tMk ru«> kil te GLASILO SLOVENSKE JEDNOTE CHICAGO, ILL* ČETRTEK U. JANUARJA (JANUARY) 1917. j med južnimi in vernimi državami f pričenja. ;e za odpravo neenake volilne pravice? je pripravljen imenovati končnika?—Prezgodnja informacija je odvrnila Se večji »lom,—Baruch ne pozna Cur-i.—Prohibicija za glavno meito je na potu. Mi z liidskimi oderuhi! EKSEKUTIVA SOCIALISTIČNE STRANKE JE IZDALA OKROl nioo. • STEV.—NUMBER ti >n, D. G., 10. jan. — iu ne nekaj kuha proti ineiuu jugu. Sanatoria lowe hi Ua I linger i* ihira, izdelala zakon-)go, ki ima namen razlilo pravico v južnih dr |e. da ko zamorcem vze-pravieo in tudi nekate-[ožcfin. Volilno pravic«, na ta način, da no jo Itom. V jmžiiih državah to šolstvo »ploh slabo h zaauoroe pa ne ni >1. Jitati in pihali zua-nejši ljudje, ki. pofii-otroke v privatne šole, velik del ljudstva v ivah oropan volilne V splošnem cenijo dr-jugu na 1,000,000, ki ilne pravice, ustava zalbraujivje ta-voiilne pravice, ali jožnifa državah ae ne i j ^ zirpisano v uaTavf. la|bolj £ivo Ktopa pred »o, da 2,000.000 volilcev bvah voli 189 volilnih injozapadnc drinve i-toliko volilnih mož,; pa 6,000,000. V držaje več volilcev kot*v državah, volilnih mož 29 in izvoli 27 kongres-ivi Texas in Alabama 4:12,000,860 volilcev, iz-j ■28 koirgresnikoV in 32 J lož. torej ne more, da so; traji krivično razdeljeni ijše število volilcev izvo llancev 'kot večje Itevilo. llogo, ki jo namerava-iiti kongresu, ne bo vo-odpravljena. Za mi- za vihar," je dejal Lawson. "Bili ho v poziciji, da ao vedeli, kaj jim je storit*. <'e (bi prišel na trgu polom brez ipriprav, ki ao naatale mogoče radi prerane informacije, bi bil polom iwodnejftr aa deželo. Tega poloma niao spremljali polomi bank in borz. Valcd tega mislim, da je bila prerana info t macija doibra atvar." Temu je Lawson dodal na vpra-ae nje kongrcHnika Garetta, da jc želel to preiskavo, da kongres izdela potrebne zakone za borzo. Charles H. Sabin, prsdaednik (luaranty Truat koimpanije v New Yorku, je pridal, da ni v zvezi z borzo iu da ne ve, zakaj ao ga aem poklicali. Bernard Baruch je trdil, da ni imel najmanjšega znanja o predsednikovi mirovni noti. Povdar-jal je, da je vest neresnična, da je bil »kupaj s tajnikom Tumul-t)'je in v newyorikem hotelu Bilt-more, in da na pozna Chicago, m., 10. januarja. — Eksekutivs socialistične stranke jc podvsels korak proti odero-štvu z živili. Znani aooialistični pisatelj Hillquitt jc predložil ek-sekutivi rezolučijo, ki je bila ao* glasno sprejeta: "Naraščajoče cene za živila, ki ao skozi leta tvorile resno vipraša-nje za prebivalce v tej deželi, ae bližajo aedaj neznansko hitro šta> diju, da postauojo prava nadloga za ljudstvo. Izgledi ao aedaj taki, kakor da ao ae vae različne gospodarske ai le našega absurdnega gospodar skega sistema zaklele, da privije-jo trožke za življenake potrebščine tako visoko, da jih siromašni ljudski aloji ue zmorejo. PovpraševAje vojnabl azne Evrope po živilih za vsdržavauje življenja, ki ga na drugi atrani u-ničujejo, je odprlo .profitalačnim ameriškim kapitalistom pot, da lahko svoji deželi odtegnejo potrebščine za življenje, da vzauie-jo ameriškim delavcem kruh od ust, da lahko po visokih cenah prodajajo v Evropo, JJmetuo pomanjkanje, ki se povzroča na ta način, da je našim industrija In i ut iu finančnim avtokratom zadosten dozdeven vzrok, da lahko cene Življenjih potrebščin gonijo navzgor, in toLpa prekupčevalcev, paramtov v človeški družbi, pomaga navijati še bolj cene in povečati breme konzumentom. Kapitalistični razred lahko premaga vedno naraščajoče življeuske tro-ske radi ogromno luiraščajočili dohodkov in profitov. Breme in Razprava o Adamso novem zakonu bo kmaluzaključena. ARGUMENT proti ar0u MENTU Washington, D. 0., 10. jan. — Argumentiranje pred najvišjiu zveznim aodiščeiu o ustavnosti Adamsouovega zakona se je pri bližalo včeraj koncu. Skoraj ves dan je imel besedo advokat želez niške drušbe. Danca »e razprava najbrž saključi po govoru zastop uika države in potem isfe*če v nekaj tednih aodišče odločilno be-eedo. Na široko so razpravljali vprašanjih, ki »e tičejo postav, zakonodaje, vzakonjeuja postav, vmes ao pa posegali sodniki vprašanji. • ■ Železniške družbe sta zastopala ,advokata Walker D. Hint* in Joku ti. Johnson. Njiju glsvui argument je bil, da kuugrea nima avtoritete, da določi mezdo želez niškim uslužbencem. Izvajala sta, da žakou ni uataven, dokler ga ne prifcna sodišče, in da spravlja avo-bodho pogodbo v nevarnost. Advokat Hines je trdil, ds za kon ne določa oaemuruega delav-fiikz, ampak zvišuje le mezdo. Dejal je, Če bo kongres od Čass do čaaa določal mezde, mora to voditi do nepričakovanih rezultatov. MV Adamaoniovem zakonu ni nič, kar bi varovalo jsvnoat," je advokat dejsl patetično. "Bratovščine ao toliko poštene, da niao trdile, da varujejo javitoat, ampak Ktoje na svojem sebičnem ata* lišču." O izjavi, da je zakou preprečil stavko, je adVokat dejal: "Ali ame prišli tako d«lečt Ali suio do nagradi plože, imer Gibanje za mir mogoče kmalu zaspi. Ententa še ni odgovorila na Ameriško noto. nemftke in av8trij8ke črte 80 prekoračile rrko putno. - rumun8ke in ruske čete 80 8e umaknile prek reke 8eret. - ruski napad or baltift-kem morju odbit - rusko ministrstvo je padlo - avstrijskemu ministrstvu se majejo sedeži Bariw h je dejal, da, j za predsednikovo noto Še la tisto jutro, ko je 'bila objavljena. Ob času v Hi a rja na trgu je še kupoval delnice United States Steel. Allan Curtis iz Bostona je dejal, du ni pisal pisma a podpisom A. Curtis. Druge priče so »povedale manj važne stvari,. ».--- stavka pivovarnlikih delavcev. Scranton, Pa., 10. januarja. — Okrajema Lackawanna iu Luzerne grozi suša, ker je zaetavkalo «00 pivovarunikih delavcev v db-t rikl u Carbondale in Plttston. Oostilitfrčarji iu hotelirji izjavlja- Milne krivice vobče tudiij°» <,H imHJ° Pivo /H tri dni- ne gre. Streti hočejo Organizira«! točaji isjarvljajo, le i n ok rat o v na jugu. ker da ne bodo točili piva, ki ga bodo večinoma glasujejo za kuhali stavkokazi. 