prvih 100 stanovalcev smo dali zemljiški kjijigi na vpogled že pred časom. Temeljito so jili pregledali in zahtevali dodatne načrte, na podjetju pa smo se o vseli podrobnt^slih pivanimali pri sestavljalclh zakona in preverili podrobnosti. Preverjanje smo opravili večkrat, zato naj Ix-ido lastniki stanovanj prepričani. daje njilîova la.stnina varna. Do 10. julija bomo v zemljiško knjige» vložili vpise za vseh 3U0 in več lastnikov st«ntwanj, kdaj bodo izdane odlc^čbe, pa je že stvar zemljiške knjige. Zavedamo se problematike, saj so se. med drugim, lastniki večkrat menjali, zato delamopo pravilnih In nekajkrat preverjenih postopkih, saj si nihče ne želi kakánega /.biljskcga gaja.« pravi direktorica podjetja Dom Vera PečniL Razumljivo to ni edina težava upravljanja stanovanj. Vera 36 zrn potrebujete, da lahko po NORIH CENAH kupujete! Seveda samo imetniki Erine kartice "zrno na zrno". REZALNI STROJ SIEMENS. MS 63000 Pećnik: »Velike težave Imamo z neplačevanjem stanarin, vodarin In ostalih zadev, Zavedamo se. da se standard slabša, da je življenjska stiska vse večja, z^tc je velikokrat najlažje "odložiti'* plačevanje položnic. Stalnih neplačnikcw imamo kar 25 tHLstc\tkov,kar razumljivo povzroča ludi stalne težave z likvidnostjo. Za nekatere smo na zahtevo lastnika že predlagali zaiitevo za izselitev, saj drugače ne gre. Hkrati pa moram poudariti, da je med ncplačniki tudi veliko iiik. mislijo, da jim ni treba.« Pravv tem času ustanavljajo rezervni sklad» ki ga seveda terja tudi Z4ikon. Jasno je, da bo sklad namenjen izključno lastnikom stanovanj In znatnim stroškom pri obnovi in vzdrževanju, zalo pričakujejo, da sc bo skladu čira prej pridružilo čim več stanovalcev. Zelo pomembna stvar je sistem l^jptovcxlnega ogrevanja. Osnov-nt del omrežja je sicer plačala občina, vi>eeno pa je bila naložba za priključitev za stanovalce velik zalogaj. Pri izgradnji in uvajanju lega sl.stema smo začetniki, zato Vers Peànik: »Za v^no bolj razvejano in zahtevno dejavnost je potrebno vetiko naporov in medsebojnega so» deiovanjau pride do nesporazumov pri vodenju in upravljanju računalniško krni i Ijcnegu sistema. Upt^rabniki morajo vedeli, da imajo preko računalnikii vedno vpc^gled na delovanje sistema in slehernega objekta, kar je zlasti pomembno v primeru okvar. Tudi zaradi tega je potrebno stalno wjdelcwanje In usklajevanje med nami. Izvajalci in lastniki,« pravi direktorica Vera Pečnik. Ib sla dve z^res zajetni In zahtevni dejavnosti, vendar tudi ostalih ne manjka. Najprej velja poudariti, da so temeljito obnovili dom kulture, v zadnjih lednih predvsem malo dvorano In pevskoso-\x\ ter zagi^tovili vzdrževanje oktv lice. Dobrodošla novost za Naza- rje in ^ïrio okc^lico se obeta z ob-novo nekdanje galerije Jožeta Horvata - Jakija. Vera Pečnik: »Obnovo želimo skleniti do septembrskega občinskega praznika, to pa pomeni ludi novo namembnost Jakijeve vile. V ospredju Je kulturna dejavnost z različnimi razstavami domaČih in drugih umetnikov, kar seveda ni naključje, ntwosi pa načrti z^ izobraževanje mladostnik<.w in pti-sebej starejših v tretjem življenjskem obdobju. Zanje pre^îvideva-mo med drugim učenje tujih jezi-k tudi pravo malo formo vivo.« Že v je.senskem ča^ bo podjetje Dom vupravlja-nje prevzelo Še en velik in pt^mem-ben objekt v Nazarjah. /a: kar [xmcisni so na športno dvorano, ki je dejansko zaseilena c^b jutra do poznega večera. Zlasti v poletnih mesecih, kov njej ni šolarjev, jo želijo kar najlx)lje tržiti. Pri tem velja o nten i ti, da jo je prav pred nedavnim za teden dni uporabljala mlada slovenska košarkarska reprezentanca v pripravah na bližnje evropsko prvenstvo, prav v tem tednu pa je in še bo v njej odigrala vsaj Še sedem prijateljskih tekem. Kljub temu uresničujejo ludi p^1gram pctčiiniških dejaviuîsti za otroke. S 36 zbranimi zrni v tretji hiški nagradnega Kartončlca, si lahito gospodinjstvo osvežite s poletnimi Izdelki trimesečja In doživite nepozabno adrenalinsko zabavo. Izdelki trimesečja so vam nd voljo odi. do 31. julija 2004. GUMNr ^^H ^^^H GARANT Polzela ^^^^^^ Industrijska prcxJajaIna Polzeia ^^^^ tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31 Delovni čas prodajalne: pon-pet odS.-18. ure, sobod8. -12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130,03/70 37 131 E*mair: lnio@garant.si, spletna stran: www.garanLsi Nudimo pohiitvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskiri sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. BR!0DM v Industrijski prodajalni GAUNT na POIZEU od 1. julija do 31. avgtista * ^ o Znižanje regalov iz program G-2000 ~ o Ugodna ponudba kuhinj PAIUIELA, spalnic KAJA in ragalov za opremo dnevnih sob OUKA z dostavo in montažo o 25 % popust na 1. generacijo kosovnega pohiitva (pisalne miza, računalniška miza, omarice za čevlje, video omarice, klubske mize) POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOMI 8. julija 2004 n^HlàS NASI KRAJI IN LJUDJE Življenje v Bevcah je življenje z naravo liťlos niiîiova 'M) 1(^1 od iisianoviive KS B(nrc- l^ia/novfuijc Ik) koiirano koiicr lodiia - Zavotlćijo se. v kako îieokriij(^ïii nara\ i živijo - Ní)\ íti p()s<^litov si ne želijo Bojana Špeget Prazniwanjc krajevnega prazni-kti so v Bcvčjih priœll 13. junija. Medvedjimi priredllvami jo HI zagouwo Iradlclonalni, lo-krai 16. spominski memorial za siarejSc gasilce in gasilke, imenovan po nckdimjcm vodilnem ptsilcu v kraju Ivunu (iruclniku. V nedeljo «) pripravili Še dcîbro oí>iskan pohod po mejah krajevne skupnosti, osrednjo prireditev ob prazniku - proslavo in ra>'-slavo vezenin, pa pripravlja-jojuiri /večer vveCnameaskcm domu v Bcvčah. Mi smo Bevče, lepo vasico v ne-ptwredni bližini mesla Velenje, kjcržvi okoli 240 ljudi, obiskali prcjSnjl leden. Sprejela sla nas Irena Friškovec, predsednica sveta KS Bevcc, in podpredsednik sveUi Vlado Vi-deniíťk. Slednji nam je prinesel tudi rezultate Cîrudnikovega memoriala, a je poudaril, da gre pri lem lekmiwanju bolj za druženje gasilk in gasilcev, ki so njihovega nekdanjega poveljnika ludi po/nali, saj so gcneracija. Ireno Friskovec pa smo v uvodu vpraâali, kaj se jc v zadnjem lelu dni v kraju spremenilti. "Tisti, ki piihajajo k nam v Bevće iz smeri Gorice, opažajo, daje cesta veliko bolj prijazna. Se vedno pa to ni tisto, kar si :^eli-mo, namreč da bi bil ob cest I ludi pločnik In kolesarska steza. Ziinje - peSee in kolesarje, cesla fc ni varna, po njej pa hodi veliko otrok- Je.seni smo sanirali tudi eno od krajevnih cesi v Zgornjih Devrait Krajani, ^loh vozniki, so je bili veseli. Smo pred menjavo oken na dviirani doma krajanov in gasilskega doma. Seveda pa skrbimo ludi za vse ostalo, kot je posip nekategoriziranih cest in njih-doče. Nadaljujemo tudi IradicI-jo obdarovanja ncworojcnčkov. Veseli smo, da smo Iclos bogatejši za dva nova Člana naše kra- frena Friskovec: "Več poudarka smo dafi druženju krajanov, kar nam dobro uspeva. " jevne skupnosti. Ob vstopu v EU smo se zbrali pri na^m domu in posadili lipo, simbol slovenstva. Vsak gospodarje prinesel svoje pridelke, giwpodinje smo spekle dobrote. Tako smo simbolično pobtzali, da iselimo v Evropo s lislim, kar znamo narediti Stimi.^* Ob tem i/vemii, da v kraju deluje ludi pododbor društva upokojencev In da sošc vedno zelo ponosni, da v okviru PCiDBevče deluje pevski sestav SVIT, ki nosi ime kraja po domovini in tujini. Bevće so nnmreć majhen kraj, zato se krajani zavedajo, dii morajo drsali skupaj. Vse prireditve v kraju pripravlja KS z roko v roki s prostovoljnim gasilskim dru^lvom Bcvće. Redno izhajajo ludi Bevške novice, pa Čeprav so Iclos i/dali le eno številko, ličejo namreć avtorje prispevkov, da ne bi bili to vedno eni in isli. nekaj časa se* pripravljaj^^ tu- di na izgradnjo now kanalizacije. Lani so raCunali, da bodo dela Iett)s stekla. In kako kai^e? "Vsi novo kanalizacijo zelo lezko pričakujemo. Vendar se je ravno letaš spremenila zakonodaja. Kaže. da bo prizadela tudi naš kraj. Sedaj ne vemo, kako ho potekala izgradnja, kako bodo zgrajene čistilne naprave. Pnijekte pripravlja Komunalno ptjdjetje Velenje. Upain pasi trdili, da v tem mandatu kanalizacije 5c ne bo." V Bevčah se je po novem prostorskem načrt usprt")stilo ludi nekaj gradbenih parcel. Vendar razen novogradenj tnrok domačinov krajani ne opažajo večjega interesa za gradnje pri njih. '*Na nek način si Mimo, da tako ludi ostane, da Bevće ostanejo takáne, kol «y Vedno bolj se zavedamo, kaj imamo. V lako ne-pasredni bližini mestaživimov povsem neokrnjeni naravi." Ceste? Te so vedno nedokončana zg(3dba, saj zob Oasa ne počiva. Zato pred.sednica pravi, da tu nikoli ne bo konec, vendar pravi, da imajo na MO Velenje posluh za njihove potrebe. Z njihovo pomočjo tako slej ko prej uredijo najbolj dolrajane ceste. Se to. Tudi na jutrišnji proslavi on .'^(Metnici krajevne skupnosti bodo program pripravili krajani sami. Njihovi otroci jUî vedno razveselijo z nastopom, pa Č-epravv kraju nimajosvoje^ole. Na 16. Grudnikovem memoriálu so slavile starejše ga,silkc iz P<îD Polje pred ekipo P(iD Mengeš in PCiD (laberke. Sodelovalo je šest ženskih ekip. Med člani so prvo mesto z.a.sedli člani PCD Polje, drugo PGD Matke in tretje PGD Oplotnica. Pomerilo pase je I2m<\ških veteranskih ekip. A bolj kot rezultati so bili ta dan pomembni druženje in ponovno srečanje gasilcev in gasilk iz v.seh koncev domovine. Anica Kos je korajzna gospa Dol^oleliia iieiu^ljic a nc inoii^ viTjcU, kako di iiřjaeni so daiu^s ()lr()( i - Vsa d(^kk^la so si nekdaj žíílela l)ili »i()\ai išiee« - V Šoštanju je srečna Miiena KrsUč - Planine ZjTtenili vsa se, da se dobiva pri njej v Šoštanju, kjer živi z družino najmlajše hčere Vide. Navodila kam, ao bila jasna. Tako zelo, da ni bil potreben niti korak preveč. Še na hišno številko se ni bilo treba ozirati. Dovolj je bil pcv gled na gredico pred blokom. Sosed Domen, mlad vrtnar, ji je vanjo zasadil rože, spretno speljane v številko 90. / njenega balkona je pogled na togrcdico daleč najlepši. Prcdstop-niščnimi vrati je čakala nemška ovčarka (to-ra. Vseje bilo jasno. Anico Kos, dolgoletno učiteljico -v začetku junija jih je napolnila devetdeset - poznajo generacije in generacije J^oŠtanjčanov. Vrxto let jim jc kol učiteljica v glavo vcepljala življenjske nauke in modrosti, pa računanje in pi.sa- Z njenega baikona je íep pogled na gredico nje. Rada jih je imela, le svoje učence. Vse od prvega do zadnjega. Rodila se je v družini z enajstimi otroki v Zi-biki na Kozjanskem. Na to gričevnato in vinorodno pokrajino jo še danes veže nešteto stvari. In nešteto ljudi. Starši niso bili premožni, a so AnicK de kliču bis ire glave In iskrivega pogleda, omogočili šolanje. Obiskovala je gimnaziji v Celju in Ptuju. »Stric organist je dobil začasno službo na Ptuju, pri minori-tih, pa so me vzeli k sebi,« preprosto pove. Nato pa, ko so po vojni hudo potrebovali učitelje, je opravila pedagoški tečaj in takoj po šolanju nastopila svojo prvo učiteljsko službo v Rogatcu pri Rogaški Slatini. Srečna je bila, da jc lahko pastala učiteljica. »Takrat je imelo vsako dekle željo, da bi postala učiteljica, vesle,« je povedala Ampak vmes seje Anici zgodilo Še veliko. Predvsem ji ni bilo prizanešcno s hudim. Vojna vihra jo je leta 1944 pripeljala v celjski Siari pisker, V njem je bila ne samo priča, ampak neposredna udeleženka drzne partizanske akcije, koso zapornike iztrgali iz krempljev nemškim okupatorjem. Anica je noč rešitve toplo opisala v enem od člankov, kije bšel v časopisu. V drugem, prav ta- ko napisanem s skrbno izbranimi besedami, je popisala njeno prvo srečanje s XIV divizijo v Loki pri /usmu. Umrl ji je prvi mož. Bil je profesc^r. Poročena sla bila le Štiri leta. Doma, tako kol ona, iz Zi-bike. Sama je ostala z dvema dekličema. '/. drugim možem, tudi proťe.sorjem, zdaj že pokojnim dolgoletnim ravnateljem nu Kajuhovi Šoh, kjer je poučevala (udi sama, jc prišla leta 1956 v Šoštanj. Z njim .sta prišli še dve deklici. Vse štiri so učiteljice, tri že upokojene. Anica je izpregla Icia 1971, pa je potem vseeno šc .štiri leta poučevala, nadomeščala na Aškerčevi SolivVelenju. »Lepi časi so bili to. Šolali so ,sc lahko vsi.« (^ila devetdesetletnica prebira časopise in z zanimanjem gleda televizijo. Vse po vrsii, tudi šport. Že zaradi okolja, v katerem živi, ji ta ni tuj. Nikoli ne pozabi vprašati, kako se je končala kak.šna pomembnejša tekma. »Ni pa zahteven spremljevalec Športa. Zadovoljna je že, kadar naši košarkarji zgubijo za manj kol IO točk,« so najin klepet dopolnili njeni bližnji. Ne mara pa telenovel. v katerih se neprestano nekaj dogaja, zato da se na koncu nič ne zgodi. »Slran vržen čas,« pravi. Za vse drugo pa se živo zanima. Jo tudi v živo zadene. Gospa Anica je naročena na časopis še iz časov, kojc bilo današnje Delo šc Slovenski poročevalec. Ker na tekočem z vsem, pa naj gre za šport, kulturo ali črno kroniko, pa mora biti. Nekega dne pride iz službe hči Vida. Anica živi z njeno družino. In jo najde vso i/ sebe. Sedi s časopisom v roki vsa objokana in mrmra: »Ne morem in ne morem verjeli, kako žichi so zdaj otroci, koliko agresije, nasilja, nespodobnosti in ne-spoštljivosti je danes v šolah. Gelo varnostnike morajo imeli ponekod. Si predstavljate?« Članek, ki je govoril o nasilju na eni od šol, je v njej povzročil močan naval čustev. Tudi dnevnika na televiziji nikoli ne zamudi. »Me včasih kakšna novica tako razjezi, da potem dolgo ne morem zaspali.« pove. Spremlja, kako ji rastejo vnuki in pravnuki. Deset vnukov ima in tri pravnuke, čelrti je na poti. Se ga veseli. CUeda Čez balkon, kako uspeva Dom nova gredica. Di^poldan, ko je sv in kiiielijskili zeniijišr - Upraxiia enota sama odlora o \niitvi 9.070 hektarjev - Dosk^j je izdala osem delnih odloči), od lv{ii\ je pel piavnoiiKK nih • /a 8.1(>7 hc^kiarjev zaeasna odlort)a Dvanajst let jc žc minilo od spre-jctna /akona o dcnacíonali/acijí. hkrali ludi <">dzalucvkii ljubljanske núdški">řijc zavrnitev premoženja. Na območju moifirske upravne e»oie jc bilo podržavljenih 11.257 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. P(»topkj več kot zahtevni, pred nedavnim pa se je postopek vendarle nagnil k hiire>^i rešitvi. Upravna enota Mozirje je na-mrcC Izdala sklep, ki zavezuje Sklad kmcijjsklh gozdov in zeni-Ijiše, da prene&e na nadškofijo v zaCasDo uporab<'» 1 ří? hektarjev kmetijskih /emijišč na območju celotne /'jtornje Savinjske doline. Ki pa ugodila zahtevku, da bi za lo prenKî^-nje veljala prepoved razpolaganja. Načelnik upravne enote Vinko liCnikje o tem povedal: >>Zahte-vek ljubljanske nad^kofije je v dosedanjem upravnem delu zgoščen na 8 odločb. Od leli jih je 5 fi: pravnomočnih,.*^ pa so odprte, in kol sampnivim. kolobarijo od ustanove do usianovc. nanašajo pa se na 8.167 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdiw. Cilede lega je nadf^ko-fija leia^njega marca na upravno enoto naslcA*ila predlog za Izdajo zača.sne odredbe, ^e pa za prenos zemljišč in gozdiw v začasno uporabo. O len: predlogu smo t^ve-siili vse stranke v postopku. Prav lako .smo od nadiikolîje zahtevali, da svoj predlog natančno opredeli. saj iz vloge ni bih povsem jasno. na kaj se predlog nanaša. Nndškofija je predlog dopolnila, hkrali pa smo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zapnv^ili. da nam je dal naN^rogled koneesijsko pc^gcHlbo, kije bila sklenjena med skladtfm in Gozdnim gtx»podar-stvoiJi Nazarje. Pcî proučitvi diikii-mentaeije je upravna enota izdala sklep, s katerim je nadAkoliji kkonja. ki sta stranki v postopku. Slednje je vrhovno sodile izrecno poudarilo v (dentičnem primeru vračanja Bomovih gozdovna Gorenjskcin. Na lej točki se lorej nujno pojavi Gozdno gospodarstvo Nazarje. V koncesijski pogodbi med njim in skladom, ki je bila podpisana leta 1^96 in bila sklenjena za dobo 2() let, so namreč natančno opredeljene pravicc in obveznosti med strankama, /ato se gozdno giTspo-darstvo razumljivo sklicuje nanjo, po izreku vrhovnega sixlisča pa ni nje le zadeve, ne vemo, ker nas ministrstvo o tem ne seznanja. Upravni enoti je lako (wlalo 9.07(1 hektarjev zemljišč in gozdov. Doslej smo izdali i>sem delnih c^dločb, z lîjimi pa sm<^ odločali o 8.203 hektarjih površin. Pravnt^ (nočno vrtije-nih jc!^ hektarjev, enako velja za Vinko Poiičnik stranka v postopku, kar lahko za gozdaije pomeni hude te?ave. Po udarili velja se, da sklep niozirske upravTW enote še ne pomeni lastniniva, saj sta pravica do uporabe in pravica dt^ razpolaganja dve povsem različni stvari, Ibrej sklep upravne enote pomeni zavarovanje upravičenke, da se zadeve zanjo ne bi poslabi>žile. Rc>:ik^ l']»ziiik. predsednica komisije za denacionalizacijo, je stvari podrobneje pojasnila: »Na ob-nh'JČju na^e upravne enote je bilo nadAkofiji podržavljeno 11.257 heklarjev kmetijskih zemljišč in gozdiw, od tega je hektaijev gozdkW, 4.657 hektarjev kjnetijskih zemljišč in en hektar stavl^nili z^m-lji§Č in stavb. Od le vsote je upravna enota ministrslvu kulturo, kot stvarno pristojnemu organu, prenesla v reševanje 2.187 hektarjev zemljišč. 