Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 29. oktobra. 1939. Štev. 44. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 9.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1.50 Din. Prvi sklep VI. mednarodnoga kongresa Kristuša Krala v Ljubljani. 1. Kongres Kristuša Krala Opomina svet na dühovno stisko, izvirajočo iz vsikdar vekšega raz- ristjanjenja i na njene usodne po- sledice v vsem živlenji denéšnjega človeka. Da se ta stiska odzdravi, zahteva kongres, naj se človeča drüžba znova pokristjani i pre- hodi s Kristušovim dühom. Svet je postao poganski. Če bi Kristuš prišo zdaj na svet, malo razlike bi najšeo med tis- tov poganskov dobov, v šteroj je živo na zemli i med dnešnjov. Te zaistino ne bilo ešče do štiri- stopetdeset pa še več milijonov krščenih, a dnesden so tej krš- čeni milijoni ravnotak sovražni Kristušovim navukom, kak so bili v njegovom časi Židovje i Poganje. Dnes so krstne knige pune krščenik poganov, te so bile prazne zavolo nekrščenih poganov. Razlike ne nikše. Kris- tuš išče sebi spodobne düše. Zato je prišeo na svet, da toga prenovi v svojo podobo, da si svet Njega obleče, kak odločno to žahteva po svojem apoštoli, sv. Pavli „oblečite si Kristuša.ˮ Pomeni, kažite Kristuša s svojim živlenjom tak, kak kaže vaša obleka vas. Obleka je Spodnja i zgornja, skrita i odkrita. Povsod moramo nositi Kristuša, kak spo- dnjo i kak zgornjo obleko. Kak spodnjo, gda smo skriti v do- mači kot svoje drüžine. Kak zgor- njo, kda se med svetom poka- žemo. Povsod i vsikdar se mora od nas svedočiti: Te je spodo- ben h Kristuši. Pa je denešnji človek spo- doben k njemi? So na sveti vnoge dobre, svetniške düše v vsakom stani, a poprek pove- dano, svet je obrno hrbet Kris- tuši. Od krščenikov gučimo, ne od poganov. Verska mlačnost, brezbož- nost je tak popravila svet, kak da Kristuš ešče ne bi vmro za njega, kak da on ešče ne bi gla- so svojega zveličavnoga navuka. Bog je povsod zadnji, düša se pa sploj ne jemle v poštev. Za rešenje svoje düše što misli? To je deveta briga večini krščeni- kov. Naj je dobro oblečen, fino nahranjen, nej ma malo dela i dober slüž, naj vživa kak naj- bole i kem duže vse nasladno- sti tela i sveta, to je dnesden jedini cio večine krščenikov. Pa da to dosegne, se poprimle vseh pripomočkov: laži, kraje, ropa, vmora. Bližnjega nevole ga ne genejo, naj samo on ma vsega v obilnosti. To je slika deneš- njega krščanskoga sveta poprek. Svet je hrbet obrno Kristuši, ki njemi je odpro svoje prebito Srce i ga šče stisnoti na nje. • Tak to nesme iti naprej. Narodi se morajo h Kristuši na- zaj povrnoti, versko živlenje mora znova cvesti. Nedele i svetki se morajo vestno svetiti, hlapčev- sko delo se na njih mora Od- praviti, posti se morajo strogo držati, slabi listi se morajo iz vsake drüžine odstraniti, senja, gostüvanja, spravišča mora pre- hoditi Kristušov düh, mladina se mora odgajati versko, čisto, tre- zno, brezversko, pokvarjeno Vu- čitelstvo se mora z šol vözme- tati, uradništvo mora podložni- kom zgled davati, kak se spun- javajo bože i cerkvene zapovedi, vse brez izjeme mora napuniti smilena lübezen do siromakov i njim skazati smilenje i dati pravico delavcom v smisli ok- rožnic svete Cerkve. Kak se to ponovno pokrist- janjenje dosegne? Dvoje je po- trebno; 1. da začnemo pri sebi, 2. da delamo za te cio pri drü- gih. Mi moramo v prvoj vrsti postati goreči Kristušovi nasled- niki i gda smo si ga že oblekli, gda ga kažemo ne samo v cer- kvi, nego zvüna nje tüdi povsod i vsikdar, te stopimo k drügim, ki še blodijo i je s Kristušov lü- beznostjov sküšajmo pridobiti. Ta lübezen je puna smilenja, je puna gorečih molitev i zatajüvanj za blodnike. Ta lübezen ne stiskava prgišč, nego je odpira za siro- make. Ta lübezen se najde v Kristušovom Srci v oltarskom Svestvi. Sem prihájajmo dosta- krat, tü je skrita Kristušova ob- leka za nas i za drüge. Brez vrednoga gostoga prečiščavanja se svet ne bo spremeno. Tü je vrastvo za betežen človeči rod. Mladina, Šolska deca z svo- jim vučitelstvom naj začne ka- zati na to pot, naj se bar četrt- letno sküpno prečiščava, pa je že položen fundament za bolšo bo- dočnost, za krščansko ponovitev sveta. Kak pišejo boljševiki. Po nalogi ruske vlade je I. Stepanoff napisao knigo z naslo- vom: „Problemi i metode brez- božna propagandeˮ. V toj knigi se čtejo sledeče bogokletne reči: „Mi moramo boj tak voditi, da bo vsaki vdarec proti Cerkve i proti dühovništvi, v prvoj vrsti vdarec proti veri. To ne bi bio nikši dobiček, če bi po vničenji pravoslavja mele koristi toga njegove ločinke. Mi moramo lüdi z pravoslavja naravnost v brez- verstvo pripelati. Z najvekšov slepotov vdarjeni mora priznati, da se je potrebno proti vse vrste popom boriti, če so tej te že farar je, ali patri, ali rabinarje, ali patriarhi, ali mulle, ali papa zovejo. Boj se mora voditi proti Bogi, pa naj se te zove Jehova, ali Jezuš, ali Buddha ali Allah.ˮ V knigi „Zakaj se vodi pa- pova krlžarska vojska proti sov- jetom, piše Bucharin Mikloš sle- deče: „ Rimski kardinali i ge- orgijski ponarejalci penez, ge- neralje raznih štabov i popevje raznih bogov i cerkvi, angleški lordi i francoski oderači, ame- rikanski blekašje i anglikanske cerkve püšpecje, vašhingtonski senatorje i svedski knezi, pro- fesorje, kokkotje, policijski mu- čati i sveti oča v Rimi... tej vsi predgajo „pravo dühovno križarsko bojno civilizacije proti bar bar sivi... “ Doli z kapita- lizmom! Doli z papom i z vsemi njegovomi nadškofiˮ. Gda to čtemo, se ne moremo čüdivati, da so boljševiki že veliko vrsto dühovnikov, redovnikov i vernih izobraženih katoličancov spo- strelili. Hitlerova zahvala za zmago na Polskom. Po končanoj bojni na Pol- skom je Hitler sledečo zahvalno izjavo dao: „Kak voditeo nem- škoga naroda i kak kancler dr- žave se v tom hipi samo zah- valiti morem Gospodi Bogi, da nas je v tom prvom težkom boji tak čüdobito blagoslovo.ˮ Te blagoslov so prinesle bolševiške čete, ki so prišle nemškoj vojski na pomoč i de- set pa pol milijona katoličancov v grozno robstvo vpregle. Pismo lavantinskega knezoškofa sezonskim izseljencem v Nemčiji. Dragi izseljenci! Za praznik Marijinega vne- bovzetja, ki Vas leto za letom spominja blažene smrti prečiste Device in Matere Marije ter nje- nega vnebovzetja, sporočam Pri- srčne pozdrave vsem sezonskim delavcem in delavkam iz Sloven- ske Krajine, iz Slovenskih goric ter drugih delov lavantinske ško- fije, raztresenim širom cele Nem- čije po raznih kmetijah in vele- posestvih, sredi ljudi, ki Vam večkrat niso samo tuji po govo- rici ampak tudi po veri. Iskrene pozdrave tudi sezonskim izse- ljencem iz sosednje Zagrebške nadškofije, ki delijo veselje in žalost z lavantinskimi izseljenci v Nemčiji, vsem prosim in želim : srečo, blagoslovov in vse dobro v imenu Gospodovem. V pričakovanju, da v Nem- čiji najdete delo in zaslužek, ste vzeli spomladi slovo od svojih dragih, od domače vasi in do- mače cerkve. A ko ste stopili v vlak, ki naj Vas popelje v nez- nano tujino, Vam je žalost stis- nila srce, oko se Vam je orosilo, saj nihče ne ve, kaj vse ga čaka v tujini, ne ve, ali se vrne še kedaj domov. Sedaj je minolo že več kakor četrt leta, kar okušate krüh, ki ga reže tujina sezoncem. Pa če je zaslužek v tujini tudi iz- datnejši in obilnejši, kakor do- ma, trdo in težko je prislužen. Med delom ni čas misliti na dom in na svojce, a ob ne- deljah, ko delo