4 republikanske stranke. J. A. Waddel iz New Yorka, ki zs odpravo krivice, biiJc poznan kot kralj statkokazev, .predlagali splošno, ena-j«" jc [iri|)cljsl semkaj, da po->orcionalno volilno pra- maga pivovarnarjem. Waddel jc se ne more trditi, da jc nabral že okoli 100 stsvtokazev, če ima en miljon socia-iki so jih pa pivovaniarji odkloni-volilcev enega zastopni-1 li. ker ao priinali, da so "propali-reau. In vendar goapo-iee." aedaj pripravljajo, da 1'ivovarniški delavci zahtevajo "krivico" na jugu, ne j $2 povišanje mezde na teden za delavce vseh kategorij. Ujema je le za voznike, ki razvajajo pivo v steklenicah in dobe le $13 na teden. Zs te voznike zahtevs organizacija $16 na teden. lic krivice. Če glavo«ti iu je obljubil, ivede formalna prei«ksva. luje konjrewrika, ki ga je |ral, da ata profit iral« [preagtMlnjih informacij o, Inikovi mirovni noti neki Kbineta in neki drugi višji o katerem pravijo, da je iki poalanik trdi, da bi bil mogoč« |ji polom na borzi, če bi ne prerana informacija o mi not L jojr mnenje je. da je polom r,rnk n le tedne in infor-dale prrlilui "nekaterim ROPARJE SO PRIJELI? Pittsburgh, Pa., 10. jaanarja. — Kasnejše poročajo, da so oblsati aretirale tri oqpbe, ki ao na sumu, da ao v zvezi z ropom v Teren-tumu. Aretirani ao: Daniel K. King, šofer, ki je vodil oropani avtomobil; John Hummel in Kari Hediwartz. Državni pravdni k izjavlja, ds je avtomobil Sehwartzov« laalni-na. ki ao ae g* roparji posluŽili pri napadu. SOPROG JE OBTOŽEN UMORA Oovftngtoa, Ind., 10. Jamarja- Veleporota je obtožila Oscar Ood-dards umors prve vrste, katerega ženo so našli c raisaakans glavo v njegovem domu v Veedembttrgii Zaslišane ao bile le tri priče Ooddard ledi, ds je nedolžen in ds je ropsr umeril Tako posUjajo visoki Življen ski t roški le neopiaana forma za nrzke mezde. Činjeuica, da se zs eii dolar letos manj kujpi kot v prejšnjem letu, dokazuje, da «e je delavnka mezda v resnici znižala tudi tam, kjer ae je po imenu povišala. Visoki Življenaki trosili pomenijo za delavca, da živi v slabejkih razmerah, da vživa manj hrane, noai alabejšo obleko, živi v slabšem stanovanju in • da jc njegovo šfvljenjo bolj muko* trpno. 'V^T} Socialistična «trauka\ kwc vae delavce v Združenih držpvah in vse napredne elemente,\ da ae vdružijo /proti tej strašni nevarnosti ljudske degenerocije za ta-kpjšnjo' radikalno, energično akcijo na političnem in gospodar-akem polju. Mi, zahtevamo, da vlada takoj prevzame nadzorstvo nad produkcijo In ikonzumom /ivljenakih pofrob&čin, ds napravi v interesu ljudstva v tej deželi in v Evropi tfkoj konec nesramni ftfiekulaciji in profitalovstvu. (>l>ozarjamo na zakonski načrt, v katerem ni vse te določbe določene in ki ga jc zastopnik ao-cialističue stranke v kongresu Meyer IxxmIou predložil kotigre •u. Socialistom in strokovno nr-gankzirsnim delsvoem v tej deželi kličemo, ds stoje trdno iu v vrsti za teiu zakonskim načrtom iu da svoj aporszum doksžejo z demon strscijami, shodi in rezolucijsmi. Predvsem pa kliče socialistična stranka vsem delavcem, da vedno pritiskajo zs povišsnje mezde, ds Ishke drže korsk z naraščajočimi cenami za živila ,se pridružijo socialistični stranki in ji ipomagsjo v boju zoper barbsrski sistem nizkih mezd in visokih profitov. ki prihaja iz ki»|»čijr s človeškimi življenji in potrebščinami za živ. Ijeuje; ji (NMiiaigajo preaidati'in-dustrijslni sistem ns podlagi skupne lasi nine, /adrikžnih dels v-skih razmer in splošnegs zsdo-voljstva." Oermer, tajnik sorialističnr stranke, jedolnl nalo«, ds manr-fest raaširi tak«., da doseže nsjšir še ljudske kroge. ravuoAaJm odmiplriio četo roparjev, ds se ne vmešsva v trgovino." "N. P6I ure pred |aklJučkom, je dobil Frank Hagei^ianiz Kamsas City ja besedo, ki je^JTWen splošne-mu pravdniku. Branil je zakou, Češ, ds Je izvedbi v in da ga je kooigre* sprejel, ker je bila potreba. Hagerman je dejal: "To ni bila enostranska afera. Zastopniki železniških družb so naatopili ta* ko, da niao Železniške družbe nič dolžne javnosti." • "Vzemimo, da lahko kongres poboljša plačo za določeno dobo, ali lahko tudi to izvrži za nedofo-orno dobo t" je vprašal smlni k Pitney. "Kje potegnete črto med privatnim obratovanjem in jav* nim vodstvom!" "Jaz ne vlečem črt," je dejal Hagerman. "Mogoče je potrebs v tem slu-čaju radi argumenta," je pripomnil sodnik Pitney. Na to je vrhovni sodnik White takole definiral propozieijo: "Tu nastane vprašanje atavke. Zahteva ae več mezde. Druga stranks prsvl, povišanje mezde pomeni povišanje voznlne. Kongres prsvl, ds ni imel ča«a preiskati stvar, ali zsčssuo uredi stvsr in ds priliko za ohŠinm preiskavo z začasnim povišanjem mezde in /ačasniiu povišsnjeoi vozuiue. Ali ni to vaša propoaicija T _ »ki, kakor če prijatelj piše prijatelju, V»e vesti glede ncftoglasja med Italijo in o stsltmi zavezniki, katere krožijo v Ameriki, Izvirsjo iz nemške pro pega ode." ' Vremenski biro naf>ove čuku volilne boj'hc jc vozil izreden vlak cJ vzhoda do sapa da in od aeverja do juga. Na teta vlaku ao ae vozile soproge in hčere miilfiiuMjoiiarjev. Oblečene ao bile v obleko iz dragocenega blaga, ua aebi ao imele dragulje in govorile so delavstvu v velikih mestih menda za to, da dokažejo, da v ameriški republiki ni razredov iu da ni razlike med njimi iu ženami, ki ai morajo a trdim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Kajno v ameriški republiki ni razredov i Malo vode je ateklo v Pacifik iu Atlantik, odkar se je vršila v New Yorku konvencija organizacij, ki so zastopale 15,000 gospodarjev in 'meni iniljard dolarjev v posestvu in denarju. Mejtem ko ae denarni mogotci razgovarjali o svojih razrednih interesih, je v Baltimoru Zborovala druga konvencija. Tain ao bili zbrani zastopniki nad 2,000,000 strokovno organiziranih delavcev, ki morajo delati z duhom iu s telesom, da je 15,0(H) gospodarjev nagromadilo *H,0OO.