'Ib so območja, ki so zavarovana kot naravna in kulturna dediščina. Kako daleč je reševa- Rezika Plaznik odŠktxJninoza objekt naBrdcaliv Mozirju, Vugotovitvcnempi«iq>-ku imamo íc 715 hektarjev /cni-Ijisč. na katerih so objekti pa.šnih skupni'ïsli. (Objekti namreč niso odmerjeni. Poleg tega smo ugotwili, da4í) hektarjev ni mogoče vrniti v naravi, ker so tozazidaiia zemljišča v krajili in ob njiii. ugotovitveni po-stopekpa tečete za III hekta:jev. za katere proučujemo možníwti za vmiievv naravi oziroma za določitev odškodninskega z.ahtcvka. ib so p(wroru. o kar štirih knîgih glasovanja za novega v.d., o anonlinkah z žaljivo vsebino in Še o čem ne manjka, /adevx) smo preverili pri direktorju ŠCV Ivanu Kotnik«!. là nam je v pogíworu potrdil, da si'j se za n\esto ravnatelja gimnazije ptiiegovali Štirje kandidati, kar je daleč največ doslej. Po opravlje-nili ptwiopkih ravnatelja niso imenovali am pak vršilca dolžnosii. Nalogo je eno leto opravljal dosedanji ravnatelj Andrej Ku/man. Aprila letos se je zgodba ponovila. Znova razpis za ravnatelja, znova Štirje kandidati, v izboru sla znova ostala Lsta dva. Poleg že omenjenega Kuzmana tudi Rajmund Valťl, d^v>edanji pomočnik ravnatelja gimnazjje.'lùdi tokrat se imenovanje ravnatelja ni izsio. V novem krogu izbora za v.d-ja je na učiteljskem zboru ginuiazlje div bil podporo Kuzman. na nedavni sejisvela zavotla pa ValcI. lako bo ta od 13. julija dalje, ko Kuzmanu poteče enoletno v.d-jevsrvo, za eno lelo v.d. ravnatelj gimnazJje. »Zadeva ni tako preprosta, kot si predstavljajo nekateri. Mnenja učiteljskega zhora, dijakov, lokalne skupnosti so pomembna, za odločanje na svetu zavoda, v katerem so predstavniki vseh .Šol centra, dijakov, starcev, iokahie skupnosti in soustanovitelja, pa niso obvezujoča. Po imenovanju na svelu zavoda mora kandidata potr<.1iil še minister za Šolstvo, zjianost in import. Ne glede na mnenje učiteljskega zhora imenovanje ravnatelja ali direktorja našega zavoda brez sodelovanja okolja ni mogoče. Okolje je vedi^o bolj vpeto tudi na področju vTgoje ter izi^bražcvanja in bt»vpriliodnješe bolj.« Na govoricc o izbirali v.d.ja tako dolgo, dinkier nlsi^ izbrali pravega, se je Komik odzval z besedami, da sť> pri lem pc*4kasile vse razpcíložlji-ve možiiosti, kijih zakomxlaja dopušča, saj potrebne večinskem podpore swt zavoda ni dal ni^be- nemu kandidatu, /av.d-jaso imenovali kandidala. ki je dobil največ p^)dpoie. Je imelo imenovanje v.d.-ja politično noto ali ne? »Imenovanje ni bilo v nobenem primeru politična odk'čilev. Je pares, karsem že poudaril. da je vpliv lokalnega okolja nK»čnejšl In hrezceloviie ptnlporc imenovanje nt mogoče. Ker jc gimnazija najbolj alraklivna sretlnja šola, kamor sc vpisujejo najboljši učenci, kateri starši so praviloma tudi zelo akiivni. jc gi">iovo imenovanje po svoje pogojevala tudi okolica. Do sedaj smo bilinavajeni.da je kandidat, kije dobil podpon-» na učiteljskem zboru, to dobil tudi na drugih ravneh. Časi se spreminjajo. Kot javni uslužbenci smo še bolj na udaru in to nu>ramo upi'Âteva-li tudi pri imentn/anjih.« Aprila prihodnje leto bodo razpis za ravnatelja Splkoljc izstopajoče ureditve, ampak tudi ponudbe. Na novo se v blagovnici pojavlja ponudba papirnice s Šol- skim in pisarniškim programi^m, v katerem Iz-sio-pa papirnica Leonardo, večji je darilni program, po kalere m .Standard slovi. K temu so dodali še kuhinjsko galanterijo, najrazličnejše priponnvke, posodo. iztíťlke ir stekla, porcelana in keramike. Poleg Erese v ponudbii blagovnice z neživiLskIm blagom vključujejo Šc prodajalne Svilanit. Odeja ter Bombažna predibica in tkalnica'Iržičs tekstilom za dom priznanih slovenskih prtîi/vajalcev, Drogerija Beautyworld in Foto Zoom. ■ ip,Foto:vos teoUSetaSMUf n^iB-iMi po(MmBi.1JII,RT IM.!!« mafíůi,mmrí 79 UNÏON MlillS3E,itiUsHCi ftvomi lÉpi Alcc^pcnudbivd^tvvsdiprad^roh skupil IB. 7.2004. Ponudba vd^tfeprgdajeiak^ Cm »v STI'.I^idcmiiséaTnMcr^^ tOOOl^ublpftL Minister za zdravje opozarja: "Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!" BrCZ dvoma. 8. julija 2004 if^HlAS KULTURA Nova scena v muzeju premogovništva Skok COY. kožo posla ja \'se ho I j prcpoziiav(Mi dogodek Šaleško dolino - Od petka nova sivm muzeja Milena Hrstič - Ptaninc Vťicnjc, 2. julija - Pci loi je mini-ki.odkiir so nvvnskom premtv govništsu. V pelok so v heli garderobi muzeju odprl) novo sccno, skok čez kofo. Zbrane je oh tej priložnt*>lJ nagtv voril dirtkîorza po&lcwno področje JK^lJiiiga Skwenske oleklrame dr. Milan Medved, v kullumcm programu pa naslopili (olkalisli gltisbene šole. Nova scena prikazuje oblCaj sprejemanja novineevv rudarski .Mćin. lega v Skwoniji ohranjajo le v Vb-lenju in ljul>ljan.ski narav^wtovno-lehniCtii fakulleii. oddelku za mon-laniî»iiko. Scena je zasnovana la- V petih Iciih 140 tis v pciili lelih si> v muzeju nenehno dopt-)lnjevall zunanje zbirke, dodelali so podzemni del in ga uredili tako. da lahkiî gredo na o^ed (udi invalidi na voziC kilu slepi in slabovidni. Poskrbeli so za veijezićno vodenje. Muzej je vpeiih letih obiskalo 14ÍJ.0IH) ljudi, pa'jel je vci priznanj, med njimi priznanje Evropskega muzejskega foruma. ko, tla lahko obiskíwalei spoznajo vse eleraenie skoka čez koŽt\ sebej bo najbrť^ pritegnila tisic. ki so na preteklih iriinšiiriik.sedh skcv kih skočili v rudarski slan, saj so z multivizijo predstavljena njihova imena» marsikdo pa se bo goiovti našel ludi na po knjižnica pozimi preselila v nove prostore, stavba sedanje knjižnice In galerije pa bo namenjena le galerijski dejavnosti. Na otvoritvi razstave so raztlolili tudi tri nagrade; iretjo nagrado, ki jo podarja podjetje Gorx5nje,d- d., je prejela N«tasa Colj«. drugo, ki jo podarja Muzej-galerija, je prejela Kantien Baja'.S tem sije prislužila samostojno razstavo v galeriji Velenje maja prihodnje leto. Prvo nagrado pa je povsem zasluženo dobil Klemen Volovsck Iz Cn>mjega Grada. Prejel bo 75 tisoč SIT In možnost sodelovanja na mednarodni likovni delavnici na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, ki jo soorganizira velenjska Cialerija. Nagrajenci st> bili seveda veseli. razstavo, vredno ogleda, pa si boste lahko ogledali do 22. avgusta. ■ bi »Pogoji so tukaj idealni!« Čeprav so počitnice, v velenjski glasbeni Soli ni za-tiSja. Od l.julijadaljevučilnicah odmevajo zvoki violin, nil katerih izpi^polnjujejo svoje gla.sbeno znanje udeleženci tradicionalne mednartnlne ptîlctne vk^-llnsko iole profesorja luorja O/Jmu. IH jih je. od lega polovica Skweneev, ostali pa prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Švice, Poljske, J aponske In Koreje. Po v^^čini so študenti glasbenih akademij, visokih glasbenih Šol in kc^nservatorijev. Veliki» časa na srečanju s profe-Si^rjem in ludisicerdc^brsen del dneva namenjajo študiju in nadgradnji koncertnih ter solističnih violinskih programov, ni>čiivene /4nogljiv(>sti pa koristijo v domu učencev, v hotelu Paka, pri zii-sebniklh. VeČina med njimi je .starih znancev najstarejše pt^lctnc v Sloveniji. Najboljši med njimi se bodo predstavili šii^i javnosti na štirih kr IgorOzJm poučuje na Akademiji za glaslx> v Salzburgu. Sicer pa ga kot violiaskogii mojstra pozna-jovvseh pomembnej.^lh evropskiii glasbenih središčih. Njegova poletna violmska Šola je lete« že 16. po vrsti in sodi mod najstarejše tovrstne v Sloveniji, ludi med najzahtevnejše, »lega jaz ne mt>rem reči, ampak ude- leženci.« je ob obisku povedal profesor Ozim. Njegovi varovanci se vvečini pripravljajo na najrazličnejša tekmi wan ja Na vprašanje, čemu na mednarodnem vi-(îlinskem kur/u namenjajo tisredn ji'i pozixnc^st, pa je mojster odgovorih »Odvisno (xl vsakega udeleženca pcîsebej. Eni rabijo več tehničnega. drugI več glasbenega izpopolnjevanja- Zai41^) bibliografskih enot. med njimi več kot de.set samostoj-nili publikacij. Za sw^je dtisežke pri raziskovalnem, muirejskcm in pedagoškem delu je prejel Številne ni^jra^le in odlikovanja, Uglednega in spoštovanega gosta je v lorek, 29. junija 2fM14, gcwtil Damijan Kljajič na Klepetu pod arkadami na Velenjskem gradu. Čeprav je že čas dopuslov, se jc srečanja, lutll s priljubljenijn dt^lgo- leinim predsednikom Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva Velenje, udeležilo veliko število obiskcîvalccv. Prc^f. lir. Milan Zevart je bil vluho-vit in iskriv sogovornik, ki jessvo-jimi prigodami večkrat nasmejal ^^Trsovin*^^ Irena Kočevar s,p. Market TUS Koroška 46, Velenje Vse bo tako, kakor je bilo ... Tli«! I ... še boljše bo! ostaja v Stari vasi! priwMne. Odstři je svoja otroška leta Inz njim smo se sprehajali ponoči po Škalskem gozdu med vernimi dušami in (lelimi ženami. Sptv znali smo njegovo šolsko pol iz grajske konjušnice preko dogod-kw v zvozi s sprejemnim izpitom na klasično gimnazijo v Ljubljani In bivanjem v samostanskem internatu pn lazaristih. nato bivanje pri kapucinih v Celju ter kruto prekinitev šolanja ob nastopu vojne. Spremljali srao njegcwo sodelovanje z aktivisti šenliljskega okraja, skrivanje starih knjig, zapor In za-sli.Ševanja v zvezi z bratovim bivanjem pri partizanih. Spominjal se je patra Kellerja, liišnega kaplana grofice Hcrbersiein, ki je veliko naredilza partizane in ki mu je ob bolezni prinesel topla oblačila. Iz krutega vojnega obilobja smo v -Spominih potovali po Študijskem olnlobju zgodovine in geografije in se nii,smejali ck^godku ob opravljanju iîjiita iz ru-ščine» ki ga jc dr. Zevari i^pravil najprej z^-se, čez čas pa 5e za drugega Študenta- Preko Izjemno lepih sporainos' na izbrane di-jake Klasične gimnazije v Mariboru, kje rje dr. Zevart zveseljem Zitčel svoje pe-dag^xško delo. smomu sledili v Muzej nartxlne osvo-l>oditve v Maribi>r, ř^erjc z izbrano ekipo delo zelo uspešno potekalo. Sogovornika sta se dotaknila tudi raziskovanja novejše zgodovine in težav, ki so 1975. leta spremljale referat o razmahu narodncv osvobodilne borlK na šia-jetskem, na kaiea*m je prišlo celo do obtožb, da je nacionalistični ^xlovlnar. in soočenja,v katerem je dr. Zevart dokazal svoj prav. »Zgodovina se piše po primamili virih in po kritičnem prelresu,«* pravi dr. Zevziil. Ko je beseda lekla o kolabc^racijl, je dr. ?.cvart dejal, ^em-nlm strokovnjakom In izjemnim človekt^m. ■ Aca Poles STE BILI POŠKODOVANI poravnava v prometni ^ nezgodi? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE VELENJE. Efenkova 61 tel- 6t£vilka: 0801314 KULTURA Šaleške horizontale Otvoí ílov razstavo Alojza /avolovska v ray.siavnih praslorih v ptïiiw-ni siavbi (rorcnja. (uvcnja Servis in galerije Kulîurnicc je v i.orek, 22. junija, svoja likovna dela razslavil akademski slikar Alojz ZavolovSek. Njegova umelniika pol se jc priCcla v sesidcsctih Iclih v takrat bilro razvijajočem se Velenju, ki jc skupaj z okolico kJjub pcwnejSi odselitvi v Zgornjo Savinjsko dolino ostalo predmci njegovega likovnega asivarjanja. Na svoje slike je umclnik ujel tudi industrijsko okolje Šaleške doline» v razsiaviSću Servisa pa jc glavna tema slik slovenski ko-zolcc. Kol jc na oivorilvi v avli (fore-nja povedala likovna kritičarka IVtilena Koren Bo/iček, so Salcâke horizonlale, kot se imenuje razstava, »rasle in zorele v njem vvsebini in na površini, V njih izpoveduje svoj pogled na dogajanja v razburkani prc-leklasii dolino, polne zgodovinskih in kulturnih spomeni- kov daljno preteklosti ter še bolj ostrih rezov v naravo in živ-ljenje njenih prebivalcev. V osebno izdelani simboliki je z racionalnimi poudarki opozoril nanje kol lenkočuien umetnik.« Alojz ZavolovSek je v dolini znan kol slikar, predvsem pa kol pedagoški delavec, ki je likovno vzgajal številne generacije uCenccv, kol mentor pa je vodil savinjske in šaleške likov- ne amaterje. Za njegov prispevek sc jc v imenu Gorenja zahvalil direktor I novac i j .ske ga centra Bur»Jenil)«kin pri rem poudaril medsebojni vpliv go-.spodarskega, kulturnega in bivalnega okolja. Torkovo otvoritev je spremljal glasbeni program. na kcmcu pa se je avtor razstave zahvalil za razstavo in dolgolelno sodelovanje z Gorenjem in Kulturnico- ■ DM Najina prosoinost Šcwtanj,2.julija-Likovni "pcr-lormans" akademske slikarke 'Imzye BastdJ. ki je združeval tudi druge elemente sporočanja. je v pelek zvečer privabil v kulturni dom šievilne obiskovalce. Avtorici je uspelo s pomočjo odlične umetnice LJohe Janče in ariikulacije igralca Andreja Žumbergarja usivariti prikaz odneha ali pa odsolno-sii odnosa - prosojnosti, ki naj bi vladala med dvema, med žensko in moškim. Ob tem je bilo gledalcem dopuščeno sodelovanje na povsem neposreden način, ki ga podajajo umetniki, v prostoru in gledalcih je usivarilo izredno moi zavedanja. Ravno lo pa je bil namen sporočanja "performansu", kije skozi slikarsko razstavo združil glasbo, igrc^ in sliko. Oblikovalski del 'ierezije Basted j^ prisolen skozi oblačila, ki .so prav lako njen izdelek. Vsekakor so k ccioli prispevali ludi svetlobni eťekti in močna izriiziUwt podajanja sporočil, ki jo zmore Ljoba Jenče - skozi gibe, glasba likovnega dneva zaradi nosiai)ilne8a vremena - V donui krajanov so zalo priprav ili lep zabavno-kiillurni verer Velenje - V KS Konovo so že spomladi pripravili prvo prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku - irdaicionalni pohod po mejah kraja. Ponavadi so v mesecu juniju pripravili še eno večjo prireditev-kuilurno likovni in zabavni dan v àembricu. A so imeli zadnja leta vedno težave z mokrim vremenom. Z^lo so se letos, koje vreme še bolj nesla-bilno kot prejšnja leia, odločili drugiiče. Prireditev so pripravili kar v domu krajanov, in to na predvečer dneva državntxsti. Predsednik sveia KS Konovo Karel Slropnik namje o dogodku, ki se gaje udeležilo veliko krajanov in krajank, povedal: "Likovno razsiavo. ki sta jo pripravila dva naša krajana, Krisii-na Rozman in Stane Sevčnikar, smo /družili s kulturnim programom, ki .so ga izvedli naši kul- Na otvoritvi razstave Je Tine PustatiČnik predstavit likovnika Hristino Rozman in Staneta Sevčnikarja. tumiki. Na lej prireditvi pa smo podelili ludi priznanja za lepo urejeno okolje liiš v naselju, ki jih podeljuje Turistično draštvo Velenje. Rrenjc izdelovali sadne mline m mlalilnice ter v bližnjih kamnolomih kopali zeleno glino. Premik je nastal leta 195S, ko so začeli izdelovati štedilnike in peči na trda goriva. Ko so barake v vasi Gorenje postale pretesne /a obetavno Širiiev proizvodnje, se je kolektiv na čelu z direktorjem Ivanom AlelŠkom leta 1960 preselil v stare rudniške prostore v Velenje. Pred skoraj na- tanko 40 leti. bilo je 3. julija 1%4, je Gorenje TGO predalo svojemu namenu nove to-varni.ške prostore na lastni lokaciji. Proizvodnji kuhalnih aparatov že kmalu sledijo pralni siroji in nato hladilniki, le-leviziuji, kuhinjsko poliištvi^... Za vsemi dosežki tovarne suv jijo zaposleni. Mnogi med njimi so dočakali upokojitev v Gorenju in ni naključje, da je tudi sedanje vodstvo (îorenja podprlo dolgolelno željo upokojencev Cjorenja, da bi ustanovili .svoj klub. To se jc zgodilo letos spomladi v vasi Gorenje, kjer bodo v soboto, 10- julija, razvili svoj klubski prapor. Pria'd i lev pred tovarno keramike se bo pričela ob 10. uri, avtobusi bodo pričeli voziti ob 8.45 iz Velenja s poslanki na lokalnih postajah (Pesje, Í5oš-tanj). Na prireditvi pričakujejo več kot tisoč nekdanjih sodelavcev iz vseh Gorenjevih tovarn v Velenju, Šoštanju, Gorenju... ■ H. J. 8. julija 2004 «fl^CiiSj R/í\DOJQK[] IDO i/JlS^POsDGl Glasbene novičke Dopusti Konoc Šolskega Ida ne prinaša radosli Ic učcnccm, dijakom in Sludonloin» ampak ladi zaptïîlcnim, saj prihaja zanjeías ležko prit^ako-vancga dopusta. V naSi rcdakdji se vrste žc Neprekinjeno dopustniSko obdobje v naši hiši je otvorila novinarka Dojana Spe^ei. Prvi del dopustil sije poptisirila po pregovoru: povsod je lepo, a doma najlepše. Propagandist Sašo Konečník se je v ponedeljek eil in poln novih moil vrnil 2 dopusiovanja v Puli. Po desetih dneh (od lega pol doma, pol na Malem Lašinju) sla danes (v četrtek) na svojih delovnih mestih Zakoškuva - direktor Boris in urednica radia Mira. Nekaj prostih dni je izkoristila že čistilka Rajka Lesnik. V prvi polovici tega meseca si je rezerviral dopust še urednik časopisa SianeVovk. Kam jo bo mahnil, ne ve. Vsaj tako nam je zatrjeval Še le dni v redakciji. Kol vnet spremljevalec predvsem šp^irinih dogodkov, tu pa je §e začetek druge nogometne lige, se bo - po izkušnjah sodeč - najbrž kar tei^ko ločil od Velenja ludi takrat, ko mu ni treba skrbeti. kdo ima kakšno sliko za naslovnico časopisa, kdo bo napisal naáo iemo,čvek. mozaik... Listek «prijava nastopa dopusla« je prejšnji teden dvignil vodja tehnikiw na Radiu Velenje Milja Cretnik. »Morski«va-lovi bodo v na.slednjih dneh zazibali vodjo propagande Nino Jui», Čez teden dni pa tajnico Nsidjo Blatnik. Prvo na obali Pule, drugo v Poreču. Zadnje julijske in prve avgustovske dni basta dopusiovala Zgornjesavinjčana - novinar ,ia-ne/ Plťsník in tonski tehnik Marjan Slapnik. Prvi prisega na Prihovo pri Nazarjah, drugi na Spodnje Kraše - oba naj bi bila lorej doma V avgustu tradicionalni) letuje novinarka Milena Krstić Planine. Tudi letaš bo dopustniskc dni preživela tradicionalno na Malem Li-jšin-ju vprikolici Našega ča&a. V drugi polovici avgusta jo bo lu zamenjal tonski tehnik Dmgun BerkenjaČevič. Na vprašanje, kdaj pa li gre^^ na dopusi, je oblikovalec Tomaž Geršak odgworil: »A, si ga lahko priv(x^im. Kdo bo pa cajlng oblikoval?