počiva, ali bi Vsaj moralo počivati, Vam misli kar same od sebe zaplavajo v domačo vas k domači farni cer- kvi. Zvonovi vabijo doma Vaše drage znance k skupni službi božji in ti se od vseh strani zgrinjajo v hram božji, da se udeležijo sv. maše, poslušajo božjo besedo, pristopijo k sv. zakramentom. Kako polne bodo na praznik Velike maše cerkve v domovini; božji hrami bodo kar odmevali večno lepih Mari- jinih pesmi, ki segajo v dušo in srce. Dekleta in fantje, možje in žene, starčki in Šolska mladina, vsi bodo na Marijin praznik pri sv. obhajilu, da bo Marija njih prošnje, ki bodo prišle iz čistih in očiščenih src, tem gotoveje uslišala. Na to mislite ob nede- ljah, ker vsega tega pogrešate v tujini, pa si na tihem želite, da bi se že skoraj mogli vrniti do- mov, kjer jezik naš se govori, Marija se in Bog časti. Prišel bo tudi dan volitve! Naj bi bil ta dan vesel za vse. Bolelo bi me, ako bi se razo- čarani vračali v Jugoslavijo; a že bolj bi me bolelo, če bi se v tujini odtujili Bogu, svoji veri in domovini. Poznate besedo Jezusa Kristusa: „Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogübi. Ali kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo?ˮ (Mt. 16, 26.) Pogosto mislim na Vas ter se Vas Spominjam v najsvetejši daritvi proseč presv. Srce Jezu- sovo, da ostanete tudi izven svoje domovine zvesti Bogu in svojemu narodu; trdni, odločni in ponosni v katoliški veri, dobri do vseh, pa čisti in pošteni v svojem življenju, „Vsem sem namreč dolžnik ... pripravljen blagovest oznanjati tudi Vamˮ (Rim. 1, 14), ki ste prisiljeni is- kati si svoj krüh po svetu, izven meja kraljevine Jugoslavije. Samo v Nemčiji je letos do 9000 se- zonsko izseljencev iz Slovenske Krajine in Medžimurja. V skrbi za Vašo Pravo srečo sem dolo- čil posebnega duhovnika, č. g. Ivana Škafarja, za dušnega pas- tirja sezonskih delavcev, zlasti onih iz Slovenske Krajine. Ta bo od časa do časa obiskoval se- zonce v Nemčiji, pa tudi one, ki so v Baranji, Bački in Banatu. Dne 3. avgusta 1939 je g. Ivan Škafar prvič krenil na pot k Vam v Nemčijo. Sprejmite ga kot svojega iskrenega prijatelja, ki Prihaja k Vam kot dušni pas- tir, da vas duhovno poživi in prenovi in Vam prinese duhovne tolažbe iz domovine. Udeležite se, kolikor morete, skupne svete maše, ki jo bo daroval za se- zonsko delavca med Vami, po- slüšajte besede verske in dühov- ne vzpodbude v domačem jeziku; opravite, kakor ste bili navajeni doma na praznik Velike maše, pri domačem duhovniku sv. spo- ved in pri sv. obhajilu sporočite svoje velike in male prošnje po Mariji svojemu Bogu. Uslišani boste, ako znate prav moliti. Nič ne velja ugovor, ki ga ima ta ali drugi morda na jezi- ku, češ: prosil sem Marijo, a uslišan nisem bil. Seveda ne, ker je Marija videla, da bi Ti tisto, česar si prosil, ne bilo v zveli- čanje! Ali hočeš, da Ti Marija odvzame uboštvo, če bi se pa v bogastvu pogubil? Ali hočeš, da ti Marija zamenja bridkost in trplenje z veseljem in naslado, če bi pa v veselju in nasladi za- pravil sv. nebesa? O, slaba mati bi bila Marija, slaba dobrotnica! Ne, tistega ti Marija ne more izprositi pri Bogu, kar bi bilo v večno škodo Tvoji duši. Toda povej, ali nisi vselej, kadar si res iskreno molil k Mariji, prejel od nje drugih, boljših dobrot, katerih sam nisi prosil ! Lažje si prenašal po molitvi Svoje siro- maštvo, svojo bolezen, svoje trpljenje! Verauj sv. Cerkvi: Ma- rija je vsikdar bila in ostane pomoč kristjánov. Če letos izseljenski duhov- nik ne bo mogel dalje časa os- tati med Vami in Vas v duhov- nem oziru voditi, bom skušal navzklic občutneinu pomanjkanju duhovnikov doma poslati pri- hodnje leto k Vam duhovnika, ki bo vso sezonsko dobo ostal med Vami in vršil med Vami službo dušnega pastira, .ker se mi smilite, da ste kakor ovce brez pastirjeˮ. (Mr. 6, 34.) — Prosite pa tudi Vi z menoj Gos- podarja žetve, da pošlje veliko ženjcev v svojo žetev, da obüdi mnogo duhovniških poklicev in nam podeli obilno gorečih düš- nih pastirjev. Darujte zlasti vsa- ko soboto v ta namen Bogu vse svoje molitve in žrtve, in ne boste ostali brez lastnega dušnega pas- tira v tujini med sezonskim delom. Praznik Marijinega Vnebo- vzetja naj dvigne Vaše misli k nebeskim željam. Do dna naj razgreje Vaše duše misel, da bo tudi naše telo, ki sicer strohni po smrti v zemlji, vstalo in se znova združilo z nesmrtno dušo. Verujem v vstajenje mesa! Da bi pač bilo vstajenje mesa vsem v slavo in nikom ur v pogubljenje! Tedaj bo Bog obrisal vse solze iz oči (zveličanih), in smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja, ne vpitja ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo.ˮ (Raz. 21,4.) Da si priborimo nebesa, za to ni prevelika nobena časna žr- tev. Najmanj pa se branimo za- tajevati za nebesa svoje telo: svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce, vse neredno želenje našega mesa, ki nas tako lahko zapelje v greh in oropa nebes. O, ne oboževanje telesa, ne pre- tirana razuzdana skrb za telo, marveč zatajevanje, zatajevanjel Ni to zapoved samo za duhov- nike in redovnike, ki naj le Bogu Živijo; že bolj zapoved za vse, ki prosti hodijo po svetu, zakaj „ves svetˮ, pravi sv. Janez, Je ná hüdobijo postavljen.ˮ (1. Jan, 5, 19.) Saj je za plačilo obljübljeno tudi našemu telesu poveličanje, podobno temu v katerem se sveti telo Marijino. .Seje se”, poslu- 2 NOVINE 29. oktobra 1939. šajte apostola, „seje se (mrtvo telo) v trohljivosti, vstalo bo v netrohljivosti; seje se v nečasti, vstalo bo v časti; seje se v sla- bosti, vstalo bo v trdnost!; seje se živalsico telo, vstalo bo du- hovno telo.ˮ (I. Kor. 12, 42 44) Amen. V Mariboru, na god sv. Lavrencija, dijakona in mučenca, 1939. Ivan Jožef Škof lavantinski in ap. administrator. Tak se glasi prezvišenoga g. Knezoškofa lepa Okrožnica, štera se je razdelila med naše izseljence v Nemčiji. Naši izse- ljenci so jo z zahvalnim srcom sprejeli, kak nam to v svojih lepih dopisaj tak nežno i lübeče popisöjejo i priznavajo pa se Pre- zvišenomi nadpastiri prav iz srca zahvalüjejo. Nedela po Risalaj dvajsetidrüga. Tisti čas so farizeušje odišli i se posvetüvali, ka bi vlovili Jezuša vu reči. I pošlejo k njemi svoje vučenike z herodianci, go- voreči: „Vučiteo, Znamo, ka si pravičen, i pot božo po pravici včiš, i se ne brigaš za nikoga: ar ne gledaš na osebo. Povej nam zato, ka se tebi vidi: jeli je slobodno dačo dati casari ali nej?ˮ Spoznavši Jezuš jalnost njihovo, veli: „ka me sküšavate Skažlivci? pokažte mi dačni pej- nezˮ. Pokazali so njemi eden sod, I pravi njim Jezuš; .čida je eta podoba i napis? Velijo njemi: „casarovˮ. Teda njim pravi: „daj- te zato casari, štera so casarova i Bogi, štera so boža.ˮ (Mat 22, 15-22.) God Kristuša Krala. Zadnja nedela v oktobri. Tisti čas pravo je Pilat Je- zuši; „Ti si krao židovski?ˮ Jezuš je odgovoro: „Praviš to sam od sebe, ali so ti od mene povedali drügi?ˮ Pilat je odgo- voro: „Sam lehko jaz Židov? Tvoj narod i veliki duhovniki so te meni zročili. Ka si včino?ˮ Jezuš je pravo; „Moje kralestvo ne od toga sveta, če bi bilo moje kralestvo od toga sveta, bi se moji slüžabniki bojüvali, da ne bi bio zročen Židovom, tak pa moje kralestvo ne odtec. Pravo njemi je teda Pilat: „Te si krao?