(HMMMM). lil če kljub temu kdo misli, da v ameriški republiki ni razredov, uaj poseti delavska stanovanja v bližini tovarn in v delavskih pred mest jih. Od tukaj naj gre t je, kjer ip rdli i vajo tisti, za katere delavci garajo. Dobro uaj si ogleda ujih palače in vilo in jih primerja s skromnimi delavskimi stanovanji iu prepričal se ibo, da so v republiki ravno tako razdeljeni ljudje v ršzredo kot v kraljevini iu carstvu. Razred, ki je gospodar «r republiki, iuia razna sredstva na razpolago, du užciie liste, ki vstuju-jo proti razrednemu gospodatvu. Berili, najemniki, klateži, milica, soduijskc .prtopovedi, ječe, vešala, električni stol so sredstva, s kar terimi gospodujoč i razred vlada tiste, ki zanj delajo. Prav nobene razlike ni meti kraljevino in republiko! Rockefeller iu njegovi rudarji so tovurši, dokler rudarji delajo in so zadovoljni z drobtinami, ki padajo z njegove mize. (Jorje rudarjem, če postanejo nezadovoljni in zahtevajo, da se z njimi ravna človeško iu da žive v človečkih razmerah. Tedaj neha tovarištvo! Klateži iu miličarji z nabitimi rc-petirkumi in strojnimi 'puškami so pripravljeni dokazati, da med Kockefellerjcm in njegovimi rudarji ni tovarištva, ampak da je Itockefeller gonpodar, ki ga imajo vhogati rudarji. Dn, razredi obstoje tudi v ameriški republiki iu obstali bojlo, dokler ljudstvo ue odpravi kapitalizma! GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE . Ohisholm, Minn. — pred lhnii leti je Juda Iškarjot iadal Krista za trideaet srebrnjukov. Zuiuue van od Kristovih prijateljev bi vernikov *e je obesil na drevo, ker za njega ni bilo več prostora med njegovimi-prejšnimi tovariši. Mi-nilo je stoletje za stoletjem,Jcdež, jc bil zaničevan od kristjanov iu z gnusom ao izgovarjali njegovo ime. Rodili, pa so ae novi Judeži v vsakem veku. Nekteri so izginili brez sledu, drugi pa so pulili svoje potomce in potomce teh do-bi m o tudi v našem času, tudi v letu 1917, Biblijski Judež je iz. dal in prodal Kriata, novodobni Judeži pa izdajajo avoje tovariš 'delavce in njih žene in otroke. Tudi v ipim*!®111 štrajku v Miline-soti ni manjkalo talcih stanovskih Judeže v, ki so izdali svoje tovariše, ki so ae borili za svobodo in večji košček kruha, lfikarijot, ki je izdal Krista je dobil trideset srebrnjakov, delavci, ki so «ke-bali, so pa dobili "Kromu« pre-zemt" od kotropanij. Vi delavci pa, ki ste se borili za vašo pravic-no stvar, ali vam je bilo kaj hu-do, ko niste niti vi, niti vaši otroci dobili nikakih daril od druži)?. Ne, ni vam treba biti žal. Vi imate zavest, da ste se borili za dobro in pravično stvar, vsakemu lahko pogledate o&i in-prepričani bodite, da bodočnost je vaša. Prišel bo čas, ko za Judeže ne bo več prostora med nami, izginili bodo a pozorišča in njih potomci ae bodo sramovali svojih očetov. In če je res kje Bog m pekel, kakor nam pripovedujejo naši "božji namestniki", potem mora delavski Judež izdajalec tudi na "onem" svetu dobiti (plačilo, kakoršno se spodobi za izdajalca. Krast je hotel pomagati revnim in zatiranim, a prišel je Judež in ga izdal. Vi ste zaatrajkali, da zboljšate svoj in svojih tovarišev položaj, a prišli so skebi in vas pahnili v staro sužnost. Delavci v Chisholniul Bliža se čas volitve mestnega zastopa. Vohuni. Judeži in korupanijski peto-lizci že pridno na delu, da spravijo mestni zaatop y roke kompanije. Res je, da ti kompanijski sluge nimajo več tolike moči in zaslonibe na jQbisholmu, kakor pred leti, vsekakor pa moramo biti na straži. Nekaterim je že postalo prevroče na Chisholmu in ao jo odkurili drugam. Našim rojakom v Evelethu "častitamo", ker so dobili v svojo sredino "vzor rojaka". Če se bodo rojaki na Chishoknu tako složno borili še zanaprej, kakor ao se zadnji dve leti, pojlati hočemo Evelethlčanoiii . še več takih ali podobnih delav-skih "prijateljev". Imamo tu »e enega "dobrega" Jugoalpvana, ki je bil posebno s Črnogorci. V Boga sicer ne veruje dosti, a vseeno kolekta za poljako cerkev, da se prikupi poljskim skebom, ker edini njegovi odjemalci so boga-boječi Poljaki rn Slovaki. Zaved-ni sloveimki in hrvatski delavci ne marajo za človeka, ki je vohunil in šel polciji na roko ob zadnjem štrajku, ki je šel celo tako daleč, da je prosil šolsko oblast, naj ne puati njegovim otrokom v šoli sedeti skupaj z otroci delavcev! On zaničuje naa, mi zaničujemo p« njega. Za licemerce, petolizce i" klečeplazce ni mesta med zaved niini delavci. — Mičo Vidivse. LASTNIMA SLOVE**ZI M«SO»MS edneoshk j row or a V TROSVETA" -aas7 $0. Lcvmuu a**, cku««*, iu "the enlightenment" Or«M mi Um SU«nU NsSad »•••fit Society ; ,, >> iv^-r S^mŠm i'iiotos by American Vrmam Awwciatlotu Ruth Law, ameriška letalka, po-izkuša trikrovnik, s katerim namerava »pomladi poleteti iz Hfp^ Francisca ('al.,' v New York; * | Datum t oklepaju n. pr. (Da-eamber 81—16) poleg vašega imena in naslova pomeni, da vam je tam dnevom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da sa vam »a ustavi list .........i i. .i .. i ..... S frazami slepe ljudstvo. Ko so tolovaji oddrdrali, sta šofer in sel hitela do prvega telefona, da obvestita družbo, kaj ae jc zgodilo. Kmalu je bilo vse na nogah, kar ae razume na človeško gonjo. Prihiteli ao policaji, detektivi, državni kozaki in drugi, a o handitih že ni 'bilo dufia ne sluha. Razdelili so ae v patrulje, ki siv se razpršile na vse strani, da primejo drzne tolovaje, Do ae-duj še niuo dosegle uapeha., LOV NA BANČNE TOLOVAJE ZAHTEVA ŽRTVE. puške. Krogle so frčale na vse strani mesto v tarčo. V ordinacij-sko sobo dr. Frederick T. Sinip-sona so prifrčala -krogla 45 kalibra in prebila dve steni. Toča krogel se je vsula na jekleni nabiralnik Hartford City Gas Light kompanije in delavci, ki so delali pri nabiralniku so bežali prestra šeni nft vso strani. Nekaj kroge jc zodelo katoliško cerkev sv. Pa-trika. f . ->(popolno-ma prezr^ajayctovalce. Waukegan, HL — V nedeljo 7. januarja 1917 igralu se j* tu ig,a imenovana "Tihotapec". Klasificiranje Igralcev je sledeče: Stiver-nik, kmet in njegova otroka France in Rezika: igrali prav dobro. Die k: ne bila bi treba rabiti dveh glaaov, rabite vedno le enega; igral dobro. Oolman: končnice la*-sed povdarjati j igral komaj zadostna. Hribenik: pretlho; paziti na "?"; igral dobro. Rebernik: obnašati se malo bolj akopu*'«; igral doi>row France, hči: pretlho; končnice povdarjati; igrala dobro. Tekmec, tihotapec jpretiho; igral prav dobro. Peč, stražmoj-mojster: paziti na klieaj (I); iff"'1 dobro. Prvi graničar: ne prehitro goarorki m paaiti na piko koiiei stavka: igral komaj zadostno. Drtogi graničart pretiho: ireb« krepkejšega naatope; igral koni«.i zadostno. Beri* ftpuntek t ne pretiho in prehitro govoriti in pravilno uaglašati; igral komaj sad<»t n^ —- V splošnem se je igra dobro , olfiesla. Opaaovalee. PR0HIBIGI0NI8TI VRISKAJO Waahington, D. 0., 10. j an. — Najvišje sodišče jc priznalo Wcbl>-Kenyonov