« Nepretrgano dopusiniáko obdobje bo sklenil propagandlsl Jure Bericnik, ki namerava tudi letos raziskali plaže enega od grških otokov. ■ tp Ï ^"lls» Prejšnji vikend se je det našega sindikata mudil na izfetu po Toscani in v Firencah. Tu smo »našiia veieposlanika ZDA v Sloveniji Johnnya Younga z ženo, ki sije - tako kot mi - ogledovat zgodovinske znamenitosti. V prijaznem Mepetu 2 nJim smo izvedeli, da mu je ta det Itaiije všeč, a se v Sioveniji odiično počuti. (Foto: mpk) Kock Oloccc 2004 žiáfo no krotko ••• NAIO SSAION Kot prva slovenska skupina so se uvrstili tudi na ukrajinsko rock lifstvico« kjer so ob izbrani družhi priznanih hendov iz vsega sveta zasedli 15. mesto. ALYA Njen zlati prvenec AJva je l)il minuli teden xe Šesti teden zapored na vrhu lets vice n2ijl>olje prodajanih albumov v Sloveniji SLO TOP 30. SREČNA MLADINA Po dolgem pricakovan,|u tn številnih napovedih je minuli teden končno i/šel njihov album 10. letnik. 45. LJUBLJANSKI JAZZ FESTIVAL V Ljubljani poteka jaz» zovski festival z eno naj* daljših tradicij v Evropi. Med Številnimi svetovno znanimi imeni jazza je tokrat med nastopajočimi tudi Veler\jČan Robert Ju-kič. ALENKA GODEC Vraća se na festivale. Konec prihodn,iega ledna ho najprej nastopila na Melodijah morja in sonca, septembra pa še na Sloven* ski popevki. Nova ploîtêa je predvidena za konec letai \loinik llHriiionik 7a tiste, ki ste se spraševali, kje bo svojo kiiriero nadaljeval nekdanji vodja skupine Rilcm Planet, Jani Přtvec, je (u kaj zanimiv odgovor. Odločil se je za slovensko verzijo lurbo folk gla.sbe in ustanovil skupino, v kateri su poleg njega in nekdanje članice skupine Foxy Teens -Špele, še ena Špelca in har-monikarski mojster Frai Toni. Že samo ime bcnJa Alomik Harmonik razkriva vso filozofijo skupine: v njej je združena prepoznavna slovenska glasba, katere osnova je večglasno petje, ter harmonika, ki pa je »zmešana« z modernimi beati in.sampli. Črpajo i/ bogate zakladnice domače glasbe, vendar (ej, pa tudi avtorskim skladbam dodajajo moderne ritme. Njihov prvi singl je skladba Brizgal-na brizga, ki je (udi sprejeta na 27. festival Melodije morja in sonca. Skupina načrtuje izid albuma jeseni. Prihaja /m ( hero Sredi maja je svoj novi album izdal legendarni italijanski glasbenik Adelmo Fornacia-ri, bolj znan kot Zucchero. V okviru turneje, ki sledi izidu zgoSčenke z naslovom ZU & CO, ho slavni italijanski rocker v torek, 13. julija, obiskal tudi Slovenijo in nastopil v ljubljanskih Krii^.ankah. Njegova kariera traja že več kot trideset let, z uspešnicami Diamante, Sen/a una donna, Baila, Il Cîrande Babooniba in drugimi pa je dohro poznan tudi slovenskim ljubiteljem popularne glasbe. V de-vetdestih je ogromno nastopal in sodeloval Z največjimi imeni moderne glasbe. Sting, Nina Ilagen, Bono, B.B. King, Shinead O'Connor, Eric Clapton in Tom Jones so le nekatera izmed njilt. 'liidi na novem albumu je nastopil z različnimi gosli. Poleg skupine Mana, s katero je posnel skladbo Baila, so tu še Slieryl Crow, St ing, John Lee Hooker, Tom Jones, Cheb Mami, Paul Young in BB King. Zueehero bo v Kri:?.ankah nastopil ob 20. uri, vstopnice pa so v predprodaji po ceni 5.990 tolarjev. Vikend pred nami bo za domače ljubitelje ročka minil v znamenju največjega slovenskega rock festivala na prostem, ki bo tokrat potekal že osmo leto zapored. Po večmesečnih pogajanjih seje organizatorjem uspelo dogovoriti s Krko Zdravilišči in pripeljali Rock Otočec v idilično okolje za gradom Otočec ob reki Krki. Do sedaj je na festivalu nastopilo kar nekaj svciovno znanih imen: Fun Lovin'Criminals, Living Colour, Asian Dub Foundation, Dog Eat Dog, Liquido, f Icnry Rollins, Apocalyptica, Calexico, Chumbawamba, Stereo Mc'S, Fishbone, Primal Fear, Fundamental... letos pa bo festival potekal bolj v znamenju velikih imen domačega ročka in gosiovsprosiora nekdanje Jugoslavije. Dan D, Zablujena generacija. Zabranjeno puî^enjc, Zaklonii^če prepeva, Elvis J. Kurtovich, Zoran Prcdin, Big Foot Mama, Šank Rock, Res Nullius, Naio Ssaion, Zmelkow» Hladno Pivo... so le nekateri izmed na.stopajočili, ki bodo jutri, v soboto in v nedeljo navduševali obiskovalce. Poleg njih bodo nastopili k: nekateri mlaj.^i in malo manj uveljavljeni izvajalci, podroben program z vsemi nastopajočimi in urami nastopov, pa si poglejte na spletni strani www,rock-oto-ccc.com. Prlnťc Polem, ko je Prince kar nekaj let in svojih projektov namenil bolj selekiivncmu občinstvu, sc je Iclos vrnil z novo pkx^o, spet izdano pod okriljem ene izmed velikih založb in namenjeno bolj aH manj mainstream ovske m u poslušalstvu. Na ploSči najdemo v.sega po malem: umazane funky jame, počasni in Čustveni groove, psi-hadelični pop osemdesetih let ... stilno lorej zelo raznoliko početje, ki pa spet preseneča s čisto in nikoli preobremenjeno in nasičeno produkcijo. Potem, koje bila prva skladba s plošče, Musicology, neprizanesljivo tra in I'unky, je drugi singl Cinnamon Girl klasično Prinćev.s-ka skladba, prepričljivo spevna in melodična, v maniri njegovih najboljših dosežkov. Vo (ivch Iclih spel Lťcloojamaís Skupina Lecloojamais, ki je pred dobrima dvema letoma pri založbi Dallas izdala uspeSni prvenec Pod vplivom, se po dolgem premoru vrača na glas- beno sccnoz novim singlom Ne zameri mi. Novi single je rczul-lal sodelovanja s produceniom in skladateljem Johnom Kcysom iz Amsterdama, s ka-lerim Lovro Ra vb ar, saksofonist in ko-producent Lecloojamais, že dolgo časa sodeluje pri zelo uspešni R&B skupini 'iasha s World Z novim singlom skupina Lecloi'ijamais napoveduje novi. drugi album, ki bo izšel najkasneje do 1. septembra. Tudi tokrat bo album pod okriljem založbe Dallas. Nejcu bronasta plaketa Minulo nedeljo je bilo v Ati-misuv italijievropsko tekmovanje v igranju na diaionično harmoniko. Med približno 50 sodelujočimi je biJ tudi 14-Iel-ni Nejc Pačnik iz Skal pri Velenju. Nejc je nastopil v skupini od 11 do 14 let starosti in osvojil tretje mesio. Precej zaslug za uspeh ima njegov učitelj in vzornik Robi Goter. Slednji uči igranja na frajto-narico ludi Milja Novaka iz Vuhreda, ki jc prav tako nastopil na omenjenem tekmovanju, vendarvskupini od 14 do 18 let. Tudi Mitja je osvojil tretje mesto. Zadovoijna Nejc in Mitja PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko silšrte v programu Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. CELINE DION-Y0U Andi 2. AVRIL LAVIGNE- Doni Teli Me 3. ALCAZAR-This Is The World We Live In Tokratne zmagovalke ní treba posebej predstavljati. Z vsako novo izdajo ji uspe vsaj ponovili uspeh predhodne in ji tako ohranjati lik ene najsvetlejših zvezd na nebu pop glasbe. Trenutna u^ešnicaNtujAndltosamo še poUluje. hkrati pa velja za še eno čudovito balado v bogati zbirki kanadske popevkarioe. LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtě< v tedniku Naš čas. Td.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo. 04.07.2004: 1.LIP0VŠEK: Živel jemo! 2. PTUJSKIH 5; Naša zJata oma 3. NAVIHANKE:Ti, ti J navihan ka 4. ŠTRK: Moj muzikant 5. ŠTAJERSKI POTEPUHI: Potepuška polka Predlogi za nedeljo, 11.07.2004: 1. ALFI: Gremo po nevesto 2. ALPSKI: Moja Micka 3. JASMIN: Pozdravljam te Slovenija 4. NAGELJ; Moja ljubica 5. SVETLIN; Gospodar na svoji zemlji ■ m Grabner irabner ■ ■ ^m VRTILJAK Tone Lahovnik. predsednik sveta KS Šmartno, ima nemajhen problem. Divje dirke z avtomobili po mestnih ulicah nam reč ne potekajo le po Šaleški, ampak tudi po Graškogorski cesti, ki vodi od doma krajanov in karake mimo župnišča. "Po hribu šibajo kot nori, podnevi in ponoči. Tale znak je pa za okras/' je povedal čveku. In dodal, da bi bili kakšnih policajev, pa čeprav ležečih, v Šmartnem zelo veseli. Mag. Majda Zaveršnik *Puc, namestnica ravnatelja na velenjski glasbeni Šoli, je glasbenica po duši in srcu. Na obrazu ji piše, da uživa, ko posluša varovance, tako učence kot dijake velenjske glasbene šole pri glasbenem poustvarjanju. Upravičeno pa je ponosna tudi na nekaj generacij glasbene gimnazije, saj so dijaki uspešni tudi, ko zapustijo njihovo institucijo in nadaljujejo študij glasbe doma ali v tujini. Majda pa ima tudi izredno lep glas, zato jo še vedno naprosijo, da vodi kakšno od kulturnih prireditev. Manj znano je, da sta bili v mladosti veliki prijateljici z danes vsem znano voditeljico Tajdo Lekše. Ne le, da sta obe iz Šoštanja, tudi na odru sta bili že kot dijakinji velikokrat skupaj tudi v vlogi voditeljic. Adrej Kuzman je bil dolga leta ravnatelj velenjske Gimnazije. Zadnje leto je funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti. Sedaj se poslavlja. Gimnazija bo še naprej imela v. d. ravnatelja, to pa bo dosedanji namestnik ravnatelja Rajmond ValcI. Je bil to zadnji Kuzmanov govor dijakom in profesorjem ob koncu šolskega leta v funkciji ravnatelja ? To bo pokazal čas, čez leto dni bo čas za novo imenovanje vodilnega na velenjski gimnaziji. I Smrtonosne napake /aradi napačno predpisanih zdravil v Ncmiiji umre već ljudi kol zaradi proincinih nesreč. Zdravniki naj bi na leto predpisali okoli 300.UOt) skrajno vprašljivih zdravil, /aradi uporabe kalerih je v preteklem Ic-iu umrlo okoli 25.000 pacicn-lov. V islcm obdobju je v prometnih nesrečah umrlo fi.OOO ljudi. Najpogosteje so v nevar-nosli sSiarcj^i ljudje, in lo predvsem zaradi slalx' koordinacije med zdravsivenimi ustanovami in osebnimizdravniki. 8S odsiolkov voznic Lo le ncvšcćnosl. Ženske (89 od^toi-kov) bolj spravi ob î?ivce, če jih nekdo ogroža z nevarnim pre-hiievanjem, moSih, kijih lo moli, pa je nekoliko manj (77 odstotkov). Voznice ludi bolj vznemiri, ko ugotovijo, da so nepravilno zavile. Žensk, ki sc nad icm razje:?ijo, jeK2 odsioi-kov, mi^^kih pa 72 odstotkov. Podťcnjcnd nevarnost pasivnega kajenja Obsežna Mudija, v kateri so britanski ra/iskwalci proučili resnični vpliv pasivnega kajenja na posameznika, je pokazala, da so negativni zdravstveni učinki na pasivne kadilce precej podccnjcni. Najnovcj,^ Študija, kije potekala kar 20 let, je namreč pokazala, da so pasivni kadilci v veliki nevarnosti obolenja za kronično boleznijo srca, in sieersovkardviikral večji nevarnosti, kot so strokovnjaki do sedaj predvidevali, /moto lahko pripišemo premalo upoštevanemu vdihavanju cigaretnega dima nekadilcev ludi na delovnem mestu, v barih in drugih kadilskih okoljih, ne le doma, kot so raziskovali v predhodnih Študijah. Skodelic a rrne^a čaja /a boljšo orekrvavilcv Ka| je/l nemške voznike? / raziskavo Ini^tiluta za psihologijo v Munchnu, v kateri je sodelovalo 4.995 ljudi, so po-skuiiali ugotoviti, kaj nied vožnjo najbolj razjezi voznice in voznike. Delo na cesti je (isto, kar 'Vrže iz tira" kar 94 odstotkov vprašanih voz.nikiw. medtem koje '/â Majhna Studija neodvisnih japonskih raziskovalcev je pokazala, da skodelica črnega čaja morda odlično vpliva na prekr-vavitev. Testiranja na desetih popolnoma zdravih moških so namreč pokazala, da se krvni obtok v koronarnih arterijah izboljša i^e dve uri po zaužiti sko-deliei črnega čaja. Številne predhodne študije so pokazale, da uživanje Črnega čaja nc koristi srcu, saj ima negativne učinke na nivo holesterolav krvi, poleg loga pa povzroča krvne slrdke. Nova Studija pa je pokazala, da ima črni Čaj morda nekoliko boljSi učinek kmalu po zau:^itju, Njeni avtorji so prepričani, da črni čaj izboljšuje raztezanje moSkiii krvnih telesc, kar omogoča boljšo prekrvavi-tev. Ker je studija zajemala premajhno skupino posameznikih, znaastveniki nikakor ne priporočajo pretiranega u:?ivanja črnega Čaja, saj ho za potrditev teorije potrebna precej obsežnejša Studija. Prvinskef>a nagona 2 !ie_ho îîharon Slone je dokazala, da si zasluži naziv diva, saj je pro-dueenlom postavila lako visoke zahteve, da so ti ugotovili, da film ni vreden teh muh. Produkcijski hiši. ki je načrtovala snemanje drugega dela uspeSniee Prvinski nagon, je razvajena zvezdnica postavila tako visoke zahteve, da so producenti odstopili od prvotne na^ mere. V času .snemanja bi ji morali med drugim zagotoviti popolno filnes opremo, telesne Čuvaje, prepoved kajenja na snemanju, dva tisoč funtov žepnine tedensko, limuzino z voznikom nekadilcem 24 ur na dan in o.sebno vozilo ka-brio za primer, da bi se rada kam odpeljala sama. To pa ni vse, na seznamu zahtev so bile ludi tri strežnice, dva asistenta, mobilni telefoni, predsedniški hotelski aparima in luksuzna bivalna prikolica. Vsekakor dovtîlj, da so se pri> dueenti odloČili, da filma ne po snamejo. fîteTite & Knopi • borci Včasih je dnevu niJar* jev sledil dan httrca. Zdaj so l>i»rci ostali rudarji: Ihh iij<» se, &A lahko i/kopljejo čim več |)reni(i}>a. Rešitev? Eni pravijo, e močno ra/-deljeni. Proti in za v Tešu so se /aradi pritožb okoli.šklh prebivalcev dolga leta h(»rili pro* ti plinu. Zdaj k<» sov tem hojii uspeli, naj hi (vsaj) en acref*at poganjali na plin. Seveda (udi ol> tem velja, da plin ni le eden. dii sta (vsaj) dval Saša bi, pa ne gre Veliki nai^rti o tem, koliko evropskeue dodobra ra/bliniti. Pravijo, da tudi /Hto, ker so pcme-kod preveč |H>hiteli! Kot da 1)1 tudi t\i veljalo, dn je hitro hitro prehitro. Kako bi bilo lepo v teh dneh nas poUcisTl pogosto opozarjajo, kaj storiti, da bomo čim Indj brezskrbno potovali na dopust. Mnogi vozniki pnivijo, da bi lahko potovali veliko bolj brezskrbno • će hi bilo manj pa lola /J\(^ia in usUarjala \ Voloiiju. sla izdala novo fotografsko kiijigo -Nadijiadiia sla jo / ra/slavo v Ijuhljaiiski M(>slni galeriji Najprej nekaj bc.sed o novi knjijsi. R>k>gr«'ïlska knjiga SLOVENIJA, NOVA ZVEZDA EVROPE na 64 si ranch predstavlja kroniko nekega dne, dno, ki lx> zapisan v zgodwino z velikimi črkami -pridnj/itov Evropski uniji, ali kot je ob lej priložnosti v slavnostnem govoru navedel Romano Prodi "PrviCv zgodovini, bi>vc^ji del evropske eeline /dru/^en v miru in demokraciji." Da. 10 je hil dan, ki bo nam vsem lako ali dmgaće oslal v spominu. Knjiga podaja tblo-grafsko videnje na eno osrednjih prizorišč prazničnega dogajanja, Pleênik(TV ljubljanski Zvezda park. Pogled kamere je zajel panoramski kol dogajanja in sek'venCno opisal prœ-iOTy ki mu dajejo poglavitno vrednost poí^amezniki, naključni obiskovalci, nasiopa-joči, organizaiorji, lurisH -skratka, ljudje različnih družbenih slojev. Prostor o[>-slaja v času skupaj z ljudmi in časosiaja negiben na fotografiji. Z rahlim odmikom vsaka ps1 minljivosti časa v prostoru dogajanja tistega pi>memhnega, prelomnega in deževnega dne. Fotografsko videnje dopolnjujejo kronolo.^ki podatki in be-sedDa, piwzeta plevil-ne mednarodne zbirke (Bibliothèque nationale de Paris (14 fotografij). Moderna galerija Ljubljana (I), («to International Photography. Ibl^o (4), Mestna galerija Ljubljana (2), Bert i 1 art kamp C ol lection (6), Maseo Ken Damy (10) in bila predstavljena v knjigah in revijah VIS a VIS internationale Paris, Progresso Fotografico Milano» Foto Magazin Frankfurt, Mars^ Moderna galerija Ljubljana. Prav tako pa je bilo njunc delo vkljuCeno v avkcijo Avkcijske hi5e Bon-hams v času festivala Plioto London 2004. Maja uživa v modi in pripravi prireditev Maja R'vum) jo Velonjcanka, ki si v svelu mode kn^pko ulira pol iiunl iiajboljšc v državi - Pirizkiiša se liKii v organizadji različnih íno(líiil) speklaklov in prir(^(lile\ - Njeiia modna varovanka jo ludi Monika PucVIj Bojana Speget Foto: Tina Ramujfmvié Čeprav je zaradi studija vrsto lei večino časa v Ljubljani, .skorajda ni konca ledna, ko ne bi vsaj za malo prišla domw, na Konovo. Prav v teh dneh je spet doma, saj jo čaka šc nekaj dela, da dokonča magisterij. Sicer pasmo jo kol modno ob-liki^valkt), takrat se Studentko modnega oblikt)-vanja, spoznali f.c pred leti, na festivalu mladih kultur Kunigunda. 'lakrat je na velenjskem gradu pripravila odmevno samistojno mt)dno rt*vijo, na kateri je bila večina kreacij v (irno-rdečih tonih. To sla barvi, ki ju ima še vedno rada. sem diplomirala, sem lakoj vpisala še magisterij, ki je povezan z oblikovanjem in tudi ekonomijo. Zato imam še precej dela, tudi & Studijem. Ekonomska znanja pa mi bodo zagotovo prišla prav tudi pri mojem osmwncm poklicu.