ˮ Jezuš je odgovoro: „Tak je, krao sem. Jaz sem zato rojen i sem zato prišeo na svet, da svedočim za istino. Vsaki, ki je iz istine, poslüša moj glas. (Jan. 18, 33—37.) * Židovski narod je mislo, da je on zebrano bože lüstvo i da zatogavolo ne dovoljeno i nemre biti, da on plačüje kakšo dačo poganom Rimlanom. Rimski Voj- voda Pompej pa je Židove pod- vrgeo Rimi i jim naložo veliko dačo. Gospodovi sovražniki so se šteli poslüžiti narodnoga po- nosa i lüdskoga srda, da ga vni- čijo i obsodijo. Zato so ga prišli pitat: „Ali je dovoljeno casari plačüvati dačo. Znali so, če pove ja, Povemo lüstvi, da je Kristuš izdajalec naroda; če pa pravi „neˮ, tožimo ga kak vele- izdajalca pred oblastjov. Ogorčeni so bili Židovje zavolo davkov i se čütili razža- ljeno kak izbrano Gospodovo lüs- tvo. Kak so lüdje naednok go- reči za obrambo vere, Če jim to nosi dobiček! Pa kak fino se znajo do- bičkaželni židovski verniki hliniti. .Mešter, Znamo, da lübiš istino, da ne gledaš na nikoga, da ne gledaš na osebo." Kak fine zan- ke njemi nastavlajo! Farizeji, na- rodnjaki ne idejo sami, tüdi li- beralci herodijanci. prijateli Rim- lanov, ne idejo. Pošlejo svoje vučenec, šterih je Gospod že ne Poznao, da ne bi bio preplašen i da ne bi mislo kaj nevarnoga, če bi oni sami stopili pred njega. Ali Gospod je je spoznao i djao: .Skažlivci, zakaj me sküšavate?" Skažlivce so v stárom časi pri- merjali maškeradi. V gledališči so nosili igralci krinke. i v krinki je bio eden krao, drügi junak. Tak se dela skažlivce. Je istina, brezi te vidne krinke, a dela se kak da bi bio ves drügi, nego je v istini. Farizeji pa herodijanci so Gospoda nagovorili: .vučiteo", a ne so prišli k njemi, da bi se kaj navčili. Ne. Zatrjavali so njemi v obraz: .Znamo, da si pravičen", a ka je njim istina, pravica? .Znamo, da včiš pot božo": a ščejo ga vničiti, nepa da bi iskali pot, štero bi jim Kristuš pokazao. Zveličar jim zdaj naroči: „Pokažite mi davčni penez.ˮ Nasprotniki so bili osramočen!, a neso vüpali oditi. Dali so nje- mi penez. 1 Zveličar spitavle, kak da nebi sam nikaj znao: „Čida je slika i čidi napis?ˮ Kak orodje v delavcovoj roki so pos- tali nasprotniki pred Gospodom i njemi odgovarjajo na vsako reč. Zveličar pa jim zdaj naroči: „Dajte casari, ka je casarovo i Bogi, ka je bože.ˮ S tem jim je šteo to pove- dati: Če je ne greh sprejemati i nositi casarov penez, kak more biti greh, vračati casari, ka ste od njega prejeli? Farizeji so se ne zgražali, delati küpčije z Rim- lani pa je izkoriščavati, a zdaj, gda bi morali Rimlanom plačü- vati dačo, pravijo, da so izvoljeni boži narod i zato nemrejo biti podložni Rimlanom. Po dobički so merili svojo vero! MISIJONSKA POROČILA Antolin Avguštin (iz Bel- tinec), salezijanski misijonar na Japonskom piše, da ma ogromno dela. Zvekšega vsi kleriki po sveti zadnja štiri leta pred po- svečenjom mirno vršijo svoje včenje. Našemi misijonari je pa to ne dano. Včiti mora na do- mačoj gimnaziji po več vör na den, pomagati v mladinskom do- mi v ednoj velkoj salezijanskoj župniji v Tokiji. Sem se vozi z vlakom. Vsaki den se zbira okoli 300 dečkecov v tom mladinskom domi. Župnijo vodi eden sam dühovnik, pri mladini pa njemi pomaga eden brat Pomočnik. Kelko dela čaka nove misijonare! Indija. Razkolni kristjani, takzvani Jakosti, se neprestano vračajo v katoličansko Cerkev. V zadnjem časi se je vrnilo v Čengaruri 23 oseb, v Eurianuri 70, v Pampadiji 100, v Taruni 40, v Niranomi 50 itd. Škof Mar Severios je izjavo, da je vekše zanimanje za kat. Cerkev med podeželskim lüdstvom kak po vekših mestaj. V Tiruvalli se je ustanovo tüdi samostan. Afrika. V vikarijat! Jaunde se že od 1. 1935 prav lepo raz- vija zdravstveno delo, ki ga vodi v zvezi z misijonari misijonsko drüštvo .Ad Lucern" (k svetlosti), ki ma svoj Sedež v francoskom mesti LU1. Glavno zaslugo ma Zdravnik dr. Ajoulat, ki je usta- novo dve bolnišnici za zamorce. Te Zdravnik je sam prišeo za stalno v Afriko s svojov ženov pa vodi edno bolnišnico. Drügo je prevzeo njegov tovariš. Vsaki den pride od 200 do 300 ne- srečnih betežnikov po pomoč v to bolnice. Vse je v slüžbi mi- sijonstva. Kitajska. Naš nevtrüdlivi misijonar g. Geder Jožef piše, da se je preselo iz Tungpi, gde je delüvao osem let, nazaj v Lin- čau. Tü mora skrbeti za dve misijonstvi okrožji. Pred leti nas je bilo tü pet misijonarov — tak piše — pa smo se tožili, da nas je premalo. Zdaj smo pa samo j trije! Zakaj ne pride kaj novih misijonarov iz Jugoslavije? Žel- no pričaküjemo!" Japonska. Dne 23. III. je japonski parlament potrdo za- konski predlog od verstev. To je Važen dogodek v zgodovini kat. Cerkve na Japonskom. S tem je tüdi kat. Cerkev postala pred postavov ednakopravna z dvema državnima verama, to je, z bu- dizmom i šintoizmom. — V To- kiji se je ustanovilo posebno drüštvo vučenjakov, ki bodo raz- iskavali ono dobo, gda je bilo krščanstvo preganjano. — Misi- jonar Villion je pred svojov smrt- jov pravo: „Če bi bio še ednok mladi i bi mi bilo dano še ed- nok 80 let na razpolago, bi se znova odpelao na Japonsko pa bi znova vse svoje živlenje žrtvo- vao za oznanenje bože lübezni.ˮ Indija. Indijski dijaki so ustanovili posebno misijonsko zvezo, ki nosi naslov: Študentska misijonska liga vzhoda. Namen te zveze je, navdüšiti dijaško mladino za misijonsko delo sv. Cerkve i jo navájati, da bi to delo podpirala z molitvijov, de- lom i žrtvami. Dne 29 jan. letos so meli zborüvanje. Vdeležilo se ga je prek 1000 dijakinj. Zadnji večer so vprizorili sprevod z bak- lami, štere so prižgati s plame- nom večnoga posveta v cerkvi v znamenje, da ščejo ponesti v svet Kristušovo svetlost. Kat. misijoni i bojne. Svetovna bojna je napra- vila ogromno škodo vsem misi- jonom. Bilo je odvzeto misijo- nom 2200 dühovnikov, 1500 so- bratov i 1000 sester misijonark. Morali so iti na bojišča. Spad- nolo je 400 francozkih misijona- rov, iz 2000 nemških redovnikov jih je spadnolo 300, ranjeníh je bilo 600. Po Napoleonovoj vojski so misijoni tüdi deset let potem čü- tili grozne Posledice i to posebno na dva načina: spadnolo je šte- vilo misijonarov i skrčiti so se Penezni prispevki za misijone. Ešče drüge Žalostne Posle- dice je povzročila Zadnja Sve- tovna bojna. Iz kolonij so se prišli v Evropo vojsküvat tüdi poganski narodi n. pr. Črnci, Siamci itd. Prišli so pomagat kristjanom proti kristjanom se vojsküvati, se klati, cerkve i mi- sijonske zavode rüšiti. Vidili so sestre i misijonare na bojišči; vidili so krutost, mržnjo, razvüz- danost med vojaki. Ka so si mi- slili? Ka so pripovedovali do- mačim? Čeravno pogani, so itak po svojoj zdravoj pameti spoz- nali, da krščeniki samo njim pred- galo kak naj bodo Pravični, po- šteni, kak naj poštüjejo tüje ima- nje, samo njim predgajo kak kr- sčanska vera ma za fundament medsebojno lübezen. Zdaj pa vi- dijo, kak vse to krščanski narodi z nogami tlačijo. To vse je od- bila, odvrača od krščanstva. Ali se potem takši pogani spreobrnejo? Težko. Dostakrat so mogli misijonari čüti iz vüst kakšega pogana: E, vaša vera je slabša od našel Po celom sveti vala pregovor: Reči mičejo, vz- gledi pa vlečejo. Zato pa tüdi vidimo, koliko poganov i drügo- vercov se spreobrača, gda vi- dijo nesebično delo i vzorno živlenje misijonarov. Fo dvajsetih letih, kak je minola Svetovna bojna, so misi- jonari kelko telko popravili njene slabe Posledice. Bog pa ne dáj, da bi kakša nova bojna porüšila težko delo misijonarov. Strašna odgovornost 1 Vsi moramo gojiti i poslati vnogo misijonarov i sester med nesrečne pogane. Naj se osve- dočo, da je krsčanska lübezen ne samo reč, nego v istini takša. Naša naloga je postaviti na tron v oltari Jezuša Kristuša. Da bi misijonari predrli v vse kraje sveta, gde so potrebni, de jih trbelo bar še 50.000! Za njihovo vzdržavanje i plodno de- lovanje bi se moralo nabrati vsa- ko leto dobrih 100 milijonov di- narov. Kak daleč smo še do togal R J „Ne verje tisti v Boga, ki spre- govori govornlško njegovo Ime, nego samo tisti, ki z tem zviše- ni imenom izraia pravi i Istinski pomen od Bogaˮ (Reči + Pija XI. v okrožnici „z gorečov skrbjov.