zakon ustavnim. Zakon prepoveduje uvažanje opojnih pijač iz mokrih držav v suhe. Predsednik Tsft je zakon veti-val, češ, da je protiuataven. Kongres je nato šc enkrat sprejel zakon in zdaj ga je najvišje sodišče potrdilo s 7 glasovi proti 2. jDo aedaj ima le država West Virginia zakon, ki prepoveduje uvažanje opojnih pijač za osebno vporalm. Vided odločbe najvišjega sodi-ščs vlada veliko veselje v prohibi-eioniških krogih. Bristol, Tenn., 10. januarja. —V Bluff City ju so roparji na banki razgtiali blagajno r. dinamitom. Na potu ao oropali tudi prodajalno v Pinyflatsu. Cleveland« 0., 10. jannarja. — Ravnatelji Clevclaud-Cllffs Iron kompanije naznanjajo, da ae razdeli med delničarje 580,000 v novih delnicah, r gotovini pe STROJNA PUftKA BI KMALU POVZROČILA VELIKO NE 8RB60. - Kadar nanese pogovor na Čaao-pise, omenite "Proavato" in pridobite naročnika, kdor ie ni. List atane le $3. na lato in |1.50 sa po) leta. Hartford, Oonn , 10. januarja. — Colt Patent Firearms kompa-nija ima »Vojo tovarno eno uro od mefcta, kjer Im« avoje preiz-kuše val išče za strelno orožje Včeraj ao preizkušali ' strojne Nabirajte naročnika aa dnavmik WOSVKTA in papežu ae je prikupil, ko je toil zadnji še kardinal. Njeiuu je papež poveril nalogo, da je nesel rdeče klobuke trnu franeoakim kardiuaUmtpJti »o bili imenovani v minulem decembru, Chicago, III, 10. januarja. — Sinodi- je vox ulične železnice aa* dol ua vogalu WellingtoAove ceste lit Broadvvava v avtmmibil in ga vrgei prek cente v okno proda-jalnc aa ženoke klobuke. l)ve ose-hi sta mrtvi, štiri pa raujeue. ka vojna ia ve z inozemstva. SlovMSka Nindna [10. jan. — V^ftaiuponiji, M«pad Jiied patruljami jjt-ji Navsvina. V Al/.aeiji, puIu Rhone-Rhine, je na vi ju razrušil;; nemxko zu-Itajo v Ufurtu.Na o*taljn pome jc bila običajna Ka- nemftki socialisti proti 8ubmarinskemu boju. , 10. jan. —. Nemci ko igali mino južno od Loo-«rez kake posebne škode, ►poldne ko naše čete ušle v nemške zakope nas-lucha. Ogenj naših lmte-|res dan naperjen proti ipozicijam na obeh srtra-\ in pri {tapiecurtu. Pre-la kanouada se je vabila olici Soucheza, Armenti-^Ktnesa in v okolišu Y-£i topovi ao povzročili Iplozije v sovražni pozi-lo od Wieltje. [AO. jan. — Vreme ^e je izčistilo ua zapadui fron-k! tega je zopet oživela Uia mnogih krajih. I. jan. ~ Prejšnjo noč se I naši poziciji nu hribu \ manjših avstrijskih od-L Krasu, ki se se pa na-, k« jim je ogenj iz na-| zaprl pot. Artilerijski t ponavljali na vsi fron-faterije so motile aovraŽ-ikc partije in bouibardi-njske pozicije v ozadju route. Sovražni eroplaui kazali na več krajih nad [torijem, toda naleteli so |z naših protizračnih to-(naše letalce. Naš zračni (je pa metal bombe na K niilitariKtične naprave fergu, frtanijelu in Kob-loku Braaiici, ki se izte-kvico. ftkvadron se je iz-lažncmu ognju iz tal in Irijske leialce, nukar se lez škode na našo fronto. UREDNIŠTVA UflTNr Nagajivi tiakamki škrat vtuk-nil je svoje kremplje v dopis iz Uenuinie, Pa., priobčen v 178 številki Proevete dne -2t« decern-bra Miti. Napravil je nezaupuieo iz zaupnice. Pravilno bi se moralo glasiti, da se je staremu odboru Vo-glar, doma iz LcMkovca št. Uo pri Krškem. V Ameriki biva za okrog 15 let. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi ali pa uaj se mi ou sam prijsvi ua naslov: . Prank Zorko, No. 1. Kickcnharh St. N. ft., Pittsburgh, l'a. (Jan. It) Rim, 10. jan. — Italijanska vlada je prišla na sled velikanski zaroti, ki ima uamen uničiti italijansko bojno brodovje in ua druge iiačfne 'oVlriM panje. Dve oklopnlčf "ltenedet-to Brin" ill Leonardo do Vinci" sta že Šli v zrak; prVii je eskpto-dirala v septembru 1915 in druga je bila razstreljena v luki Taren-ta v avgustu 1!)16. Pri zadnji raz-strelbi je izgubilo življenje 248 pomorščakov. Obe Indij sta bili (žrtvi zarote. A Do zdaj je aretiranih kakih štirideset oaeb, ki so obdol Že ne za-rotnfištva in sokrivde pri raztleja-nju imenovauih ladij. Med are-tisauinii je tudi neki Amhrogetti, kt -pravi, da je finančni agent iiMinsignorja Gerlacha, privatne-ga dvornika papeža Benedikta. Consignor Gerlach jc Avstrijanec IKI JE 8LOOA SLOVENSKI ZDRAVNIK SM Ponn At., PltUburgb, Pa. vmimHitfilHIiniinilllHIlSiiiimMMi Bp. Rotar 10. jan. •— Ministrski k Briand je danes izjs-ivalcu MPetit' Jotirna' i" , kjer ae mudi na potu la vsled aklepa konferen-pu ostane ves program, sprejet, v al>solutni taj-tečem pa toliko" — je jnd —> "da smo se ipora-pičice in niti najmanjše-asja ni bilo med pred i&tentnih držav. S tem je ^avni namen in jaz sem a zadovoljen z našim I Rimu, kajti bolj kot j je zdaj utrjenb moje je, da borno mnagali." . Priporočam ivojo goatilno v oblak vsem Slovencem in Hrvatom v okollel Toungstown, 0. Kadar potujete •koal mesto ali po oprerku, ee o-glasite pri meni. Imam raznovp. itne dobre pijača, sveže pivo brin-jevee, jlivovee, vlaky, smotke itd Jošef Oigole, I. 897 Pederal It Youngitown, O. f *0LTA* POŽIVLJA AK* NA iOJ DO SKRAJNOSTI. London, 10. jan. — Glasom poročila iz Carigrada čez Amsterdam je sultau izdal poslanico po vzgledu nemškega iu avstrijskega cesarja ua tiirško armado, v kateri poživlja vojaštvo na skrajni boj do zmage, ker so zavezniki odklonili ponudbo za mir. Sultanova poalanica hvali vpjake zaradi njihove /'velike hrabio*ti", nakar, zaključuje: "Odslej moramo z našimi zavezniki vred po-dvojiti naše srle in naš napor, da čimprej s pomočjo Boga uničimo sovrmžnike vseposod*. (Katerega Boga ima sultan v mislih TJ! — Op. nred.). ^ . —pfl—i ANGLEŽI UJELI NEMfiKEOA POMOŽNEOA KRIŽARJA? i , New York, 10. jau. — Iz neke-ga nepotrjenega vira poročajo, da so angleške kriiarke ujele ifc gubi jeni parnik "Voltaire , ki je pred «i9imi dnevi izginil ua Atlan-tiškein morju. Križarka je pri-peljala ujeti m|uikr \ priatanišče NE BO VE6 DEPOR-LA BELGIJCEV. ■avl, M v»41 la w«liurja m4m-•smo *a»a. MzSraeele ali v«4«» 'Im v M urah lo aicop brat ap- 5ez London, 10. jun. — lec lista "Nieuvve Cou-^srdenburgu javlja z do-j nemškega cenzorja, di [e oblasli v Belgiji spo-z belgijskimi občinami da ne bodo več odvajale i delavcev iz doma, tem-bodi skušale preskrbeti felgiji. Dalje je izvedel dent, da bo Nemčija pokov belgijske delavce, ki kportirani. architect 118 H. Li Stili St., Cbleip, ki jo izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. ao priporoča Slovencem za izdelovanje stavblnaklh načrtov. Tol. Franklin SftOl TEL. NA DOMU AUSTIN MOO* Prvi slovenski odvetnik v državi Ohio* JOHN L. MI H ELI C H Attorney st Lmiu DELAVCI V NEMCl->0 DOBILI PROSTE »ILNE LISTKE. NORTH SIDE STATE BANK hock, srw/tos, wxo. IMA KAPITALA IN REZZSVZ tlOO.OOO^O Ml psilllaaM iMMf valks ar U« talk« * Mam S——tal pa aoloMMb aaoafc. Ptadalemo « odsioiae eferssll aa »u«e« vlaga. IMm. WKlmh MboraSoa ISrtNoaMa. 