*'je k temu dodala uvodoma, ko sva malce obujali spomine, /elo uf.iva v pripravi večjih modnih projektov, kijiii je kar nekaj že uspešno izvedla. Med njimi naj omenim le organizacijo izbora miss Student, ki ga je pripravila v ljubljanskem klubu Global, /a revijo Studem pripravlja tudi pri.spcv-ke o modi. Sodelovala je pri pripravi prireditve ob 5()-letnicl Avtotehne na ljubljanskem gradu, kjer sojo tudi javno zelo pohvalih. Pripravljala pa je tudi tematske večere v klubu C?cnlral; Sloje /a kul turno-mod ne dogodke. ''Najbolj pomembno se mi jc pri teh projekih /delo z zabavo Í2ob-ru/revati ljudi zgodovinsko, kulturno in modno. Tako sem, recimo, pripravila Noč orienta, vse je bilo v lem stilu, od glasbe, do oblačil, frizur, koreografije, ureditve prostora, kulturno u me t nizkega programa ... Vedno pri tem upoštevam, da to, kar se je dogajalo v pretcklosti.vpliva na na^o sedanjost. Tudi organizacija modne revije za Muro mije uspela, pa se bi lahko naštevala Moda Majo spremlja žc dolgo, saj rada ustvarja. Ne le oblačila, izdeluje tudi unikaten nakit, ki navdušuje. Po du5i je prava umetnica, zelo blizu ji je tudi slikarstvo. Nekaj časa, ko je bila .k dijakinja velenjske gimnazije, je celo razmišljala, da bi postala slikarka. Zato velikokrat tkanine, iz katerih kreira obleke. pih, pro? j velo čudovit dan vKekCevj deželi, skriî! pod Viirancem. Skupno druženje, malica,.s katero so razvajali dobavitelji, otroške igre in soncc so naredili dan prečudovit. Peslro je bilo že na poti iz Maribora do Krimjske CVore na avtobusu. kjer je bilti razpoloženje čudovito. Î'.e zjutraj smo našim najmlaji>im podarili Erikové ma-jiec ter Erikovc razglednice. Erik pa jiii je že nestrpno čakal v Krajn.ski Gori, Otrago-.stili. Ogledale smo si oljarno» v kaieri izdelujejo bučno olje. Prijazna go.spa Dragica Tlorjanič, tehnični vodja Oljarne, nam je razkazala ves potek dela. Ogledale smo si ludi proizvodnjo Štambergcr, kjer imajo zelo veliko izbiro karnevalskih, božičncv velikonočnih pri pora c.>čkov. Sredi polelja lahko kupile prelepo smrckieo v škatli. "Kdor ne ve, kje kupil bi, pri Stambergerju se vse dobil" je dejal direktor tega malega, a zelo uspešnega podjetja na Tohu Prlekije. (lospa Dragica, prijazna šefica Oljarne, nas je naprej pospremila v Jeruzalem, v (a čudoviti prelepi kraj. Kamor oko seže, same vinske gorice- Nepozabni občudovanja vredni spomini. Vida Kranjc iz Mozirja pravi: ".le-ruzalem se nepozabno vtisne v spomin - prelep razgled, naužili smo se dobrot in spoznali gostoljubnost in odprtost teh ljudi.'' Marija Kořenová pravi, da so na njihovem koncu ljudje bolj zaprti, pravi, da je občudovala tudi razgledanost teh ljudi. Gospodinje, ki nas je postregla na kmetiji Kolarič na Vinskem vrhu, ni mogJa pre hvali ti. Elica E^ih je bila očarana nad govorico, domačim jezikom, domačim kruhom, prijazne«! ji^ hiše. Mira Rauter je bila očarana zaradi proslranstva urejenih goric. Kot ročno delo so posajeni trsi v pravť okraske in vzorce. Vera Kompan je dejala, da jc lepa ta pokrajina, zelena in urejena, tako razveseljiva, da sečlovek ne more nagledat), zaradi lakih krajev bomo .Slcwenci prepi^znav-ni v Evropi. in ja tckoî'ina ilahina, da soiaui je bofj slastna, h doline vudijo poti na vr/i, kjer cerkx'ka iloji, mm oko se ti spočije in srce hitnje bije, ud kpote si prevzťi, da objel bi celi svet. Vgmiovjii, čuj, oglaša ščehet se dwhnili ptic: "JE ^RU- ZA - LEM! PO NOS- GORJCr rarna deUi in pesmi. Prav tako bomo sodelovali z recepti in izdelki iz bučnega o\ja. Predstavili bomo tudi Almanah Velenja — za več let nazaj. Ne bomo pozabile na bralce Našega Časa - ko se vrnemo s prireditve v Prleki-ji, obljubimo, bomo prinesle re-ceple in upamo, da jih bo Naš čas objavil. Naj zaključimo z mislijo: Cc želite preživeli lep dan s svojo družino, odločite se obiskati Sre- NadaSalobirje bila prvikrat v gt> ricah in je vzkliknila: "Kako lepo. kako lepo, pa tega Še nisem videla, hodimo v Tunis in na Ciper, naših biserov pa ne poznamo". Antonij« Horvat je svoje vtise strnila v pravo pesmico: O prefepa Priekija. kaj vse v sehi skrival ti, popotnik dotrro se počiui, med prijaznimi Ijiid/ni. ViTediŠču pa vse d/Ši, saj tam o/je hučno se ceili, Skupino BMK - KSS je spremljal Marjan Horval - znan Ve-lenjčan. ki se vse življenje ne more odločili, koga ima rajši - Prle-kijo ali iale.ško dolino. Gospa Dragica Florjanič, naša gostiteljica iz Oljarne in istt>čas-no predsednica Turističnega društva Središča ob Dravi, je naŠ krožek BMK in KSS povabila na Dan odprtih vrat Oljarne in tov septembru. Tam bomo tudi me predstavile in brale izbrana lile- dišče ob Dravi (kjer si boste po-ceni nakupili dobrot od pravega bučnega olja do domače sveže mlete moke),obiščite.leruzalem, obiščite katišno znamenito kmetijo, ki je na vsakem hribčku, kjer vas bodo pt^siregli s pravo, svežo dobro domačo hrano in prijaznem prleško govorico. Zelenih biserov Prlekije ne boste pozabili. ■ Krožek BMK'KSS Univerza za Ul. žiwtjenjsko obdobje Veienje Osemdeset let Vinka Šmajsa Osemdeset let profesorja Vinka Šmajsa, slavista in kiiUumika iz Velenja, na.s motivira in obvezuje, da poleg njegovega pestrega poklicnega dela omenimo njegovt^ bogato kulturniško in li-lerarno delovanje v Sakški dolini. Vinko Šmajs seje rodil 11. julija 1024. leta v Parižljah v Savinjski dolini. Tako je tudi tvci njegove mladosti zajela 11. svetovna vojna. Po vojni je dokončal študij in diplomiral iz slovenskega in raskega jezika. Največji del .svojega žrvljcjija in delovanja je preživel v Šaleški dolini. Za Savinjsko dť>Iino in svoj rodni kraj pa trdi, da je najlepši na svetu. To izžarevajo tudi njegove do sedaj objavljene knjige črtic (Krik iz mladosti. 1907; Grenka roža. 2000 in Hvalnica dnevu. 2003). Skoraj vse njegove zgodbe so zrasle iz njegovega rojstnega kraja. V povezavi s tem Vinko največ piše o svckji materi, prepn-^sli ženi. ki je rada pisala še bolj preproste zgodbe, govtjre, pisma ... V njej je našel svoj vzi>r za pisanje. V imenu ŠideŠkih Ilotenjevcev, v imenu prijateljev in v svojem imenu Vinku Šmajsu Čestitam in mu želim še veliko lepo popisanih strani njegcwih del in njegovega življenja. ■ Josffy Srebrno veselje Rečica ob .Savinji - V soboto zvečer 50 v tem kraju sklenili enotedenski spored ob vsakoletni turistični in narodopisni prireditvi »Od lipe do prangcrja.« Tokrat so jo pripravili že 25. zapored, srebrnemu jubileju pa so posvetili pregledno raziilavo o prireditvi, ki je zrasla iz nekdaj daleč naokrog poznane vaške ollmpi- krai ni razočarala Šlevilnih obiskovalcev. pa še vreme je bilo u-smi-Ijeno. Tudi tokral so pi^delili priznanja najbolj,Šim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev, ki jih na Rečici ivenjujejo že štirinajsto leto zapored. Letos je svckje izdelke na ocenjevanje prineslo 38 izdelovalcev iz vse doline. Njim so pi^delili deset bronastih, šest sre- Zaslužena kazen »radodarnh Franci jade. Zaradi lega se letos niso odločili za poslaviiev narodopi.sne razstave, kije zadnja leta tej prireditvi dajala pečat prepoznavnosti. saj so jo vsako leto namenili drugemu področju ljudskega izročila in ga tako oživljah ter ohranjali. Seveda v nekajdnevni splet sodijo tudi raz-stave likovnih del domačih umetnikov, otniŠke igre ter Športni in drugi sorodni nastopi. Vsakoletni višek je osrednja prireditev pod vaško lipo. ki tudi to- hrnih in le eno zlato prlzjtanje za kakovost, z njim pa.se lahko p(î-hvali Vinko Golinik iz .^mihela nad Mozirjem. Zanimiv sp(^red so posebej obogatili mladi domači ljubitelji gledališke dejavnosti z igranim pri-zt>rom sojenja in obw>dbe na sramotilni steber, ki jc je bila tokrat "deležna« domnevna prešiištni-ca. Dobra zabava po zasavskih notah, ponudba in ognjemet pa so tako ali lako že stalnica. mJp Pohod po mejah KS Podkraj Krajani Straže, ki smo.^- v nedeljo. 27. junija, udeležili pohoda po mejah krajevne skupnt^ti Podkraj. se najiskreneje zahvaljujemo organizacijskemu odboru pt^hoda in dneva KS Podkraj 1er vsem ostalim sode-lujt>čiin. Na naše domcwe je sredi junija priromalo prijazno povabilo k »^delovanju napohcKiu in drugih aklivnc^sti ob dnesii KS. čeprav že nekaj časa naš zaselek uradno ne sc^di h KS Podkraj. Prav takxî nas vsako leto znova - tako "preko meje" - obiščejo ludi podkrajskl SvetiTrije kralji z \x>Šči 11 ob novem letu lerspcsmijonaustih. Vsakič znova jih pričakujemo In se jih razveselimo. Tokral pa smo se z veseljem odzvali tudi na že omenjeni pohod po mejah KS in na zaključek s kmečkimi igrami in veselitxî. Oboje je bilo pripravljeno z veliko mero skrbi in dobre volje obenem. Še enkral se Zikhvaljujemti za povabilo in prijetno prežjveldan. In upamo, da bomo lahko s lemi in pc>dobnimi priložjiostnimi srečanji Se utrdili medsebojne vezi in sodehwanje med zaselki. ■ Družini Vtada in Janka Škn/ba ter Rudija in ivana Strahovnik 8. julija 2004 OBJAVA 15 Trajnostni razvoj - poslovna priložnost za domačine Li'>i;;iirskii deklina je eden od naravnih hiscrov na,^* dr^vc in xc več dc-scileiij priljubljena izleiniSka loćka Skwcnk In Slove nccv, v zad nj ih Icîih pa ludi Sicvilnih lujcev, ki med obiskovalci pogoslo ce\o prevladujejo. /-;ira-di naravnih in kulturnih vrcdnol je bila Ida 19^7 razglaí>cna za krajinski park. S krajinskim parkt^m upravlja podjeijc z islim imenom, ki ga doma in v tujini obravnavajo kol /unimiv primer orgiini/irancsii in vklju(h:vanja domačinov v usklajen ra/voj lega zaščitenega alpskega območja. Pristojna občina je namreč lela 1992 Logarski dolini d.o.o., s koncesijsko pogodbo, zaupala upravljanje s prostorom v dolini in iwajanje odlokov, ki se nanj nanašajo. To je bil prvi tak primer v dr/avi inje v listem ca-su v/budil veliko pozornosti in pomislekov, kako bo zasebnemu podjeiju uspelo uskladili javni In zasebni interes v občutljivem /avan^vimem območju. PokiiZalo se je, da je blJo zaupanje javnosti upravičeno in asmerilev, da gospodarski razvoj temelji na ohranjanju okolja, kullurno-krajinskih po-sebmîstih, tradiciji In domačinih kol ključnih nosilcih, pravilna. Podjelje deluje neprofitno iii izvaja dejavno-sti, ki jih je zaradi znii^anja stroškov dobro piwezati in skupno organizirati, predvsem pa ustvarja splošne in programske razmere za riizvoj kmetij in podjetništva. /a razliko od ostalih zavarovanili območij, ki imajo upravljalca, se redne dejavnosti v parku in manjSe investicije ne financirajo iz občinskega ali drî'avnega proračuna, ampak je najpomembnejši finančni vir prispcvk za <">hranitcv kraj inskega parka Logarska dolina, ki se zaračunava za motoma vozila obiskiTViilccv. Zzelo redkimi izjemami v kraju prevladuje prepričanje, daje bila uvedba prispevka za motorna vozila pred dc> iirim desetletjem izrednosmelo in koristno dejanje, ki je pravzaprav omogočilo ekološko usmerjen razvoj doline in izvedbo vseh programov irajncKl-nega razvoja, ki so liili v zadnjem desetletju tJ resničen i. Prispevek vključuje: vî4ti"»pnino in parkirnino za čas zadri^evanja motornih vozil v dolini, ogled vseh objektov naravne in kulturne dediščine In uporabo rekreacijskih pa^g in objektov. Sred- stva so namenska in jih je mc^oče uporabili za delovanje nadzorne službe, urejanje komunalne in luri.siične infrastrukture, varcwanje naravne in kulturne dedj.ščinc. projekte irajnega razvoja solčavskega območja, zaščito in urejanje statusa krajinskega parka, odškixlnine in najemnine xa opravljanje koncesijske dejavnosti, 'la finančni vir predstavlja prekid 7íl% sredstev, ki sc v zgoraj naštetih pčasno ojnogtKa pešcem dtViti^p do gora stran od glavne ceste. Ob vsem lem pa so uredili tudi Številne naravne in kulturne znamenilasti. Od večjih projektíwjc izgrajen sistem hmalizacije (3 km) in čistilna naprava za asrednje turistične objekte v no parkiranje za vse, ki se želijo ukvar-jatizzimsko rekreacijovtcmdelu di> line. Nadaljnja ixvedba progama je odvisna od rasli prometa, finančnih nujnosti in dogovora med domačini. Logan^ka dolina je eden najlep.ših naravnih količkov naše dr/ave. /aio mnogi txl domačinov Solčavskega svojo prihodnost vidijo v turizmu. Turistični obLsk se je od lela 1902 bistveno povečal, in sicer s priblii^ao 3l:i.íKi() na več kol IIMIDOO obiskovalcev v zadnjih letih. Poleg Izletniškega pa je dobro ku ilnancirajo iz sredstev članiw ptxl-jcija (predvsem za turistični razvoj, skupno promocijo in dodatno ponudbo), iz sredstev pddoi'iljenih na državnih razpisih, od p(5sIovnih storitev za-pcslenih in iz sredstev spon/otja - ^av-ni pokrovitelj irajnoslnega razvoja krajinskega pîirka je že od leta 1^94 Zavarovalnica Triglav d.d. Podjelje je v prvih letiii po ustanovitvi največ pozornosti namenilo osnovni ureditvi Logarske doline in organiziranju nadzorne službe. Urejena je bila osnovna komunalna in turistična infrastruktura, ki se redno vzdržuje, spodbuja se dopolnilna dejavnost na kmetijah pod blagovno znamko *'Latvica Solčavskega", urejen je sistem informacij za obiskovalce z niTV(î informacijsko pisarno v stari kaà!!i, dobro je razvita dodiuna turi- dolini Podjelje je spodbudilo izgradnjo daljinskega ogrevanja z lesno bio-mas(^ in s pravočasno pripravo projek-tnogradl>ene dokumentacije in s pridobitvijo gradbenega dovoljenja omogočilo sofinanciranje iz programa Pl lARE in pristojnih mini.slrstev RS. Tehnološko pripravo in izvedbo je januarja lela 2l)OI) prevzela občina Solčava in s tem omogočila začetek obratovanja pred zimo 2l)03A14. V okviru programa Umiritev izletniškega motornega prometa vLogar-ski dolini je bila v letu 2000 pred dolino na novo urejena vstopna cona. izgrajena pa so bila tri parkirišča, kjer lahko obiskovalci brezplačno parkirajo motorna vozila in pot nadaljujejo peš, s kolesom in v naslednjih leiih morda/ organiziranim nadomestnim prevozom, Pozimi je tako ureje- razvit tudi namestitveni turizem, saj imajo na Solčavskem, vključno s planinskimi postojankami, več kol 600 ležišč. /aradi prilagajanja tržnim razmeram EUsc tradicionalni panogi (gozdarstvo in predvsem kmetijsivo) iz no silcev razvoja vedno bolj spreminjata v oblikovalca in ohranjcvalca kulturne krajine za turisiično dejavnost. Na Solča\'skcm, ki ima kar dva naravna parka, poleg Logarske dt)line še Robanov kot, se že veliko domačinov zaveda, da je potreimo privezovanje in da v turizmu ni diîvolj, če je neko območje razglašeno za naravni park, zaradi vrednot, ki jih je ustvarila narava. Tudi ni dovolj, da ljudje delo narave samo i^ihranjajo, temveč ga morajo oj)le-menititi s svojimi pobudami in delovanjem in območju pcwečati turistično prepoznavnost. Tudi iz leh razlogov so v zadnjem času ponovno o^ivehi razmišljanja o ustanovitvi regijskega parka Kam-niško- Savinjske AIcjc, ki bi bil morda ustrezen c^ídgovor vključenih oličin na procese globalizacije, ki negativni> vplivajo na pode/elje z odlivom ljudi in 11-nančnih sredsicv v vcčja središča. Doživetje polnosti za goste Ko spomladi pod skalami med temnimi smrekami twclenijo macesni in se malo ni^e svetlo zeleno obarvajo bukovi listi, je pravi čas za tihe sprehode po skrivnostni dolini, ki kipi v sokovih ntwe življenjske energije. Poic-sonce okrepi nežno zelenje, dno doline se odene s travniškimi cvetovi, nad <5brobo temno zelenih gozdov pa se dvigajo ostri vrhovi Savinjskiii Alp in režejo mi)drino neba. Poleg čudovitih količkov Solčavskega. s tremi alpskimi ledenlškimi dolinami - Logarska dolina, Matkov in Robaníwi k »)ne se hitn» hUf^s nedorťčerxH sTíiu V slovenskem nt^j^omelu pa še nihče ne vidi konca. Nekate> ri kluhi se pripravljajo ImIJ hII manj mirno, drujij pa v /mede* nili ra/merah. ki jim hotrujejf» demir in (ludi) dvolične ckJIoCiI-ve krovne organizacije in nje-nili organov, /tasti glede Ikenc. ki /a ene vd.jiiJcK 7ii dru}*e pa ne. l^di pri ligasih z na^e^a piK drocja so razmere ra/Jične