ˮ) Türsko-ruska pogajanja pretrgana. Boljševiki nikak neso mogli Türke pridobiti, da bi zaprli angleškim i francoskim ladjam pot do Črnoga morja. Tüdi ne, da bi privolili v delitev Romu- nije, ka bi tak prišli Rusi na Balkan. Ostala je samo stara pri- jatelska pogodba med obema državama. Rusi se bojijo ang- leških bojnih ladj, štere bi vni- čile v ednoj vüri vse sovjetske ladje na Črnom morji. Nemčija pa samo po toj poti, iz Čarnoga morja po Donavi lejko dobi ži- vež od Rusije. Dva vagona zlata Nemčiji. Rusija je poslala 17 i pol ton zlata, to je skoro dva vagona Nemčiji na pomoč. Z bogatih ruskih cerkev so boljševiki ropali zadosta zlata. Te zlat potrebüje Nemčija, da küpüje živež i drüge reči, štere se samo z zlatom dajo küpiti. Vojaška zveza med Ang- lijov, Francijov i Türčijov se je podpisala. Türčijo bodeta branili Anglija i Francija, če bi se napadnola od europske strani, ali v vzhodnom Sredozemli. rav- notak bo Türčija pomagala Ang- lijo i Francijo, če bi tevi mogle braniti neodvisnost Grčije i Ro- munije. , Vojaška zveza med Belgijov i Holandijov se pripravla, da si občuvata ne- pristranost. Skandinavske države složne. Švedska, Norveška, Danska i Finska so se tesno zavezale, da ostanejo nepristranska i si ne dajo kršiti samostojnosti. Zača- sa posvetüranj so dobile več je- zerne pozdrave, najlepši je bio predsednika USS Roosevelta. ltalija ne bo Šla proti Franciji. Emanuel, italijanski krao je dao nekomi državniki izjavo, da Italija ne bo šla proti Franciji. Rusi na Kitajskom. Ruski Oficirje so prispeli na Kitajsko, da pripravijo vojaško zvezo med Kitajskov i Rusijov. Ka nameravajo Rusi z Romunijov. Deliti jo ščejo med Ruskov i Bolgarskov. Da svoj namen do- segnejo, ščejo Türke prisiliti, da skoz Dardanel ne püsti Roma- niji na pomoč angleške i fran- cuske bojne ladje. Borbe na morji. Nemške podmornice so po- topile tri francoske trgovske ladje i edno angleško. Anglija i Fran- cija sta dozdaj vničile 22 nem- ških podmornic, to je edno treti- no vseh. Nove nemške podmornice so tak zgrajene, ka lejko 12 je- zero kilometrov prepiavajo po morji ali v njem ne da bi se njim trbelo oskrblavati. — 12 nemških bombnikov je napadnolo v ang- leškomi bojnom pristanišči v Firth of Forthi angleške bojne ladje. Škode na bojni ladjaj ne, samo čun i menša ladjica sta potoplena, mrtvih je 15 lüdi 12 pa teško ranjeníh. Angleži so vničili v tom boji štiri nemške bombnike. Okrožnica dr. Mačka. Dr. Maček je izdao za Hrvat- sko banovino okrožnico, v štero ostro obsoja številné vmore, šter se vršijo po Hrvatskom proti policiji i drügim osebam. Okrož- nica povdarja, ka če de to šlo naprej, si sovražniki Hrvatov na- pravijo sklep, da Hrvatska ne zre- la. da bi se opravlala. Neumann Terezija žive. Župnik iz Konnesreute javla, ka Neumann Terezija ne mrla, nego se pri njej dogaja vse kak dozdaj. Sovražniki cerkve so raz- nesli po sveti, da je Vmrla. — Žive ta deviška düša samo iz Svetoga prečiščavanja, ne je i ne pije nikaj, nego vsaki petek po- navla na svojem teli Gospoda Odrešenika trplenje i smrt. Te moke sprejema Gospod v za- doščenje za grehe sveta kak vseh dobrih düš, ki svoje trplenje zdrüžijo ž njegovim i je mirno pa veselo prenašajo za rešenje düš. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slov. Krajine v Črensovcih naznanja: Vučko Frančiska, žena Šte- fana, ki je tüdi v Nemčiji, da se spravi domo, je oprošeno od- poslanstvo v Düsseldorfi. Zrok varnost zakonske prisege. Isto se oprosi, da Cigan Štefani l Albtnl iz Črensovec spra- vi domo zaslüženi najem. Na stotine Marijinih listov razposlali mesec za mesecom brezplačno palerom i g. dühov- nikom, da je razdelijo med de- lavce. Zadravec Jolef da more pošilati z Nemčije peneze domo. smo se obrnoli na odposlanstvo v Düsseldorfi. * Pismo premičnoga knezo- škofa i apoštolskoga adminis- tratora za Slov. Krajino odpos- lali v 2000 komadaj v Banat, Bačko i Baranjo v 15 mest, da se razdeli med naše sezonske delavce. Domankoi joief iz Nemčije dvakrat poslao peneze i vseli so prišli nazaj. Oprosili odposlan- stvo v Düsseldorfi, da zadevo vredi. Mlinarič Ana, ne mogla po- šilati penez z Nemčije. Smo se zavzeli za njo pri odposlanstvi. { Odposlanstvo javla, da zadevo vredi i Zednim javla, da se Cigan Štefan i Albina z Črensovec morata obrnoti na svojega prej- šnjega gospodara, ki njima mo- ra poskrbeti državno dovolenje za pošilanje penez. Zednim javla, da je dobilo od Beer Jožefa, pa- lera poročilo od oponašanja neš terih deklin. Senica Andrej iz Beltinec je zboleo v Franciji i njegov gospodar ga je ne zavarovao i zato ne dobi podpore. Zdrav- niške stroške je tüdi gospodar dužen nositi. Pritožbo odposlali v Beograd na socialno minis- terstvo. Danč Elizabeta v Franciji se je pritožila, da slabo ravna ž njov gospodar. Pritožbo pos- tali v Pariz na odposlanstvo. Škafar Ane deco, kje se nahajajo, javili odposlanstvi v Pariz. Kontler Marija iz Kralove!, p. Sv. Jurij ob Ščavnici, prosi, da se mož poišče v Franciji Í spravi domo. Pariško odposlan- stvo oprošeno na to. 29. oktobra 1939 NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Na podporo naših listov so poslali Horvat Peter, paler i njegovi sezonski delavci iz Kne- ževa 100 Din. Bog povrni! Smrt grofa Szápáryja. V Beči je vmro v 76 leti starosti bivši lastnik sobočkoga grada, grof Szápáy Ladislav. Bio je patron sobočke cerkve i k nje- noj zidavi prispevao z stojezer koronami. Sobočki farniki hva- ležno molijo za njegovo düšo. Naj počiva v miri. Hlapec na farof se išče. Na skrbi bo meo kravjo štalo. Mora biti trezen, delaven, poš- ten. Plača dobra. Javiti se je na uredništvi Novin v Črensovcih. Črensovci. V nedelo se je vršo občni zbor Prosvetnoga drü- štva. Vdeležbe je bila velika, okoli 80 članov se je zbralo na njem. Zvolo se je novi odbor. Žalostna slika. Iz tüjine je prišo domo. Obiskao je svoj rod. Tü se je napio žganice. Vse je strgala ž njega, ka je pojo, malo njemi je ne želodca obrnola. Vr- gla ga je. Ležao je na po mrtev. Radoveden narod ga je gledao, deca tüdi. Po obrazi se njemi je tacedilo, ka je vövrgeo. I? I pri- šli so psi i so njemi izmečke li- zali z obraza. — Prežalostna sli- ka. Že zajtra ob 7. hodijo od žganice pijani lüdje. To je hvala dobromi Bogi za obilen rod sliv. — Siromaški Jezuši — Nesrečen grešnik. — Pijanec je za nikaj plemenitoga. — V Bosni je že prek sto lüdi spoklanih v svaji, štera je nastala med pijanimi žganičari. — Ubogi narod. Martjanci. Naznanja se slavnomi občinstvi, da se vrši Martinovo proščenje pri nas v nedelo, 12. novembra. Župni urad. Črensovci. Okt. 20. na na- šem jesenskom senji so več lüdi okradnoli. Pri Klepcovom šatori so same ženske stale i vendar je žepov žensk sfalilo 600 Din. Tešanovci. Pd Kühar Jo- žefi je ogenj vničo gospodarsko poslopje, orodje i oslico slame. Oslica je bila velika, dva dni je mašin mlato na tom posestvi. Ogenj je po nesreči mogo nas- tali. Pogorelci so ostala samo edna kola. Cene jabok. Za naša ja- boka, ki se izvažajo v Nemčijo, so sledeče cene: stolna jaboka s premerom nad 6 cm, 22 mark, za menša tüdi stolna jaboka do 5 cm premera se mora odobra- vati ista cena, pa samo po pos- lanih vzorcih, za potrošilna ja- boka znaša cena 15 mark, za industrijska jaboka 7.50 mark. Te cene valajo za 100 kg do Jugoslovansko-nemške meje, do- čim so cene franko Hegyesha1om za 1.50 mark višiše. Pristojne oblasti so podelile dovolenje za pol miljona mark i to onim 10 tvrdkam, ki so mele dovolenje za uvoz sliv. Nepozabnomi tovariši v slovo. 15. t. m. je žalostno za- spevao zvon Ižakovske kapele. Naznanjao je, da je nekak za vedno končao to zemelsko pot ino odišo po večno plačilo. Zapüsto nas je mladi, komaj 21 let star, Žižek Štefan. Tüdi tebe. dragi tovariš, je skončala v cveti mladosti kruta morilka človečan- stva, jetika. Zaman je bila vsa zdravniška pomoč, zaman vsa zdravila. Bog je v svojoj vse- mogočnoj modrosti skleno inači. Mi te nesmo bili vredni, zato te je nebeski gredar presado v svoj ograček. Če prav betežen, si bio vsikdar veseo i zavolo toga so te vsi lüdje meli radi i tüdi Bog. Niedne tožbe od bolečin ne bilo čüti iz tvojih vüst. Kak prilüb- len si bio med nami, je poka- zao tvoj sprevod. Nazlük delav- niki se je zbralo veliko število lüdi, da te sprevodijo k večnomi počitki. Tüdi tvoji drüštveni to- váriši, gasilci ino člani prosvet- noga drüštva, so se punoštevilno zbrali, da ti izkažejo zadnjo čast. Z v srce segajočim govorom se je v imeni gasilskoga drüštva pos- lovi od pokojnoga šolski upra- viteo, g. Sreš Martin i v imeni prosvetnoga drüštva i fantovskih odsekov pa Glavač Ivan, občin- ski tajnik iz Beltinec. Bio si go- reči za vsako dobro stvar, bio si dober, pošten katoličanski dečko ino goreči drüštvenik. V Marijinom meseci, ki je posve- čen Rožnovenskoj Kralici, si zas- pao, zato bo ona prosila za tebe pri večnom sodniki. Dragi tova- riš. prosi za nas tam gori nad zvezdami, mi pa bomo na zemli molili zate i ti ohranili trajen ino časten spomin. Naj ti bo lehka zemlica. Počivaj v miri božem. — Uredništvo Novin se pridrüžüje toj slovi i gda izreka sožalje po- kojnoga drüžini, njej z ednim naznanja, da se za pokojnoga dobroga dečka slüži sveta meša. Oči, Mihali, krajevnomi starešini i gorečemi širiteli naših listov pa celoj drüžini naj olejša bole- čino Zadnja reč pobožnoga Šte- veka: Sveti Alojzij, pomagaj mi! Ki tak čisto žive i tak lepo vmi- ra, kak vaš Števek, je vreden drüžbe svétoga Alojzija. Poto- lažite se! M. Sobota. Poštna uprava v M. Soboti naznanja, da je v pisarno g notara Jezovšek Vla- dimira v M. Soboti napelani novi telefon pod številkov 57. Ki šče svojoj ali drügoj deci pokloniti igrače, naj se obrne na Zadrugo „Razvoj“ pošto Videm — Dobrepolje. Omenjena zadruga ma v zalogi vsakovrstne lesene igrače: konjičke, pse, za- vce, mačke, automobile, kola, vlake, zibelke, postelce, kokoške, rece, labode i razne igrače iz platna. Vse igrače so domači iz- delek. Cene so nizke, razpošila- nje se vrši po povzetji, poštnino plača zadruga. Pri toj zadrugi lehko naročite tüdi razne veza- ne: preproge, blazine, vezene, svete podobe itd. po jako nizkoj ceni. — Tü prebiva siromaški na- rod i s temi igračkami slüži krüh V Maloj Polani je v ne- delo, 22. okt. vmro dugoletni Širiteo Novin, Šermek Franc v 79 leti svojega živlenja. Pokojni je bio vseskoz pošteni katoličan, ki je odločno brano pravice Cer- kve, če je to trbelo. A pred očmi je meo vsikdar izrek: Ka pomaga človeki, če si ves sveti pridobi, na svojoj düši pa ško- do trpi. Zato je pokojni zaistino modro ravnao. Prvo njemi je bila vsikdar düša. Za svoje zve- ličanje skrbeti, to je prvo. Rad je zahajao v cerkev i pogosto sprejemao sv. sakramente. Zato njemi je Gospod dao tüdi lepo smrt. Naj počiva v miri. Srčne pozdrave pošilata uredniš- tvi Novin, vsem svojim drágim i celoj beltinskoj fari Tratnjek Jožef z Gančan i Sraka Štefan z Lipovec, vojaka. Naši v S. Bethlehem!. Žalostna smrt mladoga Slovenca Gubič Jožefa. V Steel fabriki se je pri deli ponesrečo Gubič Jo- žef. Vužgala se je obleka na njem i dobo je tak močne opekline, da je v St. Lukes bolnici pod- legeo bolečinam. Za njim žalü- jejo žena i troje male dece, starši, bratje i sestre. Naj njemi bo smi- leno Srce Jezušovo, njegove do- mače pa naj potolaži! — Vmrla je v St. Lukes bolnici po dug- šem betegi 10 letna Loraine Wlley, hči Georga Wileya i žene Helene, rojene Dončec. Naj njej sveti vekivečna svetlosti — Operirali je bio v St. Lukes bolnici Slo- venec Domjan Štefan. Operacija se je dobro posrečila. — V 20 leti starosti je vmro mladenec Karba Franc. Razgled po katoličanskom sveti. Polska. V polskih krajih, štere je zavzela Nemčija, se mora izvesti kem prle ponemčenje pre- bivalstva. Zato so postavleni v polskih mestaj, kde so Nemci samo neznatna menjšina, načel- nike Nemci. Španija. Ugledni Španski novinar Emanuel Aznar je v listi „Arribaˮ napisao značajen čla- nek od razgovora z generalni Francom i med drügim pravi: „V Vzhodnoj Evropi je 20 mil- jonov katoličanov, i proti usodi teh katoličanov Španski narod ne more biti brezbrižen. Oni, ki je v zapadnoj Evropi vničavao re- volucijo brezbožnikov, ne more brez občütja gledati, kak se kroji usoda 20 miljonom katoličanov.ˮ Glede bojne pravi, da je on vse včino, da se omeji i da se njene strašne Posledice zmenšajo. Tiskovna zadeva. „Chat- holic Heraldˮ javla, da bečki „Zwei — Pfening — Blattˮ od 1. septembra več ne izhaja. List je slüžo katoličanom bečke nad- škofije. Zvonenje v Nemčiji. Od tistoga časa, kak so Nemci vko- rakali v Varšavo, se zvoni od 12 do edne vöre v vseh cerkvah v zahvalo za zmago i v zahvalo onim, ki so v boji spadnoli. Kak dugo trpijo večne pogodbe. Romunski zgodovinar je dognao, da je dozdáj sklenje- nih 8000 državnih pogodb, štere nosijo naslov: „večne pogodbeˮ. Te pogodbe so se preiskalo i se je izkazalo, da so te „večneˮ po- godbe največ dve leti trpele. Iz Moskve poročajo, kak se je vršila „osloboditevˮ ukra- jinskoga i beloruskoga dela Pol- ske: Na uradnike, veleposestnike ino častnike so vprizori pravo gonjo. Vnoge so na grozen na- čin vmorili, vnoge vrgli v vozo. Radijsko poročilo iz okolice Tar- nopola šte med ˮsovražnike na- roda, s šterimi bo končno obra- čunanoˮ, tüdi jezuite. Vnogo je- zuitov se je skrilo, ali „hrabra rdeča armadaˮ je izsledila nji- hova skrivališča i je izročila za- slüženoj usodi. V okolici Tarno- pola pa je malo jezuitov, zato pa prevladüje mnenje, da je s tem bila vničena vsa katoličanska dühovščina. Izpred okrož. sodišča v M. Soboti Šijanec Rudolf iz Žihlave in Ma- rinič Karel od istotam sta bila obso- jena dne 27. 9. 1939 in Sicer: Šijanec na 7 mesecev strogega zapora in Ma- rinič pa na 1 mesec strog, zapora, ker sta se v mesecu maju t. 1. nevarno eden drugega poškodovala. Med njima je do poškodbe prišlo na sledeči način. Šijanec je večkrat bodil pred Marini- čovo hišo ter Mariničeve zmerjal za „Purflekeˮ,dočim so ga Mariničevi ime- novali za „Puconjoˮ. Nekega dne v maju se je Šijanec zopet pripeljal mi- mo Mariničeve hiše in je prišlo med obema strankama t. j, Mariničevimi do- mačimi in Šijancem do zmerjanja z na- vedenimi priimki Šijanec, ki je bil ne- koliko pijan, se je radi tega razsrdil, šel domov, kje se je oborožll z vozno ro- čico ter z nožem in se vrnil pred Ma- riničevo hišo. Tam je stal Marinic Ja- kob, njegova žena Marija in sinova Karol in Avgust: V pretepu, ki se je razvil, je Šijanec odvrgel ročico ter izvlekel že pripravljen odprt nož in z njim sunil Mariniča Jakoba odzadaj v hrbet Mariničevi so pa z kolom do- bro nabili Šijanca. Šiműnka Marija iz Kapce št. t, je bila obsojena dne 27. 9. 1939 na 4 mesece strogega zapora, ker je z mo- tiko teško poškodovala predsednika občine Lebar Jožefa iz Gaberja. Ob- sojenim je to storila na sledeči način: Lebar Jožef župan, je v mesecu maju t. l. odredil kopanje jarkov in napravo nasipov v vasi Kapca ter v ta namen zbral vaščane na delo. Ko so zbrani vaščani prišli pred hišo obtoženke Ši- monka Marije, in hoteli napraviti na njenem zemljišču nasip, jim je obto- ženka zagrozila z motiko, da bi jih ubila, če bi se drznili kopati njeno ze- mljišče. Radi te grožnje so vaščani dali poklicali župana, naj kot prvi za- čne z delom. Čim je župan stopil na njeno zemljišče, ga je obtoženka dva- krat udarila z motiko po glavi, kate- rega je takoj polila kri in so mu vaš- čani priskočili na pomoč. Pošta. Casar Klara, Filovci 92. Vaš sin nam piše z Francije, naj njegove Novine z M. listom vam pošilamo. On je zdaj ne more redno v roke dobiti, mi smo do 8. oktobra vse njemi redno pošilali. — Prša Katarina, á la Bro- sse de Jonarre.Na letos je ešče 875 din duga za Novine. Kalendar košta 10 din. — Lipič Jožef, Gančani. Mi smo brati Štefnni v Francijo redno pošilali Novine ves mesec September i njemi še izda pošilamo. V teh nemirnih ča- sih tüdi drügi naročniki ne dobijo lis- tov tak hitro, kak so je prle dobivali Zdaj pač pošta počasnej ide. — Flisar Alojz, La Malmaison par Sery. Spre- jeli 68.50 din. — Benko Neža, Gor. Črnci. 12 din za Benko Franca spre- jeli. Novine bomo pošilali do novoga leta. — Trojok Katarina, Bourges. Sprejeli 221 din i po naročili razdelili. 48 din poslali v Ljubljano. — Tanacek Franc, Vadarci. Na letos vse plačano. Za Dom sv Frančiška lehko po šte- rom koli čeki pošlete. Jakič Trezika, á Sept Meules par Eu. Sprejeli 56.25 din. — Farič Franc. Tropovci. Na konci leta že vse obračunamo. — Bratva je minula. Zarumenelo je listje, sladki grozd se je nasmehnil — pojdi in trgaj me, kmalu se v sladki mošt Spremenil bom. Narodna pesem pa poje: „Že čriček pre- peva, v trgatev veleva, spet poj- demo bratˮ. Po bratvi bodo pa vince vozili in narodna pesem poje: „Konjički žrebljajo, vozijo težko, ker vince peljajo, ki je močno sladkoˮ. Vse leto poljedelec skrbi, da bi čimbolj obdelal to Slo- vensko zemljico, o kateri naš slovenski pesnik Zupančič poje: „Sveta si zemlja Slovenska in blagor mu, komur plodiž, z oljem mu lečiž razpokano dlan. Shram- bo mu polniš in vina mu vračaš za znoj. Dajež sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil pred plügom in družno potil se z oračemˮ. V jeseni veselo pospravlja zadnje pridelke domov, ki so po žetvi ostali že na polju, da bo Čez zimo preskrbljena družina in živina ter, da bo še kaj ostalo za prodajo. Davki in druge živ- lenjske potrebščine terjajo svoje. Veseli se bogate žetve in drugih zemlje plodov, ki jih je že v jeseni in v rani pomladi vložil v zemljo, toda lice se mu najbolj nasmehne, ko se spomni in ozre ne vinske gorice, s po- nosom kaže sosed sosedu,če so lepo obrodile in se pohvali, ka- ko pridno je okapal in vezal ter škropil. Z žalostjo pa gleda, če so vremenske neprilike napravile škodo. Pride jesen. Lepa, topla, bogata jesen. Domači in njihovi svoje raztreseni po svetu, mislijo že nekaj tednov poprej, ako imajo vinske gorice, na čas, ko bo brat- va. Drug drugemu pišejo, jih vabijo in jim obljubljajo, da bo- do že gledali, da se odzovejo na povabilo k bratvi. Da, rad pohiti vsak, kdor le more na ta svetek grozdja. Gospodinje tudi poskrbe, da je v času bratve kaj boljšega na stolu. Letos sem imel spet to srečo, da sem po dol- gem času spet bil na bratvi. Naš dedek, ki že 89 pomladi imajo za seboj in najraje sedijo doma pri peči, niso to pot mogli, da ne bi tudi oni pohiteli z menoj, da Vsaj vidijo kako bodo sedaj drugi brali in prešali. Oni bodo pa dajali nasvete, kajti v tem so preiskušeni. Z veseljem so jih vsi poslušali, ko so pripovedo- vali to in ono iz onih časov, ko so še lahko „pütoˮ nosili in pre- špan vrteli. Bili so svoje dni ne ednok v bratvi in ne samo doma, nego tudi po Štajerskem in Ogrskem. Ni ga narodá, kjer zori ta božja kapljica, ki se bratve ne bi veselili. Pesniki in Pisatelji opevajo in opisujejo ta veseli čas. Letos sem po dolgem času po- novno užival poezijo trgatve. Opazoval sem vse z otroško ra- dovednostjo in pomagal povsod, kjer se je dalo. Otroško sem se veselil grozdja in sladkega mošta. Opazoval sem domače jesensko sinje — z meglicami prevlečeno nebo, pokrajino zavito v tanko megleno kopreno. Bele cerkvice po hribčkih so kakor začarane gledale iz tega meglenega paj- čolana. Njive so bile po večini prazne, le tupatam je še bilo ne- kaj prosenih snopov in po ne- kod je zrela ajda čakala na kos- ca. Kleti po goricah pa so bile žive. Sodi so se čistili, nabijali. Preše se zamakale in škafi ter „püteˮ. Vsak gospodar je ponosno gledal okoli in se sukal pri delu. Neka svetešnja radost obi- de človeka, ko opažüje to jesen- sko tišino, ki jo zmoti tu pa tam klopotec, ki je klopotal svojce zadnjo jesensko pesem. Naše gorice v Slov, Krajini se sicer ne morejo primerjati in kosati s Štajerskimi, toda vse- eno so lepe. Čuva jih sv. Urban z bogojanskega vrha. V tem le- pem občutku jesenskega miru sva z bratom pripravljala prešo, čistila „pütoˮ in škafe. V gori- cah so se pripogibali obiravci in tudi kako vrisko se je slišal s sosednjega vrha. Celi dan je bilo obilo dela in „pütaˮ je marsi- koga utrudila, mene prvega. Letos trgatev ni bila ravno obilna, toda v vročih dnevih v avgustu in septembru so jagode dobile svojo pravo vsebino. Okus grozdja je odličen. Dobra letina po okusu teče iz preše, še pred tlačenjem in prešanjem. Ko se je nagnil dan k za- tonu, ter je sonce kukalo izza kapelskih goric, se obiravci po- dajo k preši, da stlačijo kar so nabrali. Ostalo bo pa še bolje stisnil prešpan. Sodi (lagvi) so že pripravljeni v pivnici (kleti), da spremejo sladko tekočine. Nekdo mora ostati čez noč in paziti na prešpan, da pravilno stiska. Tri dni smo z veseljem hodili brat sladke jagode in pre- šali in peli. Sedaj je tudi to za nami. V pivnici pa že šumi in vre ter kipi. Pivnica je glasna kakor panj. Sladkor se pretvarja v al- kohol in tisti, ki poznajo vina, brez posebnih priprav uganejo, koliko stopinj bo vino vsebovalo tega, rekel bi „nepotrebnegaˮ alkohola. Tako mošt počasi z vrenjem dozoreva v vino, ki se bo polagoma ustalilo. Nestrpneži ga bodo posku- šali takoj v začetku in ga bodo dokaj „preiskali!ˮ — popili, Predno bo prišel sv. Martin, „ki z mošta bo vince naredilˮ, „da ga bo vsak po pameti pil.ˮ Na- rodna pesem še pravi; „da bo- do hvalili Boga, ki nam tako dobrega da.” Na trsju polagoma opada orumenelo listje, ki bo kmalu odpadlo. Otroci paberkujejo os- tanke. Prihaja mraz in slana vseh svetnikov, trgatev je za nami, vriskanja in strelanja je konec. Prešpan sanja in bo sanjal do kleti. Hladen, severni veter raz- naša odpadlo listje. Gorice so razvezane, trte ležeče po tleh, se tiho pripravlajo na zimsko spanje. Gospodari bodo pa raznašali k trtam gnojilo, dokler ne zapade sneg in bodo še mirneje čakale nove pomladi, ki je bo zbudila k novem u Življenju. Vnuki smo dedeku in ba- bici, kakor tudi starišem hva- ležni, da so lepo poskrbeli za potomce. Hvaležno se jih bomo spominjali in ne bomo. pozabili sadov njihovega dela. Vsako leto, ko bo čriček prepeval in v tr- gatev veleval, bomo božji bla- goslov z veseljem spravljali pod streho in se jih bomo z veseljem spominjali pri goricah, ko bodo oni že iznad zvezd gledali na nas, posebno ko bomo molili za pokoj njihovih duš. Štefan Rous. 4 NOVINE 29. oktobra 1939. Časar Anica i Vind Marija, á Sept Meules par Eu. Preč. g. urednik Novin! Hvalen bodi Je- zuš Kristuš. Prečastiti dühovni oča, v Novinah nas pitate, če redno dobivamo vaše liste v roke v teh težkih časih. Do zdaj je še redno dobivamo, samo so vsake 1 tjeden zaostanjene. Da pa to vse nikaj ne škodi, samo, da je dobimo v roke. V denešnjih raz- merah smo potrebni tolažbe. Zato so nam pa v veliko veselje No- vine, Mar. List i Mar. Ograček. Šče ednok vas je prosimo, častiti oča. Pri slüžbi božoj se spomi- najte nas izseljencov, ki smo raz- tepeni po tom tüjem kraji, naj ostanemo na pravoj poti. Vse- mogočni oča naj vam pomaga i naj vam poplača vaše obilne trüde za naše grešne düše. Kra- lica sv. Rožnoga venca izprosi našemi g. uredniki Novin, da nas bodo še dugo časa vodili po No- vinah i M. listi. Zdaj vas pa še ednok prav prisrčno pozdravlali i vas izračavi v Marijino varstvo. Prav Prisrčne pozdrave pošilavi svojim lübim staršom, bratcom i sestricam i g. dühovniki markov- ske fare. Pozvek Cecilija, Le Chateller par Glvry. Vlč. g. urednik! Hvalen bojdi Jezuš Kristuš, to je moj te prvi glas iz mrzle tüjine. Zdaj se vam pa velečastiti moram zah- valiti na rednom pošilanji Novin i M. lista, štere so mi edina to- lažba v toj mrzloj tüjini. Kda je do rok dobim, si moram bar samo par vrstic prešteti, prle ne- mrejo zaspati moje trüdne oči. Velečastiti, še ednok vas lepo pozdravim i vam želem, naj vas lübi Jezuš ohrani še vnogo let, da bote z našimi krščanskimi li- sti skrbeli za nas izseljence. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Koštric Jožef. F. b. J. K i M. 1917. 14 IV. Pozdrav iz tuž- noga kraja, šteroga mij Slovenci pošlemo našemi dühovnomi pa- steri, šteri nas na dobro včijo. Zatem njim pa ete veseli glas pošlemo: Falen bojdi Jezuš Kris- tuš i Marija naša nebeska mati. Zatem ji pa si lipou damo po- zdraviti, mij Slovenci, šteri njim želejmo od Gospodnoga Boga i od B. D. Marije zdravje. Damo njim znati, ka smo ešče fala na- šemi dobromi Bogi živij i zdravi, tou i njim želejmo vsi vküp. Eti je takše spremenlivo, vreme, več- krat dešč ide. Zaj za par dnij se pa moremo podati vu te strašen ogen, ge smrt svojo žetvo ma. Na drügi kraj obrnemo, nji pa Srci Jezušovomi zročimo. Naj njim pomaga Srce Jezušovo. Zdaj njim odpijíem, ništerni krajcar smo penez poslali 12. aprila, 10 koron na Novine i Mar. liste, 5 koron pa či de njuva dobra vola, naj pošlejo v Varžej v klošter, naj se za nas sv. meše opravijo. Tej smo darüvali: Koštric Jožef 1 K 80 fil, Horvat Jožef, tizedes 1 K 50 fil, oba z Male Polane, Tkalčič Štefan z Gumilic 1 K 80 fil, Kovač Mihal z Žižkov 1 K 50 fil, Grüškovnjak Ivan z D. Bis- trice 1 K 40 fil, Baligač Ivan z Ižekovec 1 K 50 fil, Škerban Šte- fan z Dokležovja 50 fil. To je ravno 10 K. Klemenčič Ivan. Hvalen boj- di Jezuš Kristuš. S tem imenom jih pozdravimo visoko poštüvani g. Klekl Jožef, plebanoš i Vred- nik naši Novin ino jih prosimo, naj dajo natisnoti v Novinaj na- šo malo slovo, štero Želemo vzeti najoprvim od nji g. Klekl Jožefa plebanoša i vrednika naši Novin. Poton Želemo vzeti slovo od naši domači böltinski dühovnikov ino z verženskoga kloštra gospodov. Lepo jin zahvalimo vsen vküper na njihovoj dobroti ino trüdi, ka so nan telkokrat sveto obhajilo podelili ino dosta lepi navukov dali. Nadele Želemo vzeti slovo od naše rodbine ino prijatelov, bližanji ino delešnji ino od naši dragi lübleni starišov, šteri telko vroči skuz z svoji oči püstijo za nas. Nadale Želemo vzeti slovo od naši dragi lübleni bratov ino sester, s šterimi smo se telkokrat vküper veselili. Mi smo komaj v osemnajston leti kak rože vu cvetji. Gda bi mogli biti najbole veseli, zdaj moramo jokati pa iti v one delešnje kraje na ta stra- šna bojišča na ta smrtna mesta z šteri zna biti eden ali drügi nig- dar ne pride domo. Nas je sedem, ki jemlemo to žalostno slovo. Jez Klemenčič Ivan, Gjörek Števan, Brünec Števan, Balažic Števan, Balažic Ferenc, Lopert Ferenc, Sreš Ferenc z Dokležovja. Mi zro- čimo sebe ino vas presv. Srci Je- zušovomi i pod obrambo Mari- jino. Naj čuva vas doma, nas pa tan. Molite za nas pri sakoj sv, meši. Naj nam lübi Bog naskori da blaženi mer, ka vsi pridemo zdravi ino veseli domo. DELAVCI ZA KOPANJE PREMOGA. Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti takoj sprejme večje število dobro izvežbanih rudarjev-kopačev. Brezposelni ru- darji-kopači, ki želijo dobiti delo in zaslužek, naj se takoj osebno javijo pri Borzi dela v M. Soboti. S seboj je Prinesti tudi delavsko knjižico (novo) in tozadevna po- trdila-dokaze. Pogoji so: popol- no Strokovno znanje, sposobnost, treznost in poštenost. Borza dela v Soboti, Komunistični prvaki iz- püščeni iz voze. „National Tidendeˮ javla, da je voditeo komunistov Thál- mann Ernest s svojimi pajdaši izpüščen iz koncentracijskoga ta- bora. Dozdaj se ešče ne obja- vilo, dali je püščen na sloboš- čino kaplana Rossaint, ki je ob- sojen na 15 letno vozo zato, ka je nüdio verska tolažili tüdi ko- munistom. Otrok rojen na deželi je mnogo Srečnejši kakor otrok v mestu. Večkrat sem slišal od sta- rišev, ki bivajo v vasi in ne v mestu, da zavidajo mestno deco, ki se jim bolje godi nego deci na vasi. Poglejmo si, koliko je to res ? Dete v mestu živi udob- neje in je bolj negovano. Snaga je večja in tudi zdravstvena skrb je večja. Mestni stariši so pri- morani skrbeti že radi zdrav- stvenih predpisov, ki se v mestu strožje izvajajo nego na deželi. Tudi mestna mati ima več časa, da se bavi z otrokom, če je pa zaposlena, pa ima pomočnico, ki jo nadomestuje. Pozneje ga po- šilja v otroški vrtec, ki nudi obilo zabave in razvedrila, obenem je pa daljna priprava za šolo. Da, vse to je res. Toda mestni otrok je kljub temu velik revež. Lepe prirode in nje čarov mestni otrok nepozna v tako obilni meri, kakor naše kmetsko dete, ki takorekoč raste v božjem zraku, na božji tratici, ki jo og- reva zlato sončece. Mestni otrok preživi nájveč dni v sobi, ki je Sicer razmeroma čistejša in zrač- nejša nego naše vaške sobice, kjer spi staro in mlado. Toda mestni otrok pogreša dvorišče, travnike, kjer bi se igrat in zidal in kopal. Res gredo stariši z njim tu pa tam na isprehod v okolico ali v mestni nasad (park), pa če bi videle naše matere, ka- ko je otrok tam še bolj privezan na red nego doma, bi ga res pomilovale. Otrok ne sme na travo, ne sme hoditi kjer on ho- če, paziti mora na auto, na ko- lesa, na vozove, na cvetje, z eno besedo vedno je revček na uz- dici svojega spremljevalca. Kako pa še more revež paziti na ob- leko, da je ne omadežuje, kajti kaj bodo rekli ljudje o atu in mami, če bo umazanega vodila okrog. O daljšem bivanju izven mesta, je govor le pri premó- žnejših slojih, a tudi tam, kamor zahajata atek in mama na leto- višče, mora biti sinček ali hčer- kica lepo oblečena, torej zopet ni svoboden. Tako postane mestnemu otroku narava tuja, on skoraj ne doživlja letnih ča- sov. Ne vidi dela na polju, ne čuje pesmi pastirčka, ne pozna življenja na pisanem travniku, jesenske trgatve v goricah. Vse to zve pozneje iz knjige, toda doživijal ni nikoli. Vsa lepota narave je prihranjena otrokom na vasi. Otok, ki pride iz vasi v mestne šole, prinese veliko bolj bogato dušo, nego mestni, ki mu je kino, šport, auto, to- varna vse. Mestni otrok, če gre po gozdu, travniku, ne vidi tega cvetja, sonca, ne čuje ptičjega petja, ki ga obdaja. Kolikokrat sem že z odraslimi ljudmi, ro- jenimi v mestu, šel na isprehod in niso poznati najpriprostejših rastlin. Da, vedeli so besedo pšenica, rž, ječmen, toda razli- kovali niso znali na polju. Tem manj cvetja. V gozdu je za nje prava revolucija dreves. Ptiček jim je vsak vrabec, ali kvečjemu lastovka. V zadnjih letih resno mis- leči stariši skušajo pošiljati deco k sorodnikom na deželo. So pa neki vaščani, ki skušajo, če je le mogoče, priti v mesto, v tovarno — kako se motijo. Grüda, če je še tako skromna, je vedno grü- da in bo rodila, če je še tako mala. Delo v mestu je pa le z rok v usta. Če se naše matere količkaj potrüdijo, da ne bodo štedile s svežo vodo pri pranju perila in njihovih markov, jim povem, da vsaka pametna mestna gospa blagruje njihove malčke V naravo, v ta krasen dom, ki ga je prikimala na svet božja volja, radi hitimo vsi v mestu živeči. R. Š Zdravstvo. Kihanje. Lüdje kihanji pripisüjejo ne- kši posebni pomen i skoro vse- povsedi se je ohrano običaj, da pravijo tistomi, ki kihne: „Bog pomagajˮ Kakši prehlad ali našec se navadno začne s kihanjom i zato tistomi želemo, naj njemi Bog v betegi pomaga. Je pa šče drüga razlaga od toga. Kda je v 14. stoletji divjala küga, so se betežniki pod pazijov napravile püte; če je püta počila, je nas- topila smrt. I če je betežnik kihno, se je püta razpočila. Lüdje so znali, da bo vmro i so njemi že- leli, naj njemi Bog pomaga. Do gotove meje je istina, da nešterne vrste prehlada pov- zročajo kihanje. Navadno pa po- vzroča kihanje prah, ki pride v nos i draži nosno sluznico, ali pa sluz, ki se v slučaji prehlada nabere na sluznici. Pri tom (te- ženji se trebüšne i prsne izdi- halne mišice nenadno skrčijo i povzročijo nasilno izplahnjenje zraka skoz nos. Na te način se telo znebi praha i sluza iz nosa. Na te način opravijo zdravniki deci iz nosa grah i drüga tüja tela. Deci dajo kihalni prašek i s pomočjov močnoga kihanja spravijo razne predmete iz nosa brez zdravniškoga orodja. Po kihanji ma vnogi ob- čütek, da njemi je v glavi jas- nej. Zato so včasi uporablali umetno sestavlena kihalna sred- stva, s šterimi bi dosegnoli ne- kše olejšanje v glavi. Do 18. sto- letja so za to uporablali tobak. Ta navada, ki pa ne bila preveč čista, pa se je opüstila. 2000 slüšatelov ma ljubljansko vseučiliščè. Ob 20 letnici obstoja je to zaistino lepo število za najvišiši slovenski kulturni zavod. Viničarski red. § 15. Pijača, ki jo dobi viničar, mora biti zdrava in nepokvarjena in ne sme biti ponarejena. Šmarnica je pre- povedana. Materam, poročenim in neporo- čenim, se mora dati prilika, da doje svojo deco. Zaradi tega se jim ne smeta skrajšati redni odmor in mezda. § 16. Vinogradnik mora z vini- čar in njihovimi ljudmi dobro ravnati; odgovoren je tudi za ravnanje svojih rodbinskih članov in svojih nameščencev, kolikor se tiče posledic po tej uredbi. Občasna ukinitev službenega raz- mela. § 17. Slüžbene pogodbe morajo vinogradniki in viničarji sklepati za do- bo treh let. Službeno razmerje se prič- ne s 1. nov. in konča po treh leti z 31. oktobrom. Prvo leto je poizkusna doba, v tem letu se sme slüžbeno raz- merje odpovedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta. Če se v tem roku slüžbeno razmerje odpove in z istim viničarjem sklene nova slüžbe- ne pogodba, se mora novo slüžbeno razmerje skleniti brez poiskusne dobe. Če pa se v določenem roku v poizku- sni dobi slüžbeno razmerje ne odpove, velja sklenjena pogodba še za nadaljni dve leti. V tretjem letu se more slüž- beno razmerje odpovedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15 avg., sicer se pogodba avtomatično podaljša za nadaljnjo dobo treh let, toda brez po- izkusne dobe. Prav to velja za vsako nadaljnjo triletno dobo. AJDOV MED, med v satovju in prazno satovje ter cele orehe kupuje MEDARNA, Ljubljana, Židovska ul. 6. Balada mrtvih. Grobovi se odpirajo in mrtvece budijo: „Oj, vstanite, dan mrtvih je,ˮ pokojnikom velijo. Dan mrtvih je, iz grobov ven, poiščite domove, k domačim vsi, velimo vam, poslüšajte zvonove. Zvonovi lepo vabijo, vam na spomin zvonijo, pozabljeni še niste vi, mir, pokoj vam glasijo. Udarja zvon iz temnih lin, o sveta božja njiva, prijatelj dragi, sosed znan, tu oče mi počiva. Nešteto vencev spletenih, vam v dar so prinešeni, najlepši šopki so za vas, z solzami oškropljeni. Pri lüči luč svetló gori, ljubezni dokazilo, vsak k svojemu hiti na grob, da okrasi gomilo. Tu dete plaka: „Mamica, oj vstani, pridi k meni!ˮ po sestri bratcu jokata, Bled mož se sklanja k ženi. V gomili črni je tesnó, oj, hudo mora biti, ta dan pa vam je milost dal, domov med svojce priti. Zvonovi lepo vabijo, resnično govorijo, k molitvi roke, proč skrbi, pokojni k vam hitijo. Pripravite jim beli prt, njih dušam okrepčila, jim roka vaša kot nikdar, dobrotna bodi, mila. „Tolažbe!ˮ kučejo na glas, „za nas Boga prosite, otroci ljubi, v cerkev vsi, tam spravo položite.ˮ Kri Jezusova, sveti Križ, je vernih duš rešenje, njih mir in pokoj Kristus sam, v Njem večno je življenje. Zvonovi pojejo na glas, obujájo spomine, pred nami šli so, — tudi nam zapel bo zvon; Vse mine! Pravična božja sodba je, denarja smrt ne jemlje, ti tudi prej kot misliš si, boš prah pod grudo zemlje. Zalar Marija. Katoličanski dijaki! Kje je več idealizma, ko pri mladini! In kje je toliko navdü- šenja za visoke vzore, ko pri izobraženi mladini, pri dijaštvu? Ko na eni strani res nekateri ža- lostno prepadajo, ker se ne ugre- zajo v materializem, pa vidimo na drugi strani po vsem svetu plemenitejše dijake glasno izjav- ljata da ne marajo nizkotnega mišljenja, ampak da hočejo ostati vedno zvesti svojemu staremu slovesu: pri dijakih je idealizem doma! Kdo pa vam kaže lepše ideale, ko vera, in kje morete verski ideal lepše oživotvarjati, ko pri misijonskem delu?! In kaj hoče misijonsko delo doseči? Nič manj, kot osvojiti svet za Kristusa in s tem za nebesa. Ne sužnost, ampak svoboda je naš cilj. Svobodo otrok božjih hočemo priboriti vsem, ki bodo hoteli sprejeti jarem Gospodov, ki pa zdaj še trpe uklenjeni v vezi satanove! Bog hoče, da se njegovo kraljestvo širi po njegovih ozna- njevalcih — misijonarjih. Bog hoče, da gredo ob vseh časih božji poslanci misijonarji v vse kraje sveta, da narode, ki žive v zmoti, podučijo, krstno in tako k večni resnici pripeljejo. Vse to Bog hoče. Še več! Bog hoče, da se iz vrst slovenskih, slasti pa dijakov Slov. Krajine rekrutirajo novi misijo- narji. Ali se bo kateri upal upi- rati klicu božjemu? Ali se bo poklicani bal žrtve? Ne! Pri di- jaku ne sme biti omahovanja, ko gre za najsvetejše delo na svetu. Res je: Mnogo je poklica- nih a malo izvoljenih. Blagor iz- voljenim! „Pojdite in učite...ˮ Blagor pa tudi vsem drugim, ki ne moremo iti v misijone. A vsi kakor drugi narodi, gremo na delo božje, delo misijonsko. Pra- por Družbe za razširjene vere pa nas drüži. R.J. Novine izhajajo vsaki četrtek na prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.