902 En«lnoors Bldf. CLEVELAND, O Hi 10. jan. — Delavska ■ blagajna, pri kateri eo 'ajhi delavci za slučaje bo-b sklenils izdsjsti boleh-Lveetn breeplsčne jedilne |akoršni so zdaj v rabi od« trojna. Vodstvo blagsjue js Irstivnim delovanjem zdrs v prišlo do spozusnjs, ds *g [bolesnl med nemškimi de* Med slabe in nezadostne ki povzroča telesno oelsbe-pteri navadno sledi bdlokSe rai laki delsvci bodo zds^ rezplsčtio hrsno. ds s« lah? Pošiljateljem denar|a! Aa v a. J no so lohko donar polljo v staro domovino po b raalliooM brsojov« In poum polto, toda aprojowamo gm lo pyd pogojem, ds so vsled vojno mo-go*9 Ispls^s s zamudo. Daoar oa bo v oobooao. »lolojo iafobljoo, ampak nasUU sasiorojo Is samudo. s / f. braatusi* brsojoao so zamore poalotl lo okroglo snoako po sto, no nHmsr tser^O. i00, 400. 500. 800 In Uko dallo do deset t|seč kron. U Wojovno mrolko js najboljlo, da so nam potijo $4 m vsak Saalov; oko UnIo kaj provoJ ali premalo, bomo poolsli ssssj. oxtroms pisali sa primanjkljaj. O o*ir«m na oedsnjs razmoro, bar ae voljovo donafja ikoraj v »o k dan tzpromani, nam je nomofo^o so oddoljono k/ej« prieblovstl so lan* no cono donarja. (ar l»odomo od »daj naprsj do prakika računali krono po toni, kakor bodo nainsnjona v liat« "Glas Naroda" »•*» 4sn, ko nam dotpo v roks -doaoar mogočo tudi po nižji eonl, ss slašsL 4a M a-stmoro nanoslo Uko. ,_____ Kdor toll, da oa izplačilo Isvrši po bratiiioaoi braojow, naj pripomni .na donarnl nakasnki '>»4IJo najlao brsojavno". ' TVKDKA FBANg SAKSER. - BS Coctloodt atroot, , Now Ysffc . fSKI LIST ZAGOVARJA RlftKO TRGOVINO Z municuo a lin. 10. jsn. — "Lokal An« *' je danea priobčil člsnel« ►rem se bsvi z govorom po» h «..r;rrda, k g« j« govorih mketn Bin^riško-nemike t0 t zveze zsdnjA oaboto. 1 Ai§ ju" ugaja Oergrtior g»ve>< lš> nekaterih izvajanj, ki PITTSBURGH, PA. JOSEPH PALL, 5lovet.ako-hrv.Uki upravitelj. - Hslo Irf^iM je MUeoolloM loto I BOS 53485323539123534853234853482348234823532348235323532390 4823234853232348482353482353535348532348234823232348535353 PROSVETA Joža Ambrož: Zakaj ne verujem. (hMM) Tomaž Puiite, ki je prišel v Ameriko ravno pred revolucij«, spisal je v "Age of Reason", članke zoper »užnost, dvoboj, kako nesramno se )»otlopa>Jetfliiki in kako ar naj orgsnisirsjo društva za vigojo zapuščenih otrok in proti trpinčenju av ali. **Age of Kcaaoti" je bila polna biče v zoper licem eniko kritrtjanatvo in njegovi članki ae bili polni dokazov. Nobeden »e mu ni upal ugovarjati. On ae ni poviševal, da ve Več kakor drugi, ampak dokazuje, da sovraži takega boga, kakorš-uega imajo dandanes k risi jan je in da časti boga narave. T. Paine je bil ed«i prvih pionirjev v Ameriki na tem polju. * * Voltaire ae je celo življenje bojeval za duševno avobodo. Pod vaako kraljevo krono je videl ječo, pod vaako duhovako mitro zatiralca iu hinavca. Bojeval »e je zoper samovlsdje duhovnov, kateri »o rtneli vero rn pretvezo. On je prižgal luč, ki je imela druga«. *i*ev od avetega pla mena in odaeva ae danea in .»ode toliko čaaa, dokler bode človek ljubil avobodo in reanioo. Kpiker pravi: "Zakaj bi moral imeli vero t Mogoče radi smrt if Ako je smrt, mene ni, ako nem jaz, smrti nI Zakaj bi veroval v at vari, ki ue morejo biti, ako sem jazf Sokrat pravi.o avoji poti življenja: "Jaz ue živim zato, da bi ni nagromadi! bogastva in si hranil telo, ampak živim zato, da napolnim »vojo dušo z dragulji miru. Ij^ezni in svobode." Ženo pravi stoletja popre je predno je bil rojen Krim : "Človek ne bi smel lastovati človeka. In ako praviš, da se naj ponižam pred teboj (Ih>-gom), sem tvoj suženj in to ime je za človeštvo slabo. Kedor laatuje človeka, je primoran gledati v jarek, in pozabi, da pravica in ljubezen morals vladati svet." Diog«". veliki mislec, je bil sovražnik Imga atva in vsake nepotrebne potrate. Človek naj ima samo toliko, kolikor potrebuje iu od tega iiaj da daritve hogirvmu. Nekega dne j« mi v templju in ]>oklcknil je pred daritveni oltar, poiskal uš v obleki, jo stisnil z nohti iti vzkliknil: "To je daritev Diogena vsem bogovom, foe to je bila edina njegova last. I* to je on sunt zredil s svojo krvjo, med tem ko so duhovni, ki so žrtvovali govedo iu drobnico, jemal od kmetov." Sedaj pa primirjajiuo Zenota, Kpikra in Diogena, kateri niso slišali nikoli starega zakona iz biblije iu deset božjih zapovedi z Abrahamom, 1-zakom. iu Jakobom, ki so bili ljubljenci božji, moramo priznati, da ti trije grški pogani niso bili boljši le ml'zadnjih treh, ampak boljši ao še po svoji duši, bog sam. Obrnil sem sc k drugim knjigam, v katerih so bili jtopisani obredi drqfUt ver in njih biblije, liral sem o Indiji, Kgiptu, Asiriji in Persijf. Pro-našel sem, ds vse vere živečih narodov v zgoraj (siienjenih deželah so imele enak temelj;—vero v nadnaravno moč, katero človeštvo lahko ublaži s svojo molitvijo in žrtvami. Vse vere so v navskrižju z naravo. Vseli ver verniki trdijo, da je samo njihova pravs. iu- vueiu veram , ako odvtzameš perje, je telo euako, Imdud vere, ki so že izumrle z narodi vred, ali današnje. Kevni Afrikaner izlije svoje arce k maliku iz kiMiaia z ravno tako gorečnostjo, kakor mi pred oltarjem v cerkvi. Kavtio iste kretnje; vpojpie kolena, zapre oči in vzdihuje proti kamnu, uii proti kakšnemu svetniku iz lesa ali kake drofe tvarine. Iu molitve gredo k nevidnemu bogu! Ako sem (»oglodsl dsleč nazaj v zgodovino, videl sem, da so se prve vere organizirale v spoštovanju do sobica. Solnee je bilo oče neha, moč življenja, zato so ga častili kot boga, ki je premagal temo, sovražnico človeštva. Tako sem naletel v knjigah na mnoge bogove soliics pri različnih narodih, v različnih deželah. Bil je češčen od narodov, ki so danes že prah iu pepel. Apolo je bil bog sohics in je premagal temo. Bsldur je lul bog solnea in je bil zaljubljen v devico Davno. Krišns je bil bog solnea. Ob rojstvu (iaiigr je tekel ml izvira v jezero rti vsa drevesa oli obrežju »o pognala cvetje. Tlerkulej, in tako je bil Sauison, kateri je iinef moč v laseh in je •»al otttrižeji od Delile boginje sence. Oavir, Bah, Mit rs, llermcs, Buda, Kvetzalkol, Promotej, Zora-Mer, Horas, Hamos, Persea Čadom Fo-lii, vsi ti so Inigovi solnea. Vsi ti bogovi so imeli bogove za očete iu njih matere so bile device. Njih rojstva so bila naznanjena z zvezdami slavljoue z godim, naznamujoč svetu, ds je prišel odrešenik. Vsi ti bogovi so bili rojeni na sIsImIi krajih, v hlevih in pod drevesjem. Iti vse s«) boleli pomoriti, ko so bili že otroci. Vsi ti bogovi so bili rojeni ob času božiča, ko se tems začne krajšati. Vsi so bili češčeni od modrih inož, vsi so se pustili štirideset dnij, in vsi so umrli, ter zo|iet v«tsli od smrti. Pripovedke teh se poplnoma vjemajo z Kristusovo. ' • Kristin je novo ime za staro biografijo -kot zadnji bog solncs, On ni bil človek, luupsk živ-I J« li je je imel samo v pripovedki. 1'ronašel sem, da si nismo samo izposmlili Kcfe«tu»ovo ime, ampak tudi /akrsmeute, Ui obre-de Vse to so že imeli drugi narodi pred njim. V naši veri ni popolmsiia lile 01 igiualucga. Kri/, je poznan že tisoč let pred Krirtusooi. Ilil j«- simbol življenja m nesmrtnosti. in ga je i» mel bog Agili ter je Inl zasekan z dletom v gnili-mi sns menja veliko ti*oč let popreje. predno je lola /spisana ena vrsta v biblijo. KHUVvauje je Marejše od kri*t jsnslva in židovstva. Ilmduji, K« gip«aiii. I.rki iu Kimljaoi so imeti blagoslovljeno v odo veliko popre je. preclno mi začeli ku|s'cvati / njo kstoličanl. Obhajilo je ravno tako ispa««je-iio <*1 poganov, Ceres je bil bog (Milja, Bah vina. Ob času Žetve. «o naredili Uebs in jih jedli rek m*: r - "To je*božje meso," in ko ao piliviuo ao izgovor«, jsli: "To je božja kri." Trojico ao iineii tigipč.ui in jo imenovsli Osir, lam iu Honm, tisoče let popre je, predno je bil oče, ain in dub. spoznan. Drevo življenja je raatlo v Indiji, na Kitajskem m med Asteki mnogo časa preje, predno je bil rs j zasajen. Veliko popre je predno je bila naša biblija pisana, ao imeli drugi narodi sv. knjige. Dogme o grehu in pokori so veliko starejše od na-eš vere. ValTk«' je v naši t*ri je stsro, izposoteuo, zakrpano in ni popolnoma nič originalnega. In ko aem vse to videl in-.premiŠčljevel, videl sem, da so vae te vere delo človeka iz tega ali onega vzro ka in ne delo — boga. e O živalih uči bogoslovje, da ao vedno bile enake m brez izpremembe od dne, ko flih je bog vat varil, do danea. On jim je 4*1 obliko, barvo, jih obošil z zobmi, rogovi, pločami in drugim o-rožjem, in jih razdelil v njim prikladne kraje. -Zaterjujejo. da je bil človek narejen posebej, ter ni v sorodsvtu z nobeno živaljo nižje vrste. Pravijo. da vae rastline od maha do gozdov, so ravno take kakor isti dati, ko ao bile vstvarjene. Možje, ženiji in mojatriv svoji stroki, prosti vsakib verakih presodkov, začeli so preiakava-ti, ali je v tem resnica. Preiskavah ao začeli kamenine od živali in rastlin, fttndirati ho začeli živalske kosti, obliko in dognali, kakšno je moralo biti ozračje v tistem kraju iati čas, in od kakšne hrane da se živeli. .-IPvi•>■ Humboldt je izdal knjigo z jasnimi dokazi o spretuebi v generacijah, katero mora razunfeti in zapopasti vsak človek, ako je količkaj naobražen. Dsrvinova teorija o evoluciji je ena najpo jmUiejših knjig na tem polju. On je vrgel luč v dosedaj nejasne probleme v živalskem in ras-tlinskem življenju. O teh stvareh so Že pred njim razmišljali, ali on jim je dal podlago z dokazi in izopopolnil razmišljevanja z resnico. On je mož, ki je imel še največjo obzorje o naravnem življenju. in bil je njegov najboljši sodnik. Svet do sedaj še ni imel njemu enakega. , Obzorje bogoslovja se je začelo krčiti in postajati nezanesljivo. Spencer je napisal kuj igo "Evolucija," v kateri je uebroj dokazov. On stoji na višini ne samo kot naravoslovec, ampak tudi kot trezen uiiaioc, gledajoč v svet. Huksley (Huxley) je pisal o darviuizmu in ni ga človeka,, da je imel ostrejše pero kn boljši ščit kakor on. Klical je na boj vse, kateri so bili proti Darvinovi teoriji. Učeni bogoslovci in drugi kupljeni učenjaki, kateri so imeli malo več poguma, spustili so se z njim v književeni boj. Hi^k-sley je imel inteligeuco ter nenavadni pogum za uvarjsvljemje svojih besed. Bil je mirnega »na čaja, prepričani o resničnosti evolpcije, iu pometal je^zbvg<>Mlovci, da se je kadilo. Kazal jiiu*je pnjo od najnižje do najvišje živalske Bogoslovji so se začeli umikati in nazadnje izginili iz pOzorišča. Tako je stopal v svojih delih llaeokel od najnižje stopinje počasi od celice do celice sledeč po I M) ti evolucije življenje, dokler ni prišel do človeka. Vse v njegovih delih je lepo neravno, nič umetnosti, vse samo ob sebi. ~t v Ko sem bral dela teh mož, prišel sem do prepričanja, da so imeli popolnoma prav — ter da so bogoslovci s svojimi nauki, kakor matere, pripovedujoče svojim otrokom pravljice. Videl sem izginiti rajski vrt, Adama in Kvo se spremeniti v prah, ter kačo zleteti nazaj v travo in Jefiovo osamljenega. • Kaj se pravi uničiti T Uničim lahko stvar in jo storim jieralmo ali ji dam drugo obliko, ali uui&iti jo tako, da bi Jo spravil raz sveta — je ne moreni. Lahko vzamem katnen ali kakšen drugi predmet, ga zmeljem v prah — razstopim potoni vročine ali kialin — ga izpremctiim nato v plin — je li izgubljen, uničenf Ne! Po zakonu nrave se ničesar ne izgubi. Ako se pa nobena stvar na zemlji vničiti ne more — se ne tnore vat vari t i.' Iu vprašal sem se pri st varjen ju, je li morala začeti sila f Jaz ai ue morom prestavljati se* stavo sile iu kako bi jo vničil. Sila se lahko menjava iz oue oblike v drugo — na svojem potu ali v vročini -i- ampak ne more biti uničena. Ker aile ni mogoče vničiti, se je tudi vat variti ue more. Druga stvar je. da tvarira, ki povaročuje silo, torej povzročitelj, ue more biti brez sile, ne ous bez njega. Sila ni mogla biti. pred tvarino, ki jo povzroči iu ne tvarina pred njo. Torej sta morali biti nedavno skupaj. Tako piše učenjak BlAehner. Tukaj je bila, tukaj je, pa brez stvarnika. Vat varjena ni in uničiti se ne da. In vsililo se mi je vprašanje: Je li bila sila pred bogom, ali je bil večni Ing pred silo? Brez nje se on ni mogel začeti. • . V naravi vidimo dobro iu slabo — razumnimi in zahitost — posteiumt in ue|>aštetmst — štedlji-vost iu zapre yl ji visit — |s»leg tegs pa večni boj: zolie, kljun, kremplje U\ strupene zobe kače, smrt in rasdejanje. Kaj more biti bolj groznega, kakor vm avet v vojni. Vsaka kaplja vode, ki jo pije* vsebuje lahko atrup in ti prinene »mrl. Vsak košček skorje je življenje in čaka na življenje. Na vsaki travi je nekaj, kar nm. nekaj da zopet gradi Vidim, ds moonejši živi •lahejoga — rerun.n, ...j gfuMfBs sli pa Mlf«b#, •l*beji živi na močnejšem. Človek je višek moči in na njem žive mikrobi, netzpopolnjene živaliee ter ga voičujejo Torej sami vsestranski morilci. Irma. Spisal Alojzij Foljk. (Nadaljevanj;.) . Pri nekem vrtnem koiicertu sta si sedels nasproti. Ona je govorila z MavriČem . . . Zdajci se je začela nekam nemirno premikati po stolu, z nogo je nekaj odrinila in se nehote zadela ob moje koleno. Dvignil sem prt In pogledal pod mizo. Mislil sem, da je 1 lektor spodaj. Adjunkt je naglo umaknil svoje noge pod atol . , . Jaz sem se spomnil tiste: "Das Fuesseln ist mein Sport." — Zasmejal sem se in ji povedabna u-ho. Ona je zardela in se tudi nasmejala . . . Če se dobro zamislim v zadnje mesece, se mi v resnici zdi, da je bila lrma malo izpremenjena. Vča si so prišli trenotki, ko sem zapazil na njej nekaj tujega, nenavad nega. Kotički njenih ust ao se po vesili, in to ji je dalo neko energično potezo . . . kakor človek, ki je grešil, ki se zaveda svojega gre ha, a se mu ne odreče in se še globlje potaplja viyij., — Pa takrat se nisem brigal za to in si tudi ni sem skušal ničesar razlagati . .. Razmerje med Hojnikom in mojo ženo mora biti torej že precej staro ... In najbrže je vedel zanje Že ves trg, ves trg — predno se je meni kaj sanjalo. Pri tej misli sem se nenadoma vznemiril ... "Čemu sedaj brkam po spominu? — Na delo! Na delo!" Haha . . . Na delo! ... Ali kaj t Kaj naj storim T r— in nehote sem začel študirati, kaj bi storili drugi ljudje v mojem položaju... Zdravnik Nikelj n. pr. bi jo umo ril; dr. Sirk bi se dvobojeval z za peljivcem, trgovec Mrak bi se dal ločiti; sodni oficial Mrazek bi se najbrže.sam usmrtil; pri velikanski množici svojih znancev pa nisem mogel konatatirati, kaj bi sto rili . . . "In kaj storim jaz t" — ^"Ali umorim njo, ali njega!" Zdelo se mi je čisto naravno, da moram enega umoriti. Preudarjal sem samo še — katerega! — IVnenadoma me je strgala mrz Hca, in ozrl sera se po pissroi, ki je bila že čisto temna. Vrtal sem in šel k večerji ... "Ali spozna že pri prvem pogledu, da vse vem!" — vprašal sem se tiho, ko sem pritisnil za kljuko. Pa zgodilo se je, da je nisem meij celo večerjo niti enkrat pogledal. Govoril sem z otroki in < mnogo jedel . . . A po večerji me ni več strpelo pri mizi. Delal sem se, kakor bi sc mi nekam mudilo, vzel sem klobuk in hitel k vratom. "Kam tečeš tako zgodaj, papa?" Čutil sem njen začudeni pogled, a zamahnil sem z roko in odprl vrata ... Pa hipoma mi je šinilo v glavo: "Dopoldne sem ji dejal, da pojdem jirtri na lov. . . Takrat bosta imela sestanek." Obrnil sein sc z globokim nasmehom in ji pogledal naravnost v oči. "Jutri popoldne ne pojdem ns lov." — Govoril sem počssi, »kozi zobe. , f ' Videl sem, da je vztrepetala pod mojim pogledom. — Naglo nem odbitel. . * 'Al i me je razumela! Haha .. ," - e Hotel sein se smejati, pa bM sem prepadel in razburjen, kakor bi bil jedva ušel srartui nevarnosti. IL ' Tisto npč sem prišel domov pozno. Nslašč sem sedel v gostilni do polnoči, ker sem hotel, da bi žena že trdno spala, ko se vrnem. In tako sem delal drugi iu tretji dan in vse dni po vrsti. Po kosilu sli po večerji sem nsglo odhajal, Ženi sem odgovarjal kratko, osomo in niti takrat ji nisem gledal v oči. — Najino razmerje je bilo čudno. Ona je morala čuti-■ ti, da tni niso več neznani njeni grehi; a jaz sem se delal, kskor bi ne vedel ničesar, in kakor bi tur m/burjala kaka druga stvar. nec temu raaunerju. Pa kadar sem najbolj sklepal, takrat sem imel najmanj energije za "delo" . . . Kaj ae mi je pripetilo neko noč? _V »budil sem se, ker sem bil o- dejo zbrcal na tla in me je zeblo. Prva moja misel je bila: "Ona že vedno leži poleg tebe . . . Ali te ni sram!" — Pa ue da bi me bilo navdalo sovraštvo proti njej, sem se hipoma nagnil nad njo, objel ji s prati brado in lica ter jo strastno poljubil ns ustnice. Ona se je nasmehnila, in telo ji je vzdr htelo. Ko pa je odprla oči in spoznala moj obraz, se jenaglo malo dvignila in me začudeno gledala. "Kaj hočeš, Viljem!" — je še petala boječe in mi pogladila roko. Tedaj sem se streznil. Mraz me je pretresel, obrnil sem se v drugo stran ter pobral odejo s tal. A nad seboj se nisem »grazal — slabič! Pač pa me pc večkrat obšla nekaj takega v družbi svojih znancev. Pri najrevnejšem pogovoru se mi je hipoma vsililo vprašanje: "Ali vedo!" In s plašniim pogledom sem motril obraze okrog sebe . ;. "Pa kako bi ne vedeli! —r Ali so bili slepi kakor jaz! — Pri takih prilikah je navadno samo mož slep ... Ko bi le ne spoznali, da tudi jaz vem! Vem — in trpim L. Fej! . . . Da bi se mi ne bilo treba samemu obsojati ali se celo zaničevati, sem skušal včaai potipati stvar od hrumorietične strani. Tako sem bil nekdaj v precej iivahnem pogovoru z zdravnikom doktorjem Nikljem radi bližnjih občinskih volitev . . . in nenadoma me je obšla želja, da bi se sam iz sebe malo ponorčeval. Seveda se mi je šala »čisto ponesrečila, in sem dejal nekaj popolnoma dru gaga, nego sem nameraval. "Ta stvar je dolgočasna, doktor!" —-, prekinil sem ga (v govoru. "Govoriva rajši o čem drugem! Na primer . . . Kakšne ide-jeimaš o ženskem vprašanju! — P§ seveda . . . oprosti! To bi bilo malo preobširno. Aliii . . . he-he , . . Kakšne misli imaš o ženi! — Recimooo — o svoji že-ni!" — In zlobno sem ga pogledal od strani. On je prebledel . . A še bolj sem se prestrašil jaz . . . Kaka neumnost! Strela božja! — In koliko truda me je stalo, da sem ga pomiril! — Kadar sem zopet premišljeval, kaj bi storili drugi ljudje v mojem slučaju, sem sc vselej veselil, da pri veliki množici svojih znancev tega nisem mogel konatatirati , . . Ali bi vsi ti molčali in čakali kakor jaz! — Skoro gotovo. Jaz si jih nisem mogel predstavljati kot maščevalec . . . Iz tega torej sledi, da so ljudje povprečno neodločni slabotne-ži! Tak sem seveda tudi jaz . . . Kaj bi se poviševal! . . . Domišljeval sem si, da je to popolnoma sadoeten izgovor za mojo strahopetnost. A prišli so tudi trenotki, ko sem bliskoma poskočil, skoro omamljen od hipne uiaščevelne strasti. Neko popoldne sem v kavarni biljardiral. Igral sem krasno, in dr. Siik se je silno jezil na mojo srečo. On je imel 42 pointov, jaz aem delal zadnjega. Namazal sem fcej s kredo in pomeril. "Kratek duplč! Ne more uiti." — S škodoželjnim nasmehom sem poškilil k doktorju, ki se je ner-Toeno tolkel s kejem po črevlju in nestrpno gledal name. "Ti še vedno upaš!" — sem se mu zasmejal v obraz. (Dalje prihodnjič). Prepeluh-Abditus: Sseiislizem državi. . i ——— (Konec). . To stslišče socializma v državi, ki ps je v očividnem nasprotju * veljavno socialistično teorijo o državi, je bils socialna demokracija prisiljena zavzeti, ako je hotela svoje namene in cilje tu- Ta faktični polužaj svetova^ socializma rodeva spoznanje ^ si mors na socialističnih nač*«^ organizovani, proletariat biti m jaanem tudi o tem, kaj mor* j„] sme od države kot dane dru žabne organizacije forme zalite vati, kakšne naloge ima in kje j, njen cilj. Zmagujoča demokracija v našem javnem življenju je pripustila besedo v državni administra ciji tudi sloju, katerega življenj interesi so se doslej docela uer. rali. Demokracija je ustvarila te-melj bojnega torišča nezadovlj. nemu proletarijatu, odprla mu j* pot do boja. To bojno polje je p„. glavitno omejeno na državo; boj pa se vodi za vpliv na državni u. stroj, na njeno administracijo njeno politiko doma in zunaj do^ ms. Stari praktik modernega socia. lizma, Ferdinand Lassalle, je to spoznal že tedaj, ko proletariat še ni dosegel pogojev za odločilni boj v državi. Lassalle se je od drugih socialističnih teoretikov razločeval v tem, da je stal vedno na tleh in v mejah države i« w je bojeval z njo in za njo. Drugi predstavniki modernega socializma so živeli preveč internacijo-nalno in niso imeli vsled tega pri-like se tako globoko zamisliti v državno življenje, kakor je to zmogel Lassalle. Bili so bolj te«, retiki, kot pa praktični delavci in organizatorji, Lassalle je živel na tleh države, s katero ga je vezalo življenje, spoznaval je njene na-cijonalne, kulturne in socijul« teaave in naloge. Jasno je videl, kakčne važnosti je državna orga nizaeija za nadaljni družabni raz-vitek delavnega ljudstva. Gledal je bodočnosti v oči. Stremljenje nižjih razredov družbe, pravi Lassalle, je zadeva vesoljnega človeštva in njihovo gosipodstvo nad državo bo rodilo cvet nravnosti, kulture in znano-sti .kakršnega še ni v zgodovini. To tembolj ker imajo nižji razredi družbe že po svoji prirodi naj-višje naziranje o nravnih -nalogah države. Buržoazijski nazor o državi se izgublja v tem, da zasi-gura poedincem neovirani polet njih moči, "Če'bi bili vsi enako močni, enako razumni,- enako izobraženi iu enaiko bogati, hi bila ta državna ideja zadostna iu lirav-na. Ker pa to nismo in biti ne moremo, ta misel ne zadostuje in vo-di v svojih posledicah do globoke nenravnosti, do izkoriščanja.' Nravstvena ideja delavskega stanu zahteva poleg svobodnega u-dejstvovanja individualnih moči še popolnitve: Solidarnosti interesov; Med tem, ko nravstveni nazor buržoazije o državi, vezan zgolj na varstvo osebne svobode, posameznika in njegovega premoženja, ni nič drugega kot nočim-čuvajska ideja, ima država po na-ziranju četrtega stanu funkcijo dovršiti razvitek (prav razvoj*) človeštva s pozitivnimi dejanji. Dihava torej, ki se postavi pod gospodstvo ideje delavnega ljudstva, bi ne bila več gnana nezavedno ali pa celo proti svoji volji od prirode stvari j, ampak i najvišjo jasnostjo in s popoln« zavestjo, bi spoznala svojo nalogo v svoji nravstveni prirodi: Nezaslišan, svetovni napredek. — To je državna ideja delavskega stanu. Dolžnost delavskega stanu j**, da se visoka nravstvena resnoU te misli poloti njegovega duha. zakaj "Vi ste skala, na katero se naj zida cerkev sedanjosti." Razlika med buržoazij*kim in socialističnim nazorom o drŽavi Jf torej velika, nepremostljiva. Visoko nravstveno in etično**) naziranje delavstva o nalogah držav«, katero izhaja že iz nature nižjega, izkoriščanega razreda, je garancija za uspehe bodočih bojev proti zgolj materialiatični in kapit« listični zavesti današnje kapitalistične države. Če je danes država res le orodje kapitalističnega na-ailja, je jasno, da se ne more zavf dati svoje nrastvene naturq. kn* kor pravi.Lassalle. kele demokracija omogoči ljudstvu, da dobi državna organizacija neko vivi« podstavo in se ji jasno očrts njen etični smisel, da ima kot dru*«1'' na organizacija utemeljiti srojp di praktično uveljavati. Kot dni-p. ... , *abna organizacij« je drŽava — | Stasistenco le v avobodi, v drm«e liHT^'Ijlmv KI,Uf m ^" to'di teoretično negiraua - po kraciji in v blagru vseh državljanov, ne le enega sloja, ali posameznih stanov. arata pred otroki. Oni so si mora-\tala bojno polje proletrijata vse lj i "Witi da sv. se z ženo kaj *pr- povsod. 8 tem ps je socializem t» la. \ Kleli so moj čemerni, silni ».uu.u.i .i-i____l..__I so moj čomemi. sitni molče priznaval državo kot neko i__ Povsod SSL |H.i„ni o. m lT i. T 'n 1* Povešenl pogled4„„jno obliko vaeobče družabne, •) razvoj Entwieklung. evold- o\simI Me,mr. »sdez«, m smrti - s-ft.h, In žen. mends tudi nI zrl. »m,ve org.«i«aeije, četudi je ravno mt- lion - evolucija, razvitek («Hif- kako mimo m l.bkodnšno; ssj liuristi^n. form« kapitalistično| zavitek) das Kntfaltete, razvitj« sem eelo jv čulil njen strsh »iurejenih držav rodila dvom o temjdie Kntfaltung. ' r večno pričakovanje negotove ka-j j* || današnj. državna organize- ••) nravstveuo=sirtlich. moral lastrofe. > časi sen. si dejal, da ni ji sploh nnjna in koristna za etično, nravno=moralno, nran bi že radi otrok moral narediti ko-' Človeštvo, ali ne. !g1ai sltten ne vpraša pn airih tsurh. ampak mori otroke m nadebuiloo is ledin« — wjm..»< marSer tiepresk rbl je tilm otroko*,« fer iiapnktuje celi svet i Žsbmtjo Kako »i morem tu l4»Waačiti kot krktjanf (Dalje iledi).