egn. Rudarji se v moćno okrnjeni sestavi pri* pr.ivljaji»« Smarcani bodo /ačeti danes, So^tanjcani pa imajo težil ve posei»ne st)rte» Nogomcíaáí velenjskega Rudarja so sc na novo sezono v drugi /ačeii pripravljali že prejšnji ponedeljek. V drugi dr7^vni ligi seveda, saj kljub premočni zmagi v lan.skem drugo-ligaSkcm tekmovanju /aradi pcv manjkanja denarja niso napredovali med najboljima slovenska moštva. Pogovor s trenerjem Dragom KostajnŠkom v tem Času zatorej ni odveč. KifsJajnštk, ^eseiespri-jûzjûti, da ne htixíe ita.síoffaii v pni iigi? »Kaj drugega nam ne pretViia-ne. Priprave na novo sezono smo /aêeli že prej.šnji ponedeljek. Seveda smo imeli nekaj težav, ker nismo vedeli, kalcri igraiei ostanejo in kateri ne, nekateri pa se tudi « niso odločili. Vseeno že imamo okoslje me, saj je hil drn^i strelec minulega prvenst\-a v drugi ligi, takoj Zfí soigra/vent Ehnećićent? »Razumljivo. Napadalci in strelci so zelo zanimivi, saj jih ni prav veliko, zalo nisem presenečen. lakšna je pač usoda, da boljši igralci prehajajo iz kluba v klub.« Šoštanj v težavah Bolj se zapletii v š<.")šianjskem klubu, .^oštanjčani so si z ixlliéni-mi nastopi vseverni skupini tretje lige in v dodatnih kvalilikacij-skill tekmah z Lendavčani zagotovili napredovanje v drugo ligo, /daj pa jim grozi celo, da v naslednji sezoni ne bodo smeli tekmovati nili v tretji. Kako je x tew, smo vpraša/i rfi-rektorja kluba Marjana Vrlaěni' ka? »Nastop v drugi ligi so nam zavrnili zaradi licence, kiir velja tudi za Irotjo. Pogojev nimamo za- radi garderob, saj po novem rabimo Štiri, pa ludi domaČih igralcev nimam<') dovolj. Za izpolnitev kriterijev imamočas do 15. julija, lorej do na&lednjega četrika. Osebno menim, da bomo lahko nastc^pali v tretji ligi. Dodali moram, da smo dve pomožni igrišči 7q uredili, zdaj mora zrasli le šc trava.« Kaj pa priprave in demr. Hifta bi hilo dovolj? »Denar jc seveda vedno problem. mi pa imamo namige sponzorjev, da bodo denar za-goUwili, če bo ekipa resna. Priprav še nismo začeli, igralci pa so Še na dopustih.« Če vendarle ne hi dohiti licence, boste nastopali v medobčinski ti-ni? »Nc> saj je vmes šc štajerska liga. iz katere se dva najboljša uvrstila v treljo. Sicer pa se nadejam licence za treljo ligo.« vos ... Šmartno začenja Nogometaši Smartnega bodo treninge za prvenstvo v drugi drŽwni ligi začeli danes, včctr-lek. Kakšno bo moštvo, bo znano šele na prvem treningu. V ponedeljek so v Šmarinem opravih izredno skupščino kluba, na kateri so z.a novega predsednika i/volili Perij a Krbave a. trije novi Člani predsedstva so B. Napoinik. B. Vraianar, V. Dobnik. nov član nadzornega odbora pa B. Rakun. ■ J.G.^J.R Še vedno vodi Primož Rifelj Po izjemno dohn> i^peljanvm DP Z2I mlajše mladince., mladince. in članiKonfeniškega kluba Veknje i/peljali Še tekmovanje/a tretjo tekmo za letošnji pok^U Slovenije in državno prvenstvo /a mLule (5,6. in 7-letne) konje um. v ireiji lekmi za člane je zmagal Sandi Smolnikar na I leureki VI (KK Ježa pn Ježu), drugi je bil domačin. Matjaž Cik na osemletni Chanel 001. Vpokíilu,potreh lekmovanjiii. Še vedno vodi aktualni državni pi-vak Primož Rifelj s Chicom. Med mladinci je Še vedno prepričljivo prvi aktualni državni prvak med mladinci (îasper Kolar iz KK Ganymed '/Ate na Gipsy. V prvenstvu za mlade .^-Iclne konje je zmago odnesel žrehec Amor pi:id vodstvom Rennut l-ev-aniča (KK Vrtnica Nova Gorica), med šesfletniki je bila prva kobila. ki je lani osvojila srebro - La nina Ruella-Jasmina Kapelan ( KK Rogaška Slatina). Med scdemlelniki je bila po pričako-vanjili prva Manowranka C5risetl„ pod vodstvom lastnika Andreja Kučerjaiz KKGotwlje. Andrej je namreč laniskobilo isvojil kar lride.sei prvih mest od kat. L - l,2(.i mdokal.S*-J,40m. Od Velenjčamwje bil najboljši Urh Biuiman, kijessvojo Felici-livosvojil bron (lani je bil medšcs-lletniki zlat.) Naslednji lumirbovLaškem (xl jutri do nedelje. Potekala bodo lekmtivanja od kal. Ado S, pa tudi prva lekmav letošnjem leiu za pokal Slovenije v vožnjah vpreg. ■ Petra Rajgetj Poslovni sistem 'T'ov www.ffori.si celinski pokal Juli i /a iHHlfHsko svdilko, v sobolo /a pokal (iorcMijfi Re>ija smučarskih skok<»v Velenje 201M je pred durmi. Novi užitki torej m ljuliiteJJe smučarskih skokov in privlačnih točk spremljevalnega sporeda. Velenjski organizatorji na skak«iini napravi pod gradom v petek in sohoto /nova pričakujejo límučarskeskakiil-ce i/. Številnih evnipskih drž^iv in .laponske, ki bodo po programu ineUnanKlne smučarske zve^e tudi tokrat /ačeli poletno sezon<» tekmovanj za celinsiu pi, zajtrk, ^IzU —— -f — 6j.soo HoUlBulut2/3*,7M zajtrk,^ iz U Vse Last Minute počitnice in letalske karte lai)ko plačate na i obrokov I ^ 8. julija 2004 Nastji Kramer dva naslova v soboto in nedeljo jc bilo v Mariboru dr/avno atletsko pr-venslvo za starejše mladince in mladinke. Predstavniki vclcnj-iikcga kluba, čeprav znaino mlajši od lekmccev in ickmic, so dosegli po tri prva, druga in ireija mesia. Sijajno je nastopila Nasija Kramer, ki si jc pritekla državna naslova v ickih na 800 in 1500 metrov, obakral s s'vojjma dcKlcj najboljšima Časoma. Po ptiSkodbi se jc imenitno vrnil Ado AhmcloviČ, kije slavil na 110 m ovire. Podprva-ka sta poslala ^.iva Koželjnik na 20i) m in Gora/d Krivanck s palico, irclja mesta pa so osvojile Romana Tesovnik na l.'^OL) m, Sabina AlihodziČ na 4(H) m in Nina Kokot v daljini. Nastja znova biestefa (Foto: vos) Za državne naslove V sol)()|{) in nedeljo bo v Velenju nova privlačna allelska prireditev - Člansko atletsko prveîistvo Slovenije Domači klub bo tokrat gosJil najboljše sloveaskc atlete in atleunjc naćiaa'ikem državnem prvenstvu. Na sporedu ho po 20 disciplin v moški in ženski konkurenci, oba dneva pa se bo prvenslvo pričelo ob \5A5. Prvenstvo bo odprtega značaja, saj lahko na njem atleti IZ drugih držav nastopijo v vseh disciplinah, razen v moških in ženskih tekih na KIO in 200 metrov. Velenjski orgtmizalorji seveda pričakujejo vse najboljše slovenske allele in all et inje, predvsem pa bo to nova in ena zadnjih priložnosti za vse liste, ki še lovajo olimpijske norme. Med boljšimi velenjskimi člani bodo nastopili Bo.Šljan Buč na 3000 m zapreke, Matjaž Krajne Vlekli na 200in4(j0 m, Tone Kasmač na 5000 m, Uroš Kogal v skoku s palico, seveda pa bo to ludi imenitna prikr/nosi za mlajše predstavnike domačega allelske-ga kluba. ■ Izžrebane številke vstopnic na atletskem mitingu: 2178,1717,2427,1841, 1106 in 1104. Zadnji rok za pœvzem nagrade je 31. 7.2004 na stadionu v Velenju v prostorih AK Velenje 2. veslaška regata za rudarsko svetilko Vdvnjť-V nedeljo,4-julija,je bila na Wenjskem jezeru 2.ves-liiika regata za rudarsko svetilko, ki jo je organiziral ves-laiki klub Velenje poć pokrwi-leljsrvum Pjvmogiwnika Velenje. Na regati je sodelovala preko sio veslačev iz osmih slovenskih klubov, ki so se pomerili v Slirinaj-slih disciplinah v razLičnili starostnih kaiegorijah, Vveteranski kategoriji sla bila prisotna ludi tekmovalca iz Av-.slrije in Italije, lako daje regala prvič pasiala ludI mednarodna. V odsolnosli najboljših veslačev, ki se pripravljajo na bližajoče se (olimpijske igre m tekme svetovnega pt")kala,jc največzmag dosegel Veslaški klub Bled, ki je zmagal sedemkral, sledijo tekmovalci veslaškega dmštva Dravske elektrarne Branik s štirimi zmagami» veslaški klubi Piran, Ljubljanica in Izola pa so dosegli po eno zmago. Med tekmovalci sta bila tudi dva Člana domačega veslaškega kiuha Neli Blagus in Miha AvberSek, Neli je v kategoriji Članic in mladink dosegla izvriino tretje mci>to. Izvedba regalejcšeenkrat več pokazala. da se na Velenjskem jezeru lahko ra/vije ve.sla.^i Spori, predvsem zaradi odličniii naravnih pog(Djevin okoiju prijazne narave importa. Pri razvoju šporla pa so najpomembnejši oirod in mladi, kijih v klubu še pasebej vabijo, da se jim pridružijo. ■ Odlične uvrstitve in veliko osebnih rekordov velenjskih upov kaže na dobro delo v klubu, ki ga bodo se okrepili, kar zagotavlja vnovičen razcvet velenjske a tlel i ke. Uvrstitve: sobota - 1500 m: I. Na.sija Kramer 4:47,63, 3. Romana Tcso\^ik 4:52,66; 110 m ovire: L Ado Ahmetovič 15,52; palica: 2. (»orazdKřivánek440; daljina: 5. Nejc Upnik 636; 10(1 m, mladinci: 8. Dejan Skoflek 1 t^t; mladinke: 6. Živa Ko^elj-nik 12,38: 400m:3.SabinaAli-hodirič 5S,96; Slalela 4xlUU m. mladinke: 2. A K Velenje (Koželjnik, Mihalinec, Javorník, Kokol) 49,32. Nedcija-800 m: 1. Nasija Kramer 2:14,66, 6. Romana lesov- nik 2:19,56; 200 m: 2. Živa Koželjnik IS,16; daljina: 3. Nina Kokol 583 cm; palica: 6. Petra Poznič 300, Urška Kralj 280 cm. Bosljaii ttiiv v Kimu Na velikem mitingu v Rimu jc Boštjan Buč nastopil v teku na 3000 m zapreke v hudi konkurenci kenijskih tekačev. Vse do zadnjega kroga je s pelim mestom pogumno držal korak z vodilnimi, nato pa so mu polic moči, vendar je s Ča.som 8:26,33 přislal na že vedno solidnem o bile takc^ v Velenju priprave kadetske in mladinske reprezentance Slovenije, ki so se jih poleg oslalih udeležili ludi štirje velenjski igralci: Jaka GolavSek, Miha Kljajič, .fernej ()šlo\^ik in Ivana /xra. Igralci so pod vodstvom zveznega kapelana Jožeta Urha in trenerja Maijana Oraima vsak dan vadili v telovadnici osnovne Šole Gu- stava Šiliha in se po njunih besedah dobro pripravili na to veliko tekmcTvanje. Od velenjskih igralcev .se bosta evropskega prvenstva v kadetski konkurenci udeležila Ivana Zera in Jernej OŠlovnik, Jaku Golav^ku in Mihu Kljajiču, kistaobai^ele prvo leto mladinca, pa se zal ni uspelo uvrstiti v mladinsko reprezentanco Slovenije, ki bo nastopala v Budimpešti (Miha je odločilno tekmo izgubil s 3 : 2. od tega zadnji sel na razliko). Upamo, da se bosta Ivana in Jernej na tekmovanju dobro odrezala in se domov vrnila z lepimi rezultati. ■ DK Oet mladih velenjskih namiznotenišidh igralcev (foto ĎK) Meža in Oswald v reprezentanci Pel tekmovalcev iz Golf kluba Velenje seje udeležilo državnega mladiaskega prvenstva od I. do 4. julija na golf igrišču Piuj. Anja Kirn in Andrej Kovač sta v svoji kategimji p<'ïstala drfavna prvaka, Malic Meža pa je v svoji kategoriji osvojil irctje mesto. Glede na dobre rezultate leia^nje tekmovalne sezone stase Malic Mcřa in Urban Oswald uvrstila v slovensko mladinsko reprezentanco, ki ho zastopala Slovenijo na kvalifikacijah za uvreiitev naevropsko mladinsko prvenstvo 2005. ■ Gašper Brodnik, AnJa Hirn, Urban Oswald. Andrej Kovač in Matic Meža 7S Su^ NA KRATKO 1'ripi'iivo lia evr()[)sk() pi xcuslvo Mhda slovenska ko.šarkarska reprezent^inui do 21 kt pod vodstvom Ivana Sunarc in na čelu z velikim upom slovenske in evropske košarke Er>»7.m<»m Lorl)ek<»m je konec minulega ledna v Nazarjah sklenila enotedenski del priprav na evropsko prvenstv<» na ČcSkem. S tem košarkarskih zanimivivili v Nazaijali ^ ni koncc. V tamkajšnji športni dvorani se namreč le dni vrstijo prijateljske icknie. Takosla bili v torek tekmi med Slovenijo in Avstralijo ter Hrvaško in Betorusijo, včeraj Bclorusija-Avstralija in S loveni j a-Hrvaška, danes bo tekma Siovcnija-Avstralija (10.(KJ),vpctck Skwenija-Be-torusija (17.00). nasprotnik slovenske reprczcntance za nedeljsko dopoldansko tekmo ( lO.tX)) pu v torek še ni bil znan. V Trlxnljah odlirno Velenjski plavalci se po končanem ^Lskom pc»uku intenzivno pripravljajo za državna prvenstva, ki bodo potekala v drugi fXílovici meseca julija. Ker v Velenju Žal še vedno ne premoremo zunanjega 50 m bazena, smo letos v klubu za najboljše plavalce organizirali pripritve v Kamniku. Da bi preverili trenutno formo, se jc skupina najboljših prelcklosobolo v Trbiwljah udeležila tekmovanja za 35. Lučkin memorial. Nastopilo jc 260 mladili pkivalcev iz skc^raj vseh slovenskih klubiw. Kljuh veliki utrujenosti so sc naši plavalci izkazali z vrsto odličnih rezultatov. Dosegli so 2 prvi, 8 drugih in 2 tretji mesti. Toknit sta zmagala Sandra Pandža melc 2:10.69: 50 m prsno: 2. Aleksandra Radivojevič 38.89; 100 m prsno: 2. Aleksandra RadNxíjevič 1:24.54.9. Ajda Arlič 1:31.21; 200 m prsrn»: 2. Aleksandra Radivojevič 3:00.00,10. Ajda Arlič 3:12.43; IÍH) m delfín: 4. Špelalliršel 1:20.13,10. Alma Smajič 1:29.45; 2<ř0m delHn: 5. Šps-la Hiršel 2:59.65; 50 m hrbtno: 2. Nina Drolc 35.63; dečki -100 m prosto: t. Blažina l:OfJ,53. Kfllit\je - 50 m prsno: 3. Tamara Martinovlč 38.62; 2(KI m prsno: 3. Tamara Marti novic 2:55.66; 2(Ki m dellln: 2. Tamara Mariinwič 2:.^.46. Mladinke-100 m prosto: 2. Sandra Pandža 1:04.88. ItW m hrbtno: 2. Sandra Pandža 1:17.08, 2(K> m hrbtno: 1. Sandra hinúh\ 2:42.32. Turnir poulične košćirke v Sončni parkse v teh poleinih dneh vrača nekdanji živ Ta bo predvsem na področju športnih aktivnosti, saj je kolalkališče vedno bolje obiskano. Mladinski center Velenje bo v sobtHo ob 15. uri na njem pripravil pn'i cxiprli turnir poulične košarke KiUalka-Iišče2ll04. Prijave ekip ( 3 + 1 ), bt^do zbirali na dan turnirja do 15. ure, ko se bo turnir ludi pričel, Šiartnina pa znaša 4.000 u>lajjev, Nagradni sklad je 50 tisoč SFE Če bo vreme slabo, bo turnir v Rdeči dvorani. Več informacij dobile pri Mitju (031-844-153). Kopalni avtobus športno zvezo Velenje -ŠporUiazveza Velenje in Urad za negospi>darstvo Me.si-ne občine Velenje do 6. avgusta nudita mladim do 18. tela starosti mi^žno-st kopanjavTopcU^ici inŠc^iStanju. Vstopnkeza kopanjevTo-poSici dvignete po ceni 800 tolarjev na športni zvezi, za kopanje v Šoštanju pa jih kupite pred vhodom v bazen (dnevna karta za otro ke 300, za odraslo 600 lolajjev). Do TopoBice in nazaj med tednom brezplačno vozi kopalni aviobas. stroške pa krijeta zveza in urad Izpred Rdeče dvorane odpele ob 8.30 in sc vmes usiavj v Šoštanju, izTopolšicc pase vrača ob 12.3U. Na poti nazaj pobira tudi kopalce v Sd>tanju. Kopanje in pluvanjeje na lastno odgovornost in ni vodeno, mio je potrebno dobro /nanje pluvunja. Prijavite se Inhko po telefonu (na K97 54 10) vsaj d»n \>rvć odhodom. Smučarski skold Tudi ntinull knnec vikenda je bil Ix^at s tekm(»vanji v »muCarskih skokih. Tako so dečki m pokal Cockta tekmovali v skakalnem centru v Krai\ju. Pri doc k ill do 9 let jc Matevž Samec ("«voji 119. mesto, pri dečkih do 11 let Urh Krajnčan 4., v kategoriji dečkov do 12 je bil Niko Hižar 3. in Patrik .lelen 14., v kategoriji dečkov do 13 let je Tomaž Žižek zasedel II., Jan Koradej pa 31 me.slo. Pri dečkilido 14Iel so bili Klemen Omladič 5., Žiga Omladič 9,, Miha Gaber 17. in Marjan .Iclenkc"» 21., v kategoriji dečkov do 15 let pa je CjaŠper Berlot zasedel 4 mesto. MeddruŠlveno tekniovanjevsmučarskiliskokiliso pripravili mdi v Jablancih, kjer je Tomaž Žižek zasedel3-, Jan Koradej pa 6. mcslo. SSK Velenje vabi vse mlajše dečko in deklice, d:i se jim priključijo na treningih, ki potekajo vsak popoldan v skakalnem centru ob Velenjskem gradu. Že 22. oiinipiiiKia športno dni5lvo Skale -l-lra^twec bt>v.s<'>boio, lO.julija, priredilo že 22. vaško olimpijado, Zadnji dve leti prircdiievni uspela, kot bi oi^anizaloiji želeli, predv^m zaradi težav z vreme nom» zato vsaj letos pričakujejo dobre razmere. Novell ob letošnjih igrah je, da bc^ ob tej priložnosti Krajevna skupnimi Škale-Hra.stnvec proslavili svoj krajevni praznik, vaška skupnost Škale pa bo namenu predala (xJ-Rck posodobljene ceste. V .sklc^pu prireditve K^ tudi srečanje tistih ŠkaJčanov, ki so sc morali zaradi rudarjenja izselili iz kraja. V lekmovalnem delubod<^ekipe pomerile v vlečenju vrvi, prelaganju orehov, metanju krogov.v polževih dirk'ah in v igri »evro 2(K)4«, pričakujejo pa udctežlKi tekmovalccv' in tekmovalk iz Raz-križja, Mislijije. Ponikve, Ple.^ivca, Cirkovc> Završ. Razborja. Ra-dovccv, Perloč, Voličine, Ebdkraja, lurislične kmetije Senekovič in seveda Škal. Sol)otna olimpijado iKido na igrišču v l./)čanovi gmajni zaceli ob 14.00. MED VAMI Taborniški kotiiek Novice iz SAO Ponovno v pravljici... Po busucJdli cncgii izmed naSih lahornikov jc doživljanje dni v naScni lahoru v Ribncm pri Bledu kol v pravljici, in klos so sc v njej zopcl znwSIi taborniki rodu Jezerski /maj iz Velenja. Pred leđnom dni jc v (aborni.^ko pravljico skoiilo 181) otrok in njîhtwih vodnikov j/ osnovnih sv)l Aniona Aškerca, Ousiava Slliha, Pcsjc, in Šalck. To seli. Tako smo lahko poka/ali, kćiko delamo, kako smo labor z Icii posodobili in kam vsako Iclo »aima« 51)0 otrok in mladine i/ Velenja, Skal, PleŘivca. -Šcniilja, Pcsja in ŠoSianja. Škodasamo, da se tudi i^upani a^ialih občin ni- sol-Hiio pa Jih bodo zamenjali vrstniki iz OS Miha Pinlarja Iblcda, Ciorica, Škalc, Livadu, PicSivcc in Šeníilj. I)cloj2Činarjem 3 : Letos lorcj že vemo, kateri i>porl se bo ircniral na jasi našega pravljičnega labora. ■ Pavč, Foto; 5. Giinšek Le kdo ga ne pozna? 40 let od prve preple/une smeri v uorah, 30 kx eian ŠAO, 35 Iťl dela v (ÎRS, priznanje G RS 7H Življenjsko ddo in ^ m»rsl* k:jJ. vsv to je Velcnjcun Murjan Prelo^ - Jaka. 'Ib ni;deljo sia Marjan Prolog-Jíikíiin Ser^j Jamnikar, oba Člana ŠAO, preplezala znano Igličevosmer v Mali Riiiki. Dve gcntraciji, kombinacija "oldti-meija" in mladeg-a leéajnika. Prvi jo Je plezal řc veliki^krai, a vedno znova najde v tem novo doživelje. navdušenje, ki ga z lahkoto prenese na druge. In lako je nastala ideja o tem, da vam predstavimo Jaka. IVvl \/|Km Vcime p^^lice v Radulii vzimskili ra/inerah na 28. nwembra leta 19fi4. Takrat je bil .laka Se član Alpinističnega odseka TAM i/ Miinbora, knsneje ludi naCelnik. Najlepši .spomin Veliko spominov nizajo prelomnico. Ena taksnih jc, koje sst>plc/al-cem Vladom Ratajem 19/56. leta preplezala smer Ascnbreaer v Travniku, /a takratne čase je bil to vtiik u.speli. vSmcr sla preplezala v gojzcTjih.sstaroopivnio in z vmesnim bivakiranjem. S prijateljem in .«ihorju l%7. Icla, kot pripravnik je bil od kta 1969, Kar 35 Icl je član ( fRS in prejel je nagrado za življenjsko delo. Prepričanje o rcor^nizaciji CÎRS je močno in upravičeno. Rad bi videl neprofesionalno, vendar profesionalno i>rganizirano jav-no službo, ki pomaia ljudem. Domena GRS n\so več samo gore, temveč tudi druga podničja, ki zahtevajo usposobljenost ljudi. In doda Titov izrek: Pripravljamo se zavojno, asižclimomiru. Napolek 7Á\ mlade Samo tako naprej, pa bo. Kadar gre za mlade, musije navda^nje v očeh. Bodočnost alpinizma je v mladini, ki se druži, trenira, sc zabava. IJiibe/ni Družina, gore, j a dia nje, smučanje, kajakaštvo, pt^tapljanjc. Ljubezen do narave vvsch elementih: zrak, zemlja, voda. \nek(l()ie Veliko jih jc, saj Jaka rad komu ffUHiV kaj »našlima«. Nekoč je prijatelju, t udi gorskemu reševalcu Fiku s .Smrekovca, predstavil madžan»ko turistično agentko, ki naj bi sc zanimala za /akup koče za madžarske turiste. V resniei pa jc bih agentka Slovenka. / Jakom .sta sc odločila, da se basta pogovarjala angleško, da bi ludi Fika razumel- Ko sta se Jaka in »madžarska agentka« pripeljala na Smre-kovcc, jima je Fika ponudil kapsln (žganje) in šnuf lobak (njuhancc) in jima v pantomimi vse Tiizložil. Agentka jc večkrat sku-šala navezati pogwor v angleščini, ajc Fika le kimal. Kopa gaje vendarle vprašala: »Do you speak englLsh ?« ji je Fika odgovoril: »Stk, en mao, al"!«. Seveda sta Jaka in agentka planila v krohot in kar nekaj časa je trajalo, da se je Fika potolažil. Jaka upa, da mu jc Fika žc oprostil. Pesmi »Rad jih pišem in rad jih berem, navdih vsakega pesnika so ženske in narava.« Jaka Koje bil še majheni,soga klicali Marjanček. Sam jc scl>e imenoval Jančck in pri tem jc osta-lo.Akoje bilJančekstar 16 let, je sestra odločila, Ui lak fant ne more biti več Jančck in je tako poslal Jaka. To ^e "naš Jaka*' - že kar legenda SAO, na.š vzornik, na.š učitelj, predvsem pa človek toplega srca, z iskricami v očeh, poln energije, poln presenečenj... skralka JAKA. ■ • v- ■ ^HBT ^^ Tihi šport višin # V # ZacVtki Koroškega fiei()kliii)a segajo \ Ido ko jo skupina zaiiosonjakov na polHido ivana Mihova usiarunila jadraliu) skupino Prvi uspešen polet je bil opravljen leta 1940 s Črnega vrha na Pohorju. Razvoj jc oh izbruhu 2. svetovne vojne zamrl, vendar je dejavnost po letu 1945 dobila nov zagon, Tako je že lela 1957 dobil Koroški aeroklub podobo, ki jc delno videna še danes, posebno prelomnico pa predstavlja lelo 1979, ko jc aeroklub pridobil 1200 m dolgo asfalitirano vzlclno-prisiajalno .siezo. Dancs.sc Koroški acroklab ukvarja predvsem z jadralno dejavnostjo, za katero so na zahodnih obronkih Pohorja ter vstopu v vzhodne Karavanke Se posebej ugodni pogoji. Ponaša sc z o.smimi jadralnimi letali 1er dvema motornima. Eno izmed motornih jc ''leteči oldttmcr", ki JC trenutno v fazi obnove in bo kmalu spel leteč. Jadralna letala, ki jih ima v svoji "floti" Koroški aeroklub, so primerna za Šolanje, trening, nabiranje samostojnih ur, opravljanje zahtevnejših preletov in udeležbo na jadralnih tekmovanjih. Tako lahko člani polctijo z Iclali Blaiiik, Pilatus, Abtii, DCi ali .laniar, ,šc poscliej atraktiven na ptigled pa je "vrabček''- oltimer Spatz, ki je edino tovrstno letalo v Sloveniji. Posebnega p<'imena za širitev jadralne dcjavntwii so vsekakor začeina šolanja za pilote jadralnih letal, kijih vsako leto organizira letalska šola Koroškega acrokluba. Tečaj jc sclavljcn iz Lcorsiičnega in praktičnega dela. Kandidati tako spoznajo osnove aerodinamike, navigacije, meteorologije, radiofonije, gradnje jadralnih letal in opreme. Po uspešno opravljenem teoretičnem preverjanju sledi praktični del. izvajanje poletov v cono letališča do prvega Sitiiii^stojiiega poleta. Ztinimanja za začetni tečaj jc relativno veliko, saj gre zu zanimiv Šport, ki združuje naravo, tehniko in rekreacijo. Mnogi člani aerokluba, ki so opravili tečaj, so svojo 'icialsko kariero" profesionalno nadal-jcvah kot civilni ali voja.ški piloti ter kontrolorji letenja. Kako postati pilot? Poleg želje Jadralno letenje zahieva veliko truda in vlaganja, pa vendar jc letenje lega vredno. Tihi šport višin ima v sebi vedno nekaj t m in volje morajo biti kandidati starejši od 15 let, zdravstveno sposobni. Po Šolanju nabirajo samostojne ure letenja ter seveda izkušnje. neodkritega, kar predstavlja Sc poseben čar. /a vse navdušcncc pa le: www. kas-ae rol k u b, si ■ A.R 8. julija 2004 if^HlAS MODROllEILA KRONIKA 19 To poletje bo le lepše. In nepozabno. Z novim inobileluiii. kt ga dobile pu ugodni ceiù ob ski en ilvi/podaljša []j u naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS. Pošljite MMS (sporočilo s sliko, zvokom in besedilom) ali MMS kartico (s priložnostnim motivom, ki si ga izberete na Planetu). Ustvarite in pošljite povsem unikatno MMS razglednico m se potegujte za eno izmed SO-ih bogatih nagrad. Svoje fotografije shranite v Moj album in k ogledu povabite Še svoje pi ijateîje. Izkoristite po lot ni čas, saj MMS c poŠt [jate po polovični ceni. o \ liM^ 1 l mm» ••ai* . * 1 Soey Ericsson Z200* fií^oosrr O brr.Tnv c Alcet«! CT K»fX)S/T Siig«m myc*3b sMJosrr p; Dragon 1916 jsf^vos/r -A Nokift 66101 G $lem«rt« CX6S $anc9unKSQH D410 'ýRHf)OS/T MMiM,pufm v ntií^.sorrtiiimaifnoix« vrnnooii MbjALsnh^utu'iMuiltf fa?»SiMlu)rK(»crniu2MMoti(tDl G^MAiMIS CcfWvfclu^vMOTM,AVNUHUmutioi^cruMiij^Akqi^ii «vftunvw.hJ nnuMepoi Auiji±mi «dIMvw narot^idko irfoitit. i iUBn n uvitTvni SC6 M*«) r> paMt PoilaVmn tirnus *No ofDGKiaâ P MMS«" Vsž'nt éflsnMv j* «valoviti aovom. uioishliD pit poumsivn modalu p<gro:?anja z nevarnim orodjem, policisti Policijske upravx.' ('cjje so obravnavali 22y iak.snlh primerov. Do konca maja so izravnavali ludi 2.4ÍJ5 prometnih nesreči, kar je osem cxisiotkovvcč kol lani. Desel nesreč se je končalo s smrtnim izidom, pt^kodova-nih pa je bilo 67 oseb. Poprečna slopnja alkoholi/iranosiije bila pri 222 pov/Trtîileljih nesreče 1,49 grama na kilogram alkohola v krvi, Pri prometnih nesrečah s smrlnim ividom pa je bila la stopnja 2,()8 grama na kilogram alkohola v krvi. Otroci in mladolelniki so bili udeleženi v 93 prometnih nesrečah, v njih jih je bilo 76 telesno poškodovanih, eden pa Je umrl. Cïlavni vzrok nesreč osiaja neprilagojena hitrost, sledijo pa ne u p oklevanje pravil prcdno-sii, nepravilna stran vožnje, neustrezna varnostna razdalja, premiki z vozilom, nepravilno prehitevanje, nepravilnosti pešcev in nepravilnči na soboto so neznanci obiskali brunarico ,^p(5rlncga draštva v kraju. Iz nje so (xlncsli mobilni teleťon in več alkoholne pijače, vse skupaj vredno vsaj 60.000 lolajjev. Po pecico v klet Velenje, 4. junija - Policisti so v nedeljo opravili ogled vloma v klet na Vojkovi, kjer je ncznance ponoči odtujil vgradno pečico. vredno 88.0ÍK) tolarjev. Objestneži so si dali duška Žjilec, Mozirje, 5.julijH-Z£ilskj policlsliso obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Za zdaj §c neznani storilec je na Šlandrovvm trgu vrgel v steklo trgovine in urarstva dva večja kamna in povzročil za okoli 100.001) tolarjev škode. Še več škode pa so v noči na ponedeljek storili objeslneži na območju Mozirja. Ob cesil Luče-Solčava so razbili več stekel na delovnem stroju in piw-zrcíčdi za ISO.000 tolarjev gmol-rw .škode. Razbili so tudi več stekel na kombiniranem vozilu, ki je bilo parkirano na ZadreČki cesti v Nazarjah. Tu so povzročili za še dodatnih 200.(^00 tolajjev škode. Vse jim pride prav Mozirje, 30. junija - Preko ni^i je bila na cesii v Rastke v Ljubnem ob Savinji izvršena latvina štirih litoželeznih ccvj dolgih šest metrov. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 400.000 lolaijev. Nesrečo traktorista Žalec« 1. julija- Okoli 12. ure so policiste seznanili z delovno nesrečo. ki se je zgodila v Pangra-cu. Voznik traktorja je na domačem travniku obračal seno, pri lem pa zapeljal preko roba travne trase in se prevrnil. Pri padcu s traktorja se je hudo poškodoval. ■ Mladi gasilci so telnirjcv in mladincev za pokal PGD Andraž^ ki je Šlelo tudi vu točkovanje v ligi GZ Žalec. Udeležilo se ga je 26 ekip iz 20 društev. Vrstnired: l^ionirjl: t. Rečicaob Savinji, 2. OjsU'iška vas -Tabor. 3. Andraž: pionirke: 1. Andraž, 2. kale. 3. Dorbiška vas - Petrovče: mladinci: t. Gomilsko, 2. Polzela, 3.Braslovče:mladinke: I.Andraž-, 2. Polzela. Vse ekipe se zelo potrudile in pokazalo veliko znanja. Ker pa to tekmovanje Šteje tudi točke v ligi, njihovo delo še ni ktinčano, saj imajo pred sabo 5e dve tekmovanji v jesenskem delu. Takšna tekmovanja so pokazatelj delaz mladimi vgHsilskih društvih in namen organiziranja te lige je prav izboljšanje dela z mladimi v gislikili društvih. Po dveh tekmovanjih in kratki an<(lizi smo ugoto- vili, da se stanje že iztwljšuje. Želimo si. da bi v jeseni imeli veliko več dobro pripravljenih in pravilno naučenih ekip. ki bi na tekmova- njih ssvc^jo spretnostjo odločale o iem,kd'> bo zmagovalec, ne pa da oiemodlt^amo mentorji, kijih ne znamo prsiviln«! pripraviti. ■ MV gorenje Klimatske naprave nM]. tv9|. dom. J ^ # •|êl.: 03 m 1944 gorenj e .coni TV SPORED ČETRTEK, 8« julijd SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 08.00 Tetebâjski, 9/45 08.25 Petâhiëânalevi.oan. 00.50 Volkovi, Čarovnice In velikani, 21/39 09.ÛO Vrnitev domov, dok. film 09.25 Pod klobukom 10.00 Zgodbe (Zékoljke 10.40 Pol v julrovo dežek), doku m oddaja 11.25 Svet divjih žlvalLe/10 12.00 Mesto na robu, dok. odd. 13.00 Poroi Da. šport VTeme 13.15 Dvo)e src proti kroni, 2/2 15.00 0&$esivno-kompu[2ivnd motnja, dokum. oddaja 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, Iport, vreme 16.50 Na liniji 17.25 Jasno in glasno 18.10 Humanistika 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, Vf^me, špoit 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene bríga 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.35 Onevnik.Spon 01-25 Dnevnikzamejsketv 01.45 Jasno in glasno 02.25 Humanislika 02.55 Tednik 03.50 Osmi dan 04.20 Prijatelji, ostanimo prijatelji 05.05 Ortek, koncert 06.05 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.35 Vkleospotnce 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostoví 10.05 OickvanDyke, 117/158 10.30 Iníokanal 11.00 Tvprcdâja 11.30 Infokanal 16.35 TvpnDdaja 17.15 VfdeospoJn ice 17.55 Skozi čas 18.05 DckvanDykB, 115^158 18.30 Mali navihanec 20.00 Operno poletje 21.45 Sreinet ang. film 00.35 Vkleospotnice 01.05 Infokanal PETEKt 9. julija 07.05 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 lt45 13.40 14.10 15.00 1S.S5 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.35 22.30 23.25 23.30 OO.IO 01.10 Drasonbali Z, nsanka Beyblade. risanka Ricki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Klon, nad, Tv prodaja Moja Sofija, nad. O nižinske vezi, nad. f^a Kraju ztočina, nan. Tv prodaja RfCki Lake Družinske vezi, nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Naravnost iz srca, am. film Na kraju zločina, nan. Pravi s^s v pravem mestu, dokum. serija XXL premiere Ssks v mesb, nan, 24 ur Nočna panorama © hMWil 37 4« S2 09.00 Odprta tema, ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Spoznajmojih, dokumentarna oddaja 10.35 Najspotdneva 14.00 Vklecslran i, obvestila 17.55 Vabirrw k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Znaniobrazi-Jože Zupančič, ravnateli Gimnazije Celje 19.15 Nai spot dneva 19,55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja • Multipid skleroza 21,00 Regionalne novice 21.05 Vabimo k ogledu 21,10 Japonska • dokumentarni zapis 2t.30 Vrtilj^, glasbena oddaja 22.45 Vtiarmonijiznaravo, kmebjska oddaja 23,15 Vabimo k ogledu 23.20 Najspotdneva 23,25 Videostrani, c^vestiia SLOVENIJA 1 06,50 Kultura 07.00 Odmevi OB.OO Telebajski, 10/45 08,20 Peta hiša na levi, 10/16 06.45 Skip in Skil. 1/26 09.00 IgrajmosevTurčiji, 1/13 09.10 Risanka 09,20 Alk» m Kaietan Čop. 2/23 09.45 Bratovščina sinjega galeba 10.10 Na liniji 10.45 Jasno in glasno 11.25 55 (etfolklome skupine Tine Ro2anc.1.del 11.55 Humanistika 12.25 Frasler. 15/24 13.00 Poročila, iport, vreme 13,25 Osmi dan 13.55 DeČekzmiškami, tv film 15,00 Vsakdaniih in praznik 15,55 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vrnitev srebrne sence 17.10 Iz popolne torbe 17,35 Nationalgeograptiic. 15/18 18.30 Žrebanje deteljKe 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 SagaoForsydrt.l/IO 21.15 Slačenje, 10/20 22,05 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni l^ub 00.15 Dnevnik, šport 01.05 Dnevnikzamejsketv 01.25 Nationalgeographic. 15/18 02,20 Prenagljeno dejanje, film 04.10 Polnočni k3ub 05.20 Intokanal SLOVENIJA 2 06,30 Intokanal 09,35 Mostovi 10.05 DickvanDyke. 118/158 10.30 Intokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Infokanal 16.30 Tv prodaja 17,00 Videospotnice 17.30 Skozi čas 17,45 Dick van Dytó. 119/158 18,15 ShacWeton, 1/2 20.00 Uganka o umonj, 1/2 20.55 City folk 21.20 South parit 17/17 21.50 Havtldns, ang. film 23,20 Slovenska laz2 scena 07.05 Dragonball Z, risanka 07,30 Beyblade. risana serija 07.55 Ricki Lake 0B,45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 11,50 Družinske ves. nad, 12.45 Na kraju zločina 13.40 Tv prodaja 14,10 Ricki Lake 15.00 Družinske vezi, nad, 15.55 Moja Sof^a, nad, 16.55 Kton,nad. 17,55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20,00 Rop stoletja, amer, film 21.55 Teksaški mož postave 22,45 XXL premiere 22.50 Temniangel, amer, film 00.30 24. ur. ponovitev 01.30 Nočna panorama SOBOTA, 10. julija SLOVENIJA 1 06.50 Kultura 07.00 Odmevi 08.00 Risanka 06,10 Podkfobukom 08.45 Jakob na kvadrat, film 10.20 Divji svet prihodnost, 10.45 Polnočni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport vreme 13.10 Infokanal 13.30 Ko ulice spregovorijo 13.45 RadimamLucy. 171. del 14.10 Z nečaki na smučanju, iilm 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenski utrinki 16.30 PonDčila, šport vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Zakladi sveta, 1/21 17.50 Alpe, Donava. Jadran 18,20 Cotko Cof, 18/26 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Dvojne počitnice. 3/3 20,35 Čez planke: Rn^ 21.40 Maska, kostumogratija, scenograhja 22.05 Poročila, šport vreme 22,40 Ujetnik, 5/17 23.30 Dnevnik, špoil 00.10 Dnevnik zame|ske tv 00.30 Na vrtu 00,55 Zakladi sveta, 1/21 01.25 Alpe, [)onava, Jadran 01.55 Vojska teme, amer, film 03.30 TV smo ljudje 03.50 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 lnfc}ov^e 10.50 Svetdčvjihživali 11.20 Ozare 11.30 Obzorja duiia 12.00 Ljudje inzemlja 13,00 Pomčila, šport, vreme 13.25 Polje, kdo bo tebe ljubil 14.20 Čari začimb 14.50 Koncert Tinkare Kovač 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Avtoportret 17.40 Vsakdanjik in praznik 18,30 Žrebanje teta 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19,25 Zrcalo tedna 20,00 řoykíva vojna, 1/8 21.40 Intervju 22.40 Poročila, šporf, vreme 23.15 Dnevislave, an^r. film 00,40 Dnevnik, šport 01.20 Dnevnik zamejske tv 01,45 Polje, kdo bo tebe ljubil 02.40 Čari začimb 03.05 Koncert Tinkare Kovač 04.45 Avtoportr« 05,35 Infokanal SLOVENIJA 2 10.30 Tvprodaja 11.00 Infokanal 12,10 Tvprodaja 12,40 55 let tolkiome skupine Tine Rožanc, 4. d^ 13.00 Tone Partljič, tv igra 13.50 Zgodba dveh mest 14,40 Sarajevski atentat 15.25 Infokanal 15,55 Skozi čas 16.05 Etienne gr^ndjean 17,30 Polnočni klub 18.45 Ipavci, 1/5 20,00 Potovanja na konec sveta 20.55 Maše skrivno ^vljenje 21.45 iz baletnega arhiva 22,45 Soutti park. 17/17 23.10 Intokanal - T XX - J 07,30 Tvprodaja 08.00 Naš mali svel, ris. serija 08,05 MalaKitty, ris. serija 08.15 Doktor Oto, ris. serija 08,25 Bučke, ris, serija 08.35 Hikarian, ris. serija 09,00 Katka in Orbi, ris. senla 09.10 Obuti maček, ris. serija 09.35 Heidi, ris, film 10.30 Beyblade, ris. serija 11.00 Zenki. ris, serija 11,30 Lepo je biti milijonar 13.00 Resnični svet, dok oddaja 13,30 Formula 1. prenos 16.00 Oh, ta osemdeseta, nan. 16,35 Umor. nan, 17,35 24 ur. vreme 17.40 Skrivna priča, amer, film 19,00 24 ur 20.00 Gozdni požar, amer, film 21.45 Formula 1. povzetek 22.00 Prava sh/ar, amer, film 23.45 Bellevue, dokum. oddaja 01,15 24 ur. ponovitev 02.15 Nočna panorama kMSlI 27 46 S2 "Viiii;^ 52 09.00 09.00 Oobro |ut;o, informativno - i 09,40 razvedrilna oddaja ^acf 62 10.00 Vabimo k ogledu i 09.00 Miš maš, otroška oddaja. 1 10,30 10.05 Skrbimo za zdravje. ponovitev 1 10.50 svetovalna oddaja j 09.40 Vabimo k ogledu i 10.55 11.05 Naj spot dneva i 09.45 Japonska - dokumentarni 1 11.20 14.00 Vkleostr^ni, obvestila zapis s poti po deželi 1 11,25 17,55 Vabimo k ogledu vzhajajočega sonca 18.00 Miš maš, otroška oddaja : 10.05 Naj spot dneva \ 12,25 18.40 Regionalne novice I 14X10 Videostrani. obvestila 1 12.30 18,45 Naj spot dneva i 17.55 Vabimo k ogledu 18.50 Japonska - dežela prijaznih i 18.00 Ustvarjajn^ skupaj. In gostoljubnih liudi otroška oddaja 19.15 Vkleostrani, obvestila Tema: žerjavi 19.55 Vabimo k ogledu 1 18.40 Naj spot dneva i 13.30 20.00 Iz oddaje Dobro juCo 1 18.45 Sçjoznajmo jih, 20.50 Regionalne novice dokumentarna oddaja 20,55 Vabimo k ogledu ! 19,15 Videostrani. obvestila i 14,50 21.00 Vagabundi in potepuhi, : 19.55 Vabimo k ogledu 1 18.55 glasbena oddaja i 20X10 100. oddaja Pozno v noč s I 19,00 21,35 Vredno je stopiti noter. Tinetom Lesjakom 1 19.40 dokumentarna oddaja i 21.00 Klepet na kvadrat z 22.05 Vabimo k ogledu Andrejem Šifrerfem [ 20,30 22,10 Gospodarstveniki-Hilda j 22,00 Blily Joel; Lve at Tovšak direktorica Veg rada Leningrad, posnetek [ 21,30 23.00 Vabimo k ogledu i 23.00 Vabimo k ogledu i 22.00 23.05 Naj spot dneva i 23.05 Naj spot dneva 23,10 Vkieostrani, obvestila 1 23.10 Videostrani, obvestila \ 22.45 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Dobro jutro Tinetom Lesjakom Evropi-Gostje: dr. Matej Lahovnik, mag. Frenjo Bobinac, dr. £vgen Dervarfč iz sredine oddaje Dobro jutro, infonnativna ' razvedrilna oddaja Leningrad, posn^k Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja Tovšak PONEDEUEK, 12, julija i SLOVENIJA 1 i 07.45 Zrcalo tedna i 08.00 Telebajski, 11/45 j 08,25 Peta niša na levi. hum. ! nanizanka : 08,55 Iz popotne torbe : 09,15 Alnařnki,4/12 : 09.40 Dvojne počitnKe. 2^3 I 10,10 Vrnitev srebrne sence i 10,35 Prijatelji, ostanimo prijatelji, tv Koper i 11,15 Nekaj minut za domačo I glasbo ! 11.35 Zgodba o popularni glasbi, I dokum serija Í 12,25 Maska, kostumografija, j sc^ografija i 13.00 Poročila, šport vreme I 13,15 Obzorja duha I 13.45 Nekaj minut za domačo glasbo I 14,10 Ljudje In zemlja i 15,05 Vsakdanjik in praznik I 15,55 Dot^erdan. Korolka : 16.30 Poročila, šport vreme : 16.50 Radovedni Taček I 17.05 Olok2ival(,3/13 i 17.35 človek jaguar, poljud. odd. i 18,25 Žrebanje3x3 i 18,40 Risanka I 19,00 Dnevnik, vreme. Iport i 20.00 Klinika pod palmami, 5/10 i 20,50 Duàni pastiri). 2/10 I 21,20 Podoba (^obe I 22.00 Odmevi, šport, vreme ! 22,50 Seli uno, 2/2 I 00,30 Dnevnik, šport I 01,20 Dnevnik zamejske W i 01.45 Človek jaguar, poljud. odd. i 02,35 Podoba rwd obe I 03,00 Vehkisen, an*ier. film i 04.40 Infokanal i SLOVENIJA 2 : 06,30 Infokanal : 09,05 Primorski mozaik, tv Koper i 09.35 Slovenski utrinki I 10,00 DickvanDyke, 119/156 I 10,25 Infokenal ! 11,00 Tvprodaja I 11,30 Infokanal i 13.40 Tvprodaja i 14.10 Polje, kdo bo tebe ljubil, I 15,05 Čarizdčimb i 15,30 Koncert Tinkare Kovač : 17.05 Avtoportret i 18.00 Skozi čas i 18.15 DickvanDyke,120/158 I 18.40 Tat Trupel, amer. čb. film ! 20,00 Končnica i 21.00 Studio city I 21,55 Olimpijski duh, 2/5 I 22.25 Videospotnice I 22,55 Brane Rončel izza odra : 00.30 Infokanal 07.05 07,30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14,10 15,00 15.55 16.55 17,55 18,00 19.00 20,00 21,45 22.40 22.45 23,40 00,20 01.20 Dragonball Z, ris. serija Beyblade, ris. serija Ricki Lake Ni^asčevanje ljubezni, nad. Klon, nad. Tv prodaja N^oja Sofija, nad. Družinske vezi. nad. Umor. nan, Tv prodaja Ricki Lake Družinske ven, nad. Nitoja Sofija, nad. Kk^n. nad. 24 ur-vreme Ntaščevanje ljubezni, nad. 24 ur Nenavaden par. amer, film Naša sodntca, nan. )CXL premiere Urgenca, nan. Seks v mestu, nan, 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali t7 4« ft2 TOREK, 13. julija SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 08.00 Telebajski, 12/45 08.25 Peta iiiša na levi, 12/16 09.00 Radovedni Taček 09.10 Otok živali, 3/13 09,35 MarsupilamL 24/26 10.00 Sprehodi vnarevo 10.20 Čbvekjaguar 11,10 Cezplanke 12.20 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Poročila, šporL vreme 13.15 Podoba podobe 13.40 Intervju 14.40 Dušnipastin1,2/10 15,10 Kli nika pod palmami ,5/10 15.55 Dober dan Evropa 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Marceli no kruli In vino 17.10 ZlatkoZakladko 17.30 Sončnica na rami 17.40 Mit in stvamost srednjega veka, 1/2 18.10 Prisluhnimo tišini 1S.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 Pod žarometom 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Na pačna d i ag noža sm rti 23.40 Poietnidež, ans. drama 01,15 Dnevnik, šport 02.05 Dnevnikzamejsketv 02.25 Mit in sh/amost srednjega veka, 1/2 02.55 Prfeluhnimo tilini 03.25 Mednarodna obzorja 04.15 Podžarometom 05.10 Poletni dež, dr^ma 06.45 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Intokanal 08.35 Videospotnice 09.05 Glasn1(, tv Maribor 09.35 Dober dan, Koroška 10.05 DickvanDyke,120/158 10.25 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11,30 Infokanal 16.00 Tvprodaja 16.30 Olimpijski duh, magazin 17.00 Stud« city 18.00 Vkleospotnice 16.30 Skozi čas 18.45 DickvanDyke,121/15a 19.10 Thibauttovi, 2/8 20.00 Frasler, 16/24 20.20 Zadnja zmaga, drama 21.40 Atlantic city 23.25 Vkleospotnice 23.55 Intokanal SREDA, 14. julija 07.05 07,30 07.55 08.45 09,40 10.30 11.00 11,50 12.45 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17,55 18,00 19.00 20,00 20,45 22.25 22.30 23,25 00.05 01,05 1 Dragonball Z. ris. seri{a Beyblade, ris. serija Ricki Lake Maščevanje ljubezni, nad Klon, nad, Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi. nad. Sedma nebesa, nan. Tv predaja Ricki Lake Družinske vezi, nad. Moj'a Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Prever^no Njegovi dve ženi, film XXL premiere Urgenca, nan. Seks v mestu. nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorema kanali 97 4« S3 09,00 Dobro iutro, mfomiallvno • : 09.00 Revija smučarskih skokov razvedrilna oddaja Velenje 2004, FIS poletni 10,00 Vabimo k ogledu celinstd pokal 10.05 100. oddaja Pozno v noč s i 10.00 Vabimo k ogledu Tinetom Lesjakom i 10,05 Na obisku pri... Avgustu in 11,20 Naj spet dneva Tei Podgoršek 14.00 Vkieostrani, obvestila i 11,05 Naj spot dneva 17.55 Vabimo kogledu i 14.00 Videostrani, obvestila 18.00 Ustvarjajmo skupaj, i 17.55 Vabimo k ogledu otrošte oddaja 1 18,00 M-ov plesni žur 18.40 Regionalne novice i 19.00 Nai spot dneva 18,45 MAGIC Velenje • nastop i 19.05 Vabimo kogledu čarodejev: Jemej Drofemk, : 19.10 Vkieostrani, Obvestila Drago Mikek i 19.55 Vabimo k ogledu 19.05 Nai spot dneva i 20.00 1289. VTV magazin 19,10 VkJeostrani, obvestila i 20.25 Kultura, info, oddaja 19,55 Vabimo k ogledu ! 20.30 Športni torek 20.00 Iz oddaje Dobro jutro : 20.55 Vabimo k ogledu 20,50 Reglortalne novice 1 21.00 Znani obrazi; ToneTuričnik 20,55 Vabimo k ogledu i 21.30 Oebeliarjenje 21.00 Revija smučarskih skokov. i 22,00 Kmetijstó razgledi. RS poletni celinski pokal izobraževalna oddaja 22.00 Na obisku pri... Avgustu In i 22.30 Adventure race Slovenia- Tel Podgoršek Velenje 2004 23,00 Vabimo kogledu i 23.10 Vabimo k ogledu 23,05 Naj spot dneva j 23.15 Naj spot dneva 23,10 Vkieostrani, obvestila i 23.20 Videostrani. obvestila SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 08.00 Telebajsld, 13/45 08.25 Peta hisa na levi, 13/16 08.55 Risanka 09.00 Pipsi. 22/26 09.25 Smer vesolie, 21/26 09.50 ZlatkoZakladko 10.10 Odprava zelenega zmaja 10.40 Sončnica na rami 10.45 Mit in stvarnost srednjega veka,1/2 11.15 Priskjhnimo tišini 11.45 lzvir(n)i 12.15 Delavska godba Trt)ovlje 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Na vrtu 13,40 Zakladi sveta, 1/21 14,10 Mednarodna obzoria 15.05 Podžarometom 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive celice, kviz 17.50 Grajskiljudje. dokum, odd. 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Enodnevne kraljKe, film 21.30 Ub^alskiškomji, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Tibed-streha sveta, dokum. oddaja 23.50 Dnevnik, šport 00,40 Dnevnikzamejske tv 01.00 Grajskiliudje, dok. oddaja 01.55 Razpoložena za ljubezen, hongkonški HI m 03.30 Tibet • streha sveta, dokum, oddaja 04,25 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.30 Dober dan Evropa 10.00 DickvanDyke, 121/158 10.25 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni Infokanal 16.20 Tvprodaja 17.00 Ugankaoumoru. 1/2 18.20 Skozi čas 18.35 DtókvanDyke, 122/158 19.05 Končnica 20,00 Cančine amazonke,, opereta 21.55 Portret slikana, dok. odd. 23.20 Brane Rončel izza odra 00.50 Infokanal 07.05 07.30 07,55 08,45 09.40 10.30 11,00 11.50 12.45 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.45 22.25 22.30 23,25 00.05 01,05 09.00 10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 11.05 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 18,40 19.40 19.55 20.00 20,50 20.55 21.00 21.30 22.30 22.50 22.55 23.00 Dragonball Z, rts. serija Beyblade, ris. serija Rk:k3 Lake Maščevanja ljubezni, nad. Klon, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad, Dmžin^ vezi, nad. Naša sodnica, nad. Tv prodaja Ricta Lake Dn/žinske vezi, nad. Moja Sofija, nad. Klon. nad. 24 ur, vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Preverjeno Njegovi dve ženi. film XXL premiere Urgenca. nan. Seks v mestu. nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama Kanali 27 49 9i Dobrojulro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1289. VTV magazin Kultura, info, oddaja Športni torek Naj spot dneva Adventure race Slovenia-Velenje 2004, reportaža Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Časzanas, mlad. oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Na obisku pri,.. Avgustu in Tel Podgoršek Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro lutro Regbnalne novice Vabimo k ogledu Spoznajmo jih, dolojmenlama oddaja Odprla tema. 3. TV mreža Trto Moj dom v pesmi in besedi, glasbeni utrinek Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila 8. julija 2004 «fl^CiiSj TO IN ONO 21 Oven od 21 «3« do 20«4« Zvezdevamvljubeznipiip&ročajovelikodoniRii)!- " P3 tudi kanček iiagajtvosti. Spfc^ listjm. ki ni$ie sljubljeni žele ^ od včeraj. Tako bosle uspali ubežati rahli naveličanosli v zvezi. V Počitek pâ ledoDro izkorisitle, ludi, če bo lepoûaljâan vikend Baterije imale prazne, veliko energije vam bo v7elo prav vsako delo, ne le listo vsiužbi. Zato bosle morali po$k[beii za več sproščanja in Se več Qibanja v naravi. Ni slabiega. kol če se boste zaCelI smilili sami sebi. Bik od 2ÍA. do 21.S. " S Če ste še brez parinerja, v naslednjih dneh. spic^ ob vikendu, na široke odprile oČI. Zvezde napovedujejo neko zelo prijetno siečan-^^ je in novo poznanstvo, ki lahko preraste v veliko več kot le pfi- V laieijSivo Ve?ani pa bo^ie v naslednjih dneh v partnerjevi družbi zelouiiv^lj.karvajubožemočnozbližalo Nič hudega, če boste zaradi njega zanerrerialf ostale prijaleije Tudi li vas velikokral puslijo na cedilu, Xo si vi r^ hitro zaželi le njihove družbe. Dvojcko od 22«S do 21«^* ^ F^zile, Kaj bosle v naslednjih drieh obl|ubi)ali, vçak uraden doloj-ment pa vsaj dvakrat preberite, preden ga podpišele. Napaka namreč lahko vbiiřnjl prihodnosti slane zelo veliko 2ivcev. S partnerjem 51 bosta ravnozalo, ker boste podvomili vnekega skupne-* ga prijatelja, kar maio segla v lase. Tokral bo imel partner celo prav, karse obvaii^eračunljivosti zgodi lemal^j. F^dlmce bodo sicer kratke, a lepe Ravno prav dolge, da ne boste pogrešali svojega hobija in dovoli dolge, da SI boste oddahnili od vsakdana. Tiste piave tako sele pndep Rak od 21.6. do 22.7. ^ ^ Trmasto bosle VTtrajalt pri svojih načelih, ki pa vam bodo tokrat pomagala premagali ludi osebno krizo Čeprav vam ne bo lahko, se boste ponudbi, ki bi vam pomenila nazadovanfe, uspešno uprli Poleg tega sebosle ob tem naučili šendtaj.ier sambo v!rvl-lenju še koristilo. Da lahko rečete tudi >'ne«. če se ^am zdi, da vas izkoriščajo. Sorodniki m bodo ob koncu ledna povabile na zanimiv dogodek. Lov od 23.7. do 22.d« Kar neka; sfabe volje in tuđi glavobolov vam je v zadnjem času povzročila služba. V teh dneh pa vam bo jasno, da (ahko usodo vzlete v svo|e toke in da ssm m ireba pobeli prav vsega, kar vam navržejo Raie se potrudite, deiajle in molčKe. z i^ovarjanjem bosle irenutno stanie le še poslabšali. Zato bf bilo zelo dobro, če bi večkrat uporabili svoj šarm. ki ga imale sicer na pretek Z njim lahko omehčate tudi šefa. vendar doslei sploh Še niste poskusili Devico od 23.8. do 22»9. Vnaslednjih dneh bosle i^ko tarnali, da sam pnmanjkuje časa Imeli ga boste več kol sle nasajeni, zato vam bo na trenutke naravnost dolg čas. Priznati si boste morali, da ste malo odvisni od dela. Če lega nI. vam le lakoj rojijo po glavi črne misli, p/edvsem pa se preveC ukvarjale s seboj m svojim počuljem Ob lem pozabl|dle na vse Sljube, ki šlesi jih dali, ko časa resniste imeli Kaj.kobisedajkončnonaredili kaj več za svoje zdravje in t^oljle počuije? Že obisk savne, kozmellčarke ali frizerja nekaterim pomaga okrepiti občutek, da se imajo radi. Tehtnico od 23.9. do 22.10. Cul dolžnosti vas bo žrl, ko si bosle na glavo spel nakopali preveč deia Zalo boste mllorečeno ne (erazîreseni.ampakzelonervozni. To se vam bo maščevalo, saj bo vaše poCutje ob koncu lega tedna dobesedno na psu. Ne le. da vam bo slabo, zaradi slresa se vam bo imunski sisiem močno poslabšal, kar lahko vodi ludi y bolezen, ki nebo minila kar čez noč. Fariner bo malo jezen na vas, ker bosle dvomili vanj. To (ahko načne sicer prijeler^ in zdrav odnos med vama, ikorpljoti od 23.10. do 22.11. ^ Vpos[ubos[ezeloodločni,marsjkajvambouspeto. pa čeprav bo Ů izgledalo skoraj brezupno. Oom pa boste v naslednjih dneh še večja cc^ata kot ste sicer. Godilo vam bo, ker vam bo partner vašo ponižnosi in slrinjanje i vsemi predlogt vračal sšlevilnimi malimi ^^^^^ pozornostmi In nežnostmi, ki ste se jih sicer le kar odsadili. FSzite pa. da v pogovoru s sorodniki ne boste povedali prav vsega, kar mislile onjihovem početju Lahkobi namreč prišlo dozelo hude krvi in hude zamere. Strelec od 23*11« do 21.12* s V naslednjih dneh si boslekljub kar netó] uspehom pri delu želeli f predvsem veliko mtru. Še najbolj všeč vam bo. če bosle lahko ^ posedali inklepeialis prijatelji. Po takšnih trenutkih boste povsem sproščeni V službi se bodo r^pela strune začele rahljati, vnasied-^^^^ njih dneh bosle imeli ludi manj deta. Zato sam bo vse skupaj kar odgovarjalo Lahko boste več razmišljali o sebi In svojem življenju, tistem zasebnem seveda Zvezde vam bodo tokrat slate ob strani, zato opazujte in se Čim več zadržujte med ljudmi. Nova, boljša priložnost je že na c^zorju. Koxorog od 22.12. do 20.1. N Kosebostelelos vrniti iz Jelnega dopusta, boste ugotavliali, kako lepo vam je doma Spet bosle dobil i voljo, da nekaj drobnih stvari gj postavite na svoje mesto, morda se boste odločili za manjšo V adaptacijoali nakup novega pohištva. S partnerjem se bosla zalo ^^^^ veliko pogovarjala, načrtovala in ogledovala, kar vaju bo spet povezalo. Kar nekaj lihih tednov je tetos že za vami, zato vam bodo novi dogodki krepko popestrili življenje. Volje bo več, smeha tudi lepo poletje je pred vami. Vodnor od 21.1. do 19.2. \ Čeprav ste človek i bujno domišljijo, vam to bo v partnerskem 31. odnosu začeto kar malo primanjkovati. Temu lahko po domače ^^^ rečete tudi naveličanost Do te ne bi prišlo, če bi si vzeli več časa }f za skupne trenutke, lako pa je partner ob saših obveznostih, ki jih ^ je Q dnesa v dan več. čisto preveč sam Še stvari, ki vam jih je včasin tako rad zaupal, sedaj zadrži zase. ičinc na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8, do 12.Julija 1963;vponede-Ijek, 15. julija, pa so v novih prostorih občine Velenje začeli .sprejemati prve stranke in Velenje je tudi formalno poslalo gospodarsko in upravno politično središče SaleSke doline; s prestavitvijo občinev Velenje je bil ukinjen Krajevni urad Velenje, ustanovljen pa je bil Krajevni urad Šoštanj: 15. julija 1965 je vesoljska ladja Mariner ÍV na /emljo po-skda prve posnetke Marsa. Pripravija: Damijan Ki]ajič PET.JE NA VELENJSKEM GRADU V okviru 20. jubilejnih kulturnih prireditev je bil prejšnji .vaSiJE četrtek prijeten pevski večer. Nastopil je mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli, ki ga vodi Franc ĆernclČ. Koncert .slovenskih narodnih in umetnih pesmi so kljub dežju v celoti izvedli, delno v atriju, delno na grajskem stopnišču, ki je pod streho. VeČ sreče je imel Rudarski oktet, ki je nastopil prvi. Na prireditvi jc bilo okoli sto navdušenih poslušalcev. KONCERT HELENE BLAG NE Drevi, ob 21.00, bo na Velenjskem gradu nastopila prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne. Pela bo evergreene in arije iz znanih operet- Vstopnice po 1.500 SIT so ic v prodaji! RIBIČ - POULIČNA PREDSTAVA V soboto, Id. julija, ob 10-30, bo na Cankarjevi ulici v Velenju predstava Ribič v izvedbi Kulturneaa društva Priden možic iz Kamnika, Videli bnmo, kaj se zgodi, ko ribič nastavi trnek na ulici? ŠALEŠKI LIKOVNIKI S KOLONIJE V BAIAH V torek, 13. julija, ob 20.00, bodo v Kulturnici Velenje odprli razstavo Šaleški likovniki s kolonije v Balah. Gostja bo hrva.^ka pisateljica DaSa Drndić, ki je napisala trideset radijskih iger, dokumentarcev in romane Pol do svobode, Kamen z neba, (-anzone di guerra, Marija Czestochow-ska še vedno loči solze in Umiranje v Toroniu. NAPOVEDUJEMO: Slavnostni koncert ob 20. obletnici Poletnih kulturnih prireditev, Nastopili bodo: Gordana I llcb, sopran, Tini Ribič, tenor, in Simona Šolce, klavir. Velenjski grad, 17. julija, ob 21.00 Kdaj - kie - kaj Cetrlck, 8. juMJ^ ILÛQSalek Velenje Ulična košarka • turnir in družabne igre X Strelišče strelske družine Mrož Predstavitev športov • streljanje (Kopališka 3, Velenle - Strelsko društvo Mrož) Pelek. 9. julija 1Q OD Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija skokov Velenje 2004 - kvalifikacije za kontinentalni pokal 21.30 Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija skokov Velenje 2004 - tekma za pokal Premogovnika Velenje • celinski pokal Sobotu. 10. iMUja 8.00-12.00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem - informacije in prijave: 03/896 18 60, tic@velenje.si 19.3Q Giasbena Sola Velenle Zaključni koncert udeležencev XVI. mednarodne poletne violinske šole Igorja Ozima 21.30 Skakalni center ob Veleniskem gradu Revija skokov Velenje 2004 • tekma zd pokal Gorenja • celinski pokal 213Q Mladinski center Velenje Klubski večer Torek. 13. julija 17.0Q Kardeljev trg Velenje Ulična košarka • (urnir in družatsne igre Oeirlçk. 15. jiilijii iZ_ÛQ Kardeljev trg Velenje Ulična košarka-turnir in družabne igre Za doďatne Informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete TurislICrto-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60), ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 28. junija 2004 do 4. julija 2004 niso povprečne dnevne koncentracije $02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegate mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOUE iN PROSTOR lift^^gjl riw^ll □ 28. lun 0 2B. Jun ■ 30. jun (11. Jul BSJul 1.13. Jul ^ul mejna vrednost 350 mèiog S0^m3 můíi, sprefesniilhio pese^anle v letu 2004:30 mlíro^g SO^^ zraka OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka K A IM O V I. i: N J i: ii \RRY FOTTUR l!\ i[;r[\lk I/ A/K\B\!\A (mladinski domišljijski film) Rezija: Alfonso Cuârôn Vloge: Daniel Rddciiffe, Emma Watson, Ru perl Ghnl Dolžina: 127 minut Čefrtůk. S. 7.. ob 18.00 P$t$k. 9.7.. où IB.OO In où 16.30 Sobota. 107^ ob 18.00 Nedelja. 117., ob 18.00 Ponedeljek. 12. 7., ob 20.00 Torek. 13. ?.. ob 18.00 {zadnja predstava) 30 prvim poiji hov (komedija) Retija: Peter Segal Vloge: Adam Sandler, Drew Barry more. Rob Schneider Dolžina: 99 rninui Čefrlek. 8. ?., ob 20.30 Petek. 9.7., où 21.00 Sobola. 10.7., ob 20.30 Nedelja. 11J.,ob20.30 Ponedeljek. 12. 7., ob 18.00 (zadnja predstava) Henry veterinar, ki živi na Havajih, v prostem ćasu pa fomilec ženskih src. ki rte želi resne zveze sa| irna èe polrv) nač-lov. Toda načl. da bi odplul na Aljasko in tam proučeval mrože pade v vodo saj se mu pokvarf dvoiambomik. V zameno za to pa na dan nesreče srefia fepo Lucy, ki pa ima nevrološko okvdn>iZ' gubo kratkonxnega spomina. To pome-ni, da pozabj vse, kar se le zgodilo preišnji dan. Tako bo moral Henry Lucy. ki mu je zelo vleč, osvojiti vsakdan znova... priji;Tf\0 roTovA^Ji; (komična drama) Režija; Jean-Paul Rappeneau Vloge: Isabelle Adjani. Gerard Depardieu Dolžina: 114 minul Sobota. 10.7., ob22.30 sladki; sanjk (romantična drama) Režija: Soren Kragh-Jacobsen Vloge: iben Hjele, Bronagh Gatlagher. Martin Henderson Dolžina; W minul Torek, 13.7., ob2t00» premiera pred slovenskim startom Sreča nas doleti, ko jo najmani pnčaku- jemo! Marie je Danka. So(:^ie je Irka Obe sta najboljši (^ijateliici, ki se preživljala sse-zonskim dek^m na naftnih ploščadih Severnega mona. Ko zaslužila dovolj denarja se odpravita na počitnice na Škotsko Kmalu ostaneta brez denarja, medtem pa Marie dobi ponudbo za odličen zaslužek. Lokalni mogotec ji namreč ponudi 40 tisoč funtov, če bi umetno zanosila z njegovim sinom, ki z ženo ne more imeti potomcev Na pngovarjanje Sophie ponudbo spreieme Mesec dni kasneje, ko je že visoko noseča, pade v duševno stisko in želi prekiniti noseč-nosi toda.. zlobca i)i;km;ta [mladinska komedija) Režija; Mark Waters Vloge: Lindsay Lohan. Ractiel McA-dams Dolžina: 97 minut Sretfa. 14.7., ob 19.00 ■ premiera pred slovenskim startom Cady je večino svojega otroálva preživela v afriški goščavi, kjer sta njena starša delala kot zoologa. Toda njej se še sanja ne kaj pomeni, ko naravnost iz džungle padeš v tretji letnik srednje šole in pri tem naletiš na >»kraijico malKO« Regino, najbolj popularno dekle na šoti. Še posebno pa. ko naredi nepopravljivo napako ^ $e zagleda v Regininega nekda- njega fanta. Začne se zahrbtno in pn-krito dekliško obračunavanje, ki pripelje do vsesplošne vojne... PliMSIlIlR (akcijski triler) Režija: Jonathan Hensleigíi Vloge: Tom Jane. John Travofta. Will Patlon, Roy Schrwider Dolžina: 124 minut Sreda. 14.7.. Ojb • premiera pred slovenskim slartom Punisheriesiripovski junak, kinima nadnaravnih moči temveč le prodorno inteligenco, leta vojaških izkušenj in predvsem železno voljo, da bi pomagal tistim. ki so jim zlikovci storili krivico. Frank je na sv^i zadnji nalogi preden bo zaživel umirjeno družinsko živijenje z ženo m sinkom. Toda operacija se ponesreči in mladi Bobby Saint mora umreti. Njegova starša, navzven bleščeč par, v resnicipa par z nasilno preteklostjo in bogastvom zasluženim na nezakonit način, se Franku maščujeta za sinovo smrt na r^egovemdnjžinskem srečanju. Frank edini preživi. In ker so ga izkušnje naučile, da zakon ne more dovolj kaznovati morilce njegove družine skuje načrt, kako ju bo kaznoval I 30 prvim POlJlIKOV (komedija) Pelek.9.7., ob 18M priji;ti\() pot()\AI\ji; (komična drama) Petek. 8.7., ob 20.30 Sobota. 10.7..OÙ20.00 Nedelja. 11. 7.. ob 19.30 Ponedeljek. 12. 7.. ob 1930 Torek. 13, 7., ob 20.00 ii\rrv pottiír iiv JilTf^lK i/ AZKAHAINA (mladinski domišljijski film) Sobota, 10J., ob 17.00 (Otroška matineja] Nedelja, 11. 7.. ob 17.00 (OtnDška ma-tir>eja) Rezervacij vstopnic ne sprejemamo I Vstopnice latiko kupite v predprodaji I Info o predstavah: 03 898 24 91 Kino nograiuje naročnike Našega casa Izžrebali smo: Jo Ica Napolnik. Pohorskega bataljona, Velenje: Viljem Kefin. Br^ciceva 4, Velenje In Majda Lesjak, Janákovo selo 25, Velenje. Nagrajenci nagradne križanke OMV Istrabenz. objavljene v tedniku Naš čas dne 24.6.2004, so: ' Marija Kramar, Jenkova 3. Velenje -Marta Dvoršek. Šmar§ka33. Velenje • Ljudmila Podpečan, Kve-drova15, Velenje Nagrajenci prejmejo vrednostni paket visoko kvalitetnih izdelkov blagovne znamke OMV (maziva in motorna olja) in Lesk (avto-kozmetika) v vrednosti 10.000 tolarjev. Potrdila bomo poslali po pošti, z njim se zglasite po nagrado na 6S Velenje'Gorenje. Čestitamo! Sákln CEUE Gosposko glieo 7 T*!.: 03/490-03-36 wvrw.cnfdtrs.com i WidAs.liamial«^' m posoiiia dwfz* tkfiZMt .CBi— Nagradna kri Hotel in Ranč Burger Venise Lačja vas 22, Nazarje Tel., fax :03/838-5Û-15 Gsm:041/698-424 Hotel in Ranč Burger Venise v Lač|i vasi pri Nazarjah vas s pestnD ponudbo vabi vsa^ dan od 7. do 22. ure. Izberite si ali boste uiivali v kulinaričnih mojstrovinah šeía kuíiinje, si rezervirali kakšno stovesnost/ prostor za 120 osetV, poslovno kosilo v elegantnem ambientu ali si privoščili čudovit dnjžinslQfzlet na Venice. Če ste naveličani vsakdanjega stresa, se lahko odlo^.^e za katero od hotelskih ponudb, v katere je vključen ludi obisk novo zgrajenega wellness centra, Vdveh seminarskih sobah ponu-iamo mo^ostort)anizacije seminarjev in izobraževalnih tečajev. Po želji si lahko privoščite tudifrtnes, tenis, jahanje ali vozfijo s kočijo. Poskrbeti bomo. da boste od nas odšli zadovoljni. Rešitev lelžanke.opremllene z va§im naslovom, poèijrte najkasneje do ponedeljka. 19. julija na naslov; Î^aè ćas.d.o.o., Kidričeva 2a. 3320 Velenje, s pripisom napradna križanka ^RANŮ BURG£R<^. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: vik^d paket za dve ose-bivhotelu Burger Venise 2. nagrada; svečana večerja za dve osebi 3. nagrada: družinska pizza 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18,00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje PETEK, 9. iuIMO 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.0D Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kdj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA JO. iuliiti: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: IS.OOAktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V Imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUAJl-iulija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok česfitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0N6DEUEK. 12. julijo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov sport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 13. julijo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmeti-jsM nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte naglas; 19.00 Na svidenje. SREDA.U.julIia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešilev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Attualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj,k]e,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 19.00 Na svidenje. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enoto Velenie Poroke: 50-letnico skupnega zakonskega življenja sla prazno-vala zakonca Ana in Zdravko Zager izTopolšice šl. 51/a. SmriU Marija Mihelič, roj. 1 926, Šoštanj, Aškerčeva c. 5/b; Marija Kugonič, roj. 1933, Topolšica št. 51 b; Dejan Javorník, roj. 1974, Šoštanj, Trg bratov Mravl-jakov št. 11 ; Terezija Koren, roj. 1912, Šoštanj, Metlečešt. 66; Štefanija Golavšek, roj, 1909. Skorno pri Šoštanju št. 58. jmsL Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavarovanke, spoštovani zâvarovanci, oûveèôamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za slu&o nujne medicinske pomoa. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PmeRIH, ko je zaraûi bolezni a!i poškodbe ogrožene življenje. Zb informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko steviiko 8995-478. dežurno siužtjo pa na 8995-445. Zoboxdravniki: 10. iulija in 11. julija • Boris Ž- mavc, dr. stom., v deturii zobni ambulanti. Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenja: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.Telefon 898-1880. ^^BmmwmmmwM Od 9. Julija do 11. julija - Tibor Stupar, dr. vel. med., gsm: 031/671-203. Od 12. julija do 15. julija - Franc Blatnik, dr vet med., gsm: 041/618-117. 8. julija 2004 «fl^CiiSj OBVESCEVALEC 23 C BVESTILO IZGUBILA se nam je odrasla samica pava. Pokličite nas, če se bo zatekla k vam. Teleîor: 587-1597. ISCEM pomoč pri delu na njivi. Telefon: 589-3509. ZAPOSLIMO 3 gradbene delovodje z najmanj V. oz, VI. stopnjo izobrazbe za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece. Zaželene delovne izkuSnje 5 let. Delo je na terenu po Sloveniji, Informacije na sedežu podjetja: Pluton gradnje, d.o.o,, Rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Telefon: 703-2550, fax: 703-2560. TIKI IN POZNANSTVA SPOŠTOVANE! Ženitna posredovalnica Zaupanje ima v svoji evidenci veliko moških, ki si želijo trajno (polteno) zvezo. Gsm: 031/505-495- nmmnn^ KOMFORTNO stanovanje v centru mali OGLASI mesta prodam. Gsm: 041/350-009, ZAZIDLJIVO parcelo, 7,5 arov. na lepi lokaciji, 3 km izven Velenja, prodam. Gsm: 040/212-364. TRISOBNO stanovanje na Prešernovi 7 a v Velenju prodam. Gsm: 041/558-507. NOVO dvosobno stanovanje, 84 m2, na Glaziji v Celju prodamo. Telefon: 03/713-2617 TRISOBNO obnovljeno stanovanje, na Foitovi v Velenju, prodamo. Gsm: 031/807-0G9. NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohorju - Bolfengu prodamo. Telefon: 03/713-2617. HISO, visokopritlično, na dežefi, ena etaža vseljiva, prodamo. Lju-blja59, Mozirle, gsm; 041/899-775. ODDAM . NAJAMEM TRISOBNO stanovanje v Velenju oddam v najem. Gsm: 041/389-319, NA OTOKU Krku, v mimem okolju, oddam apartma za štin osebe. Gsm: 031/391-459, STAREJŠI osebi oddamo enosob-no stanovanje v hiši, v priQiôju, z vrtom. Po dogovoru možna delna oskrba. Telefon: 586-6935. VOLVO 850 GLE, 1.1994, ugodno prodam. Gsm: 041/394-592, RAZNO IVERKE, oplem^it^e, prodam po ugodni ceni. Telefon; 586-2868. SEDEŽ za BTC kosilnico, domače slivovo žganje, jabolčnlkiz neškropljenih jabolk In cviček prodam. Gsm: 041/344-883. O IVALI PRODAJA nesnic, v nedeljo, 11. julija, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/876-1202. PUJSKE težke od 25 do 40 kg, prodam za zakol ali nadajjnjo rejo. Gsm: 031/542-798. DVA MLADA rotvailerja, stara 5 tednov, prodi^n. Cena za enega je 30.000,00 sil. Gsm: 041/714-434. BIKCA, črnobeiega, starega 14 dni, prodam. Gsm: 041/738-167. Zapustila nas je naša nekdanja siKlelavka MARIJA KUGONIČ bančna upokojenka Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Nove Ijtihljanske banke, <1. d.y Ljubljana Sfxnniti... edini, ki ostano. mo^an nad vsem; ^ini ďet. kJ ijfí ovene. edini mi ki so no razbijo, oiiina luč. ki ne u^a/yw. (Jimone?.) ZAHVALA Ob i/gubi nažc drage žene, mame in biibicc MARE KUGONIČ iz 'lopoLšice 1933 . 2004 iskreno sc zahvaljujemo vsem, Se posebno gospcxlu Urbancu, dr. med., in gospe Majdi Menih za pomoč v težkih treniilkih. Sc enkral hvala vsem. ki sle bili v. nami. Mož Miha, Maitfj in Damjana z dntžinama Ihlfičino se du ski'Ui. ludi solzo jo nuić •/.alajiti. If piv/J u no. ki ostaja. sc ne du nadomofitiii ZAHVALA Zapustil nas je dra^ mož, oie. biai» siric, boier in nečak CVETKO VASLE iz Ponikve pri Žalcu 11.5. ]953 - 23.6. 2004 Iskreno se /-«livaljujemo vs<;m .sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sle nam v ich toJ.kih trenutkih siali ob sirani, i?rekalilolažilneboscdc, daroval» sveče, evclje 1er sv. ma^c. Hvala stxlclavccm Ere Velenje. Izletnika Ccijc, a«ebj« Bolnisiiicc 'lopollica.podoma Rijavcu, dr. med., in Rusu,dr. med. Hvala Crasiiskemu društvu Ponikva tor vsem osiaJim gasilcem. Zvezi vcteramw vojne za Slovenijo in avioprcvoznikom iz Ponikve. Iskrena hvala govornikom gospodu Ivanu Jdenu, gospodu Maijanu Jelenu, gxspe Strahovnik. gosponikva Zii odpele žalostiJike, orglarkam in violinistki. Hvala gospmo v lopeni spominu. iklavci in upokojenci Nove JjMjanske banke, d. d., Ljubljana ZAHVALA V 6(). letu starosti jo utrujena od težke bolezni v^ vedno zaspala draga žena. mama, siaru mama in ^cMra MARU A LES JAK iz Spodnje Črnove 6 19. 7.1944 -19. 6. 2004 liikreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje, sveCe. svete ma^e in nam izrekli pisno in ustno soŽalje. Posebna zahvala velja Spk^šni bolnišnici Slovenj Clradec, pogrebnemu zavodu Usar, govorniku Dragu KiUarju za lep govor .slovesa, cerkvenim pevcem, gospodu župniku Tonetu Kra«>vcuza lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej .û' enkral iskrena hvala. Ýalujoči: moz Miha, hčerki Andreja in Miheta, sinova Pelerin Pavtf z družinami ter sestra Tinka z druHni) TÚW. liho íeíe vodka ^umeču. turn v daljavi spava mamica ljubečo. lUidu holczmy te /e Sirki in trudne si oči zaprla, čopravzdaj v grobu spi^. v našiJi sivih še ■/Aviš. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nase drage MARIJE MIHELIČ i/ Šoštanja 3.8.1926 - 25. i. 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem» ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji fxHi, darovali cvetje in sveče ter nam v ležkili trenutkih slali ob strani. Pt^sebno se zahvaljujemo gospíxlu Ivanu Urbancu, dr. med., patronažnima sestrama Speli in AJbini, gospodu kaplanu iz Sošlanja, govorniku, pevcem in praporščakom ter DVO Velenje. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Vsi njeni Brazilci navdušili mesto Zavod za kuiluro Soslnrij v okNii u rosUvula iiliniili ijlodališr \iia \ Šošlaiij piijK^ljal Brazilce Mitena Krstić - Planine Šoštanj. 30. jiiiiija - V Ljubljani seje (xl 1. do 4. julija v organizaciji (îlcdaiisCa Ane Mt>nro odvijal 7. mednarodni l'estival iiilćnih gledališč Ana Deset niča. Naslopilo jc VCĆ kol 60 pouličnih gledaliških, artističnih in glasbenih skupin iz Slovenije, Belgije, Poljske, Španije, Nizozemske, i Irvaike, Franeije, Briizilije in Kube. Poulične predsiavc pa so se pred icstivalom in po njem preselile tudi v nekatera druga slovenska mesta, med njimi v ŠoStanj. Taje v organizaciji zavoda/a kulturo na Trgu bratov Mravljak^w gostil skupino iz Brazilije. Pt>pesirila jc poleini utrip v meslu na svojstvt-n, drugačen, i/viren način. Predstava je bila, so zatrdili gledalci, zadetek vpolno. i>c več lakihl ■ Predstava je bila zadetei< v potno, (foto: Stane Vovii) Zarja v parku SnstanJ. 30 junija - Pihalni orkester Zarja je v zieiranje na prdo novopečenim starsem olajšali kak nakup. Pomoč v obliki bona, ki ga lahko umwčijo v eni od Soi>lanjskih trgovin, JC morda skromna, a do- Obdariti so Majo ... ... in Aijaža. brcxiíKla. Prejšnji leden sta predstavnika krajevne skupnosti obiskala dve dru/ini, KlanČnikove» ki sose razveselili maje Maje, in Tatjano Ledinek. ko jc poslovala malegji Aljaža, ko jc bil očkň v slui^hi. V Lokovici, kjer pravijo, da bodo akcijo nadaljevali, upajo, da se bodo lahko že kmalu oglasili pri kakání družini. ■ Divje odlagališče sredi mesta Velenje - Da Kardeljev trg močnií propada, ni več novica. V teh poletnih dneh ne ka/e prav [epe podobe, saj so zeleni sebnimi avtomobili in prikolicami. Da to skoraj zagotovo drži, pravijo tudi na Habitu, ki upravlja večino blokov v naselju, Če bi Ilabit na- Ob cesti, ki petje proti Stantetovi, ob podzemnih garažah Kardetjevega trga. je ptočnik tako potn^ da pešci ne more- jo mimo. Ni kaj dodati. Stika pove vse. Le tega ne, kdo je tisti, td bo naročit tn ptačat odstranitev svinjarije. roči I kesone in odstranil divje odlagališče, bi moral to zaračunali stanwalcem, kipa tega verjetno ne bi mirno sprejeli. Na Habitu so mis opozorili tudi na lo, da je promet z nepremičninami v tem sirnjcnem naselju zelo velik, pri selitvah